Leto II. Poštnina plačana o gotoolni. Ljubljana, petek 21. maja 1920. 9 Stev. 115. Ceno po pošli: za celo leto . H Hrza pol lota . H ¥Z‘— za četrt leta. K Zi — zal mesec. . H V— Zb Imenitno mesečno H IZ’— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Uredn. telefon štev. SO Posamezna Številka 60 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 60 vin. ®elavsk! zaupniki in delavska razsodišča. trai io JCi ' maia- Danes ob 7. uri zju-ljeVala vs enketa v Zagrebu nada-tnu deiraZ^aV° ° Prav^niku k osemume-PreceiJ«"111- ki se ie končno sprejel s lagali T ,Ur.1 sPremembami, ki so jih pred-in dr 8 i j° S 1 [ n č a r (JSZ), ing. Š t e b i Pot .0vi.č. delav6?-!6 P^šla na vrsto razprava o Nač* h1Z,auP.nikih■ kelgraisk‘ ° ,vskih zaupnikih je izdelal ce kom 1 .UraCV>w=, na kateri bi se lahko * ePov *zto tudi nikjer ni prišlo do Mjdi nis’ ?Zlroma podrobnosti. Komunisti * ^nen110^?^ odkrito sodelovati, ker so ^rebški i,*a’ kakor ga je izrazil bivši za-Vef vlade Pan El e 1 i č , da je to le mane-vP’iival0 n v°litvami. Silno mučno je n°vanje da vP^avske zastopnike tudi ime-P°litike r’ Bukovca za ministra socialne Pok Pravah a^° Pa se je tudi pri vseh raz-?Sv°jiti' v a si hočejo komunisti povsem gosr.6 i e.\avske institucije, da tako r'"a svo n^i.o nad delavstvom in pre-b°djetnik’,e z nrastnimi službami. Tudi ^Protn/ -s° bdi delavskim zahtevam zelo avnika in So Se glede osemurnega de-jr°lesta A Popravili. Vsled odločnega .Moči etavskih zastopnikov pa predse- C^?e ra7rfe Djordjevič/ni dovolil na- zbo,rave' nakar so delodajalci zapu-p . Vanje, k ^elavslf!kiU ^em Pa Se ie opažalo, da tudi Ca um Vrs*,ak ni še danes tistega glo-vl ai0ralo delavskih teženj, kakor iavah, kr i. in kakor je v sosednjih dr-ai radi t, UnisH so pač sanjači, ki bi ne-VSi ' Vedo Pa kaj. ^ Jih k* so se razpravljali in ki ‘adtii zac so bili silno birokratski, °krati2ni a Se Prav nobenega znaka de-n^avne an’ .amPak vsi so predvidevali Osti garate, brez prožnosti in elastič- UsDeh *-a enketa imela v bodočnosti raziranja \ ^e. Ze^? dvomljivo, ker so bila 1^'čna , d. °Pnikov v marsičem tako la 0 t'rdirr'e ^,ezk° najti kak kompromis, u Illent v n " j. se 'e Prvi delavski par-^Peha a„ asi državi razšel brez vsakega g;?14, ki n: ;Ur 1® kriva v prvi vrsti vlada skC Pa k0lnZVrf.lla Potrebnih priprav, dru-e zaki nrsti, ki si hočejo razne delav-Prihraniti kot agitacijsko socialno skrb dr. S 1 a d o v i č. T emu predlogu se je iz ozirov, da se delavstvo ne bi brezpogojno uklonilo sporazumu med takimi zaupniki in med delodajalci, pridružil tudi zastopnik delodajalcev Bauer. Ker so kumunisti in T o k a n odločno odklanjali proporc, se v tej stvari ni moglo več razpravljati. Pričela se je razprava o načrtu za sud dobrih ljudi (razsodišče in posredovalni uradi), Sud dobrih ljudi imajo že v Srbiji in sedaj se hoče ta zakon naredbenim potom uveljaviti tudi na vse druge pokrajine v Jugoslavaji. Ker delavski zastopniki niso dovolj poznali tega zakona, se o tem ni vršila razprava. Inšpektor Djordjevič se je nato zahvalil zaupnikom, jih pozval, da o vseh načrtih pošljejo ministrstvu pismene predloge in zaključil enketo. stedZakteve 1&tVo Za Prihodnje volitve. Vendar pa je s to enketo storjen važen začetek in prvi korak k samoodloče-vanju delavstva pri delavski zakonodaji. In to je treba pozdravljati! Razsodba o viniških boljševikih. Včeraj popoldne se je dovršila razprava o viniških dogodkih. Državni pravd-nik je v svojem govoru zahteval obsodbo obtožencev. Zagovornika sta dokazovala, da je bila cela stvar malopomemben dogodek krajevnega značaja, uprizorjen v še zmedenih časih pomladi 1. 1919. radi katerega bi do sodnega postopanja sploh ne bilo prišlo, ako ne bi bil stvari ovadil in napihnil nadučitelj Lovšin. Predlagata oprostitev oziroma milostno sodbo. Razsodba se je glasila: Obsodijo se: Ivan Kobe na 2 meseca težke ječe; Peter Žugelj na 3 tedne ječe; Peter Balkovec iz Vinice na 3 leta strogega zapora; Florijan Malešič na 1 leto strogega zapora. Oproste se: Župnik Jurij Konig, Peter Balkovec iz Zilj, Matija Stanko, Janez Benet, Jože Jur-šinič, Franc Vlahovič, Janko Cestnik in Franc Ostrovič. Obsojenci morajo plačati tudi vse stroške. Zagovornik dr. Adlešič je priglasil za Balkovca ničnostno pritožbo in priziv, za Kobeta in Žuglja pa ničnostno tožbo. Za nenavzočega Malešiča si je njegov zagovornik dr. Česnik pridržal pravico, da vloži ničnostno pritožbo in priziv. NAŠI UJETNIKI IZ RUSIJE. LDU Ljubljana, 20. maja. Delegat prvega jugoslovenskega polka podporočnik g. Bogdan Pogačnik se ie vrnil iz Belgra-da in prinesel glede repatriacije naših sibirskih dobrovoljcev te-le podatke, ki jih je dobil pri načelniku zunanjega ministrstva, g. Dimitrijeviču: Zunanje ministrstvo je prejelo 11. maja britansko noto z obvestilom, da odhaja s parnikom »Trasos-Montez« v domovino 1000 jugoslovenskih in 1000 rumunskih vojakov. Parnik »Trasos-Montez« je bil pripravljn za odhod iz Vladivostoka pričetkom maja. Iz note se da sklepati, da je transport našega sibirskega polka že na potu v domovino. Akcijo vodi liga narodov. VELIKI DAVKI V TRSTU. LDU Trst, 20. maja. Kakor poročajo listi izkazuje proračun za občino Trst za leto 1920 61,549.221 lir dohodkov in 87,872600 lir izdatkov, torej primanjkljaj 26,323.379 lir. Za pokritje ogromnih izdatkov je v proračun med drugim postavljeno znatno zvišanje mestnih naklad. Zvišajo se vse naklade na davke na stanovanja, vojne dobičke, prirastki na vrednosti, tantieme, trgovino in obrt, na predmete razkošja, pse, klavirje itd. Sirite »Večerni litt“! Pod vplivom kapitalizma. Naša, sicer na videz tako predkapitalistična javnost stoji zadnje dni popolnoma pod vplivom kapitalističnih gesel. Moramo reči, da se je, saj začasno, kapitalistom posrečila ofenziva, da nepoučeno javnost pridobe za se in tako rešijo svoje kapitale ter profite. V mislih imamo gonjo liberalnega časopisja, ki se mu je pridružil tudi socialnodemokratski »Naprej«, proti znani stanovanjski nared-bi deželne vlade. Danes, ko sije gorko solnce, morda za javnost in za prizadete ni tako važno, govoriti o stanovanjski mizeriji v Ljubljani. Toda pride zima in mraz. Tedaj bodo ubogi reveži po vagonih in kleteh bridko bridko občutili, da njihovi soljudje niso imeli toliko srca in umevanja za nje, da bi jim bili preskrbeli pošteno in človeško stanovanje. Zato je bila sveta dolžnost vlade, da pravočasno kaj ukrene. Sedaj je čas kaj storiti; ko je zima pred durmi, je prepozno. In iz tega razloga smo z veseljem pozdravili stanovanjsko naredbo, ki ima namen, da naj takoj začno zidati hiše milijonarji, kateri danes na stroške hišnih posestnikov skoro zastonj stanujejo v hišah, da takoj začno zidati gospodarski zavodi poslopja za se in svoje uslužbence. In reči moramo, da se mnogokje že z vnemo zida. Je pa med kapitalisti ljudi, ki menijo, da bo vlada radi njihovih milijonov pokleknila pred nje in jih prosila odpuščanja, ker je izdala to naredbo. Obžalujemo, da je dr. Tavčar, župan ljubljanski, tudi zašel v krog teh ljudi, ki nimajo za splošno socialno potrebo več umevanja, kakor ga jim narekuje denarni interes. V »Narodu« sta gg. dr. Tavčar in dr. Triller, eden ljubljanski župan, drugi podžupan, na najsrditejši način napadala stanovanjsko naredbo, in sicer z zgolj kapitalističnega stališča. Dr. Tavčarju se je pri tem primerilo, da je odločbe naredbe celo napačno tolmačil. On pravi, da se smatra po tej naredbi za milijonarja že človek, ki zasluži s svojim delom na leto tako vsoto, ki odgovarja obrestim enega milijona. V naredbi pa je izrecno navedeno, da je milijonar, kdor iz svoje im o v in e vleče take dohodke, ki odgovarjajo obrestim čnega milijona. To pa je nekaj čisto drugega. Kdor brez dela in truda uživa od svojega premoženja dohodke, ki znašajo — recimo — 40.000 kron na leto, ta je brez dvoma milijonar! In tak pride pod naredbo in njeno moč! In to je prav! Kdor tega ne ume, naj ne govori o socialnem delu, o socialnih dolžnostih in o socialnih pravicah. Je li pravično, da danes ko na stotine revežev prebiva po kleteh in vagonih, milijonarji ugodno rabijo elegantna stanovanja v tujih hišah skoro zastonj. Ali ni bolj pravično, da si milijonarji in bogataši zidajo stanovanja sami, prebivalci barak naj pa pridejo stanovati v hiše? Če je ta^a naredba v očeh teh ljudi krivična, potem se ne čudimo, da s svojo socialno zakonodajo, nikamor naprej ne pridemo. Tu res manjka socialnega umevanja. Tem geslom kapitalističnega časopisja se je pridružil tudi socialnodemokratski »Naprej«. Njegova jeza na stanovanjsko naredbo izvira od onega časa, odkar je bilo socialdemokratu ali komunistu (tega ne vemo še natančno) dr. Korunu kot milijonarju odpovedano stanovanje. Ker smo to že pribili, se »Naprej« jezi na nas in pravi, da bi morala zidati država. Zakaj ni država zidala tedaj, ko je bil Kristan minister? Zakaj ne zida sedaj? To sprašuje tudi dr. Tavčar. Naj odgovorimo z besedami dr. Gosarja, ki v današnjem »Slovencu« odgovarja dr. Tavčarju: »Ravno tiste dni, ko sem prevzel poverjeništvo, se je zaključeval proračun za prihodnje budgetno leto, in dal sem vstaviti vanj v stanovanjske svrhe vsoto, ki je tako visoka, da bi se g. dr. Tavčar, če bi bil on na mestu finančnega ministra, radi tega nad menoj še bolj razkoračil, kot se je razkoračil sedaj radi stanovanjske naredbe. Toda kaj pomaga 100,000.000 v proračunu, če tega državna blagajna tudi pri dobri volji najbrž ne bo zmogla? In za zidanje v prihodnjem letu. Na medvedovo kožo pa si kljub mladosti, nad katero se g. dr. Tavčar spodtika, ne upam obljubiti nikomur niti vinarja.« Iz tega je jasno, da država ne more zidati, ker nima denarja. In če si ga izposodi, ga bodo plačevali zopet reveži potom davkov. Tu pa je priložnost, da enkrat tudi milijonarji — četudi neradi in neprostovoljno — v socialnem delu kaj koristijo. Da se ravno »Naprej« temu upira« je značilno. Kaj bo reklo socialdemokratsko delavstvo k temu? Kapitalistična ofenziva je dobila pomoč pri socialdemokraciji. Ljudstvo in vsa socialno misleča javnost pa bo s svojo protiofenzivo prodrla to fronto in stanovanjski naredbi pripomogla do veljave. NA IRSKEM. LDU London, 12. maja. (DunKU. — Reuter.) V zgornji zbornici je izjavil iord-kancelar o položaju Irske, da namerava vlada napeti vse sile in uporabiti vsa sredstva, da vzpostavi v Angliji zakoniti red, in da onemogoči borbo za odcepitev Irske. BOLJŠEVIKI NAPADAJO POLJAKE. LDU Pariz, 20. maja. (Brezžično.) Po poročilih iz Varšave se poljska vojska krepko upira napadom med Dvino in Dnjeprom. LDU Moskva, 20. maja. (Brezžično.) Na jugovzhodni fronti napredujemo. S pomočjo vojnega brodovja smo osvojili Ka-niov in Irič. Na ozemlju Taraska smo osvojili 30 vrst severozapadno od Sveni-gorodka Vinograd. LDU Varšava, 20. maja. (DunKU — Brezžično.) Vojno poročilo od 19. t. m.: V odseku gorenje Berezine je sovražnik po ojačenju svojih čet nadaljeval napade. Našim oddelkom je uspelo, svoje postojanke obdržati in s protinapadom povzročiti sovražniku težke izgube. Severno od Dnjepra so bili sovražni napadi v ozemlju Dzugastr^ in Krzyzopola brez težave zavrnjeni, MADŽARSKA. LDU Budimpešta, 20. maja. (DunKU, — OKU.) V narodni skupščini je poljedelski minister Rubinek izjavil na nujno interpelacijo obmejnega grofa Pallavicinija: Dosedanij sistem rekvizicije žita se razveljavi. Uvede se pa progresivna oddaja žita. Količina, ki bo na ta način na razpolago, se bo uporabljala za preskrbo vojske, uradništva in delavstva. Izvoz postane državni monopol. Države, katerim bo Madžarska dobavljala žito, morajo dati na razpolago vagone. PONAREJALCI DENARJA. LDU Dunaj, 20. maja. (DunKU) »Kor-respondenz Wilhelm« javlja: Danes so aretirali tretjo skupino ponarejevalcev žigov za bankovce. Ponarejevalci so imeli v rokah mažarske, avstrijske in jugoslovanske žige. Ugotovili so, da so ponarejevalci imeli 60.000 bankovcev po 1000 kron, ki so bili žigosani s ponarejenim 'žigom. Duševni vodje so bili brata Josip in Viljem Eck-stein ter trgovski nastavljenec Leopold Wolfmann. Skupno so aretirali 14 oseb. Ukrenili so vse potrebno, da se bosta dva ponarejevalca, ki sta v Budimpešti, aretirala. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. LDU Dunaj, 21, maja. (DunKU) Kakor poročajo listi iz Moravske Ostrove, je trčil med Jaroslavom in Krakovom osebni vlak v tovorni vlak, pri čimer je bilo 40 oseb ubitih in še mnogo več ranjenih, ŽRTVE POLJSKIH RUDARJEV. LDU Dunaj, 21. maja. (DunKU) Listi javljajo iz Karvina, da so poljski rudarji v karvinskem okrožju v znak žalosti radi tovarišev, ki so padli pri zadnjih tešenskih riemirih pod orožjem ententnega vojaštva, stopili v politično stavko. ČEŠKE ŠOLE NA DUNAJU. LDU Praga, 20, maja. (ČTU.) Potom definitivne odločitve kompetentnih oblasti Stran 2 »Večerni list«, dne 21. maja 1920. Štev. 115. na Dunaju je določenih 15 šolskih poslopij za pouk čeških otrok. S poukom prično že v sredo po binkoštih. S tem je kulturni škandal na Dunaju končan. PRED LJUDSKIM GLASOVANJEM. LDU Praga, 21. maja. (ČTU) Čehoslo-vaška vlada je obvestila svojega ministra za zunanje stvari dr, Beneša, ki se mudi v Parizu, o poljskem terorju v tešinskem ozemlju. Dr. Beneš bo pri vrhovnem svetu protestiral ter zahteval, da se ljudsko glasovanje čimprej izvrši. Po njegovi želji se bodo baje ententne čete v plebiscitnem ozemlju ojačile, da se bo zajamčil miren potek ljudskega glasovanja. ČEHOSLOVAKI SE VRAČAJO IZ RUSIJE. LDU Pariz, 20. maja. (ČTU — Brezžično.) Parnik »Amerika« z 10.4% Čeho-slovaki na krovu, ki plove iz Vladivostoka, je pristal v Columbu, Pomične novice. -f Naša bodoča ustava. Komisija za sestavo ustavnega načrta v Belgradu ima v rokah dva osnutka ustave. Po enem naj bi b') sestavljen naš bodoči parlament iz ene same zbornice, po drugem pa iz poslanske zbornice in senata. Senat naj bi štel 100 poslancev, ki bi jih volile pokrajine, stanovske zbornice in zadruge, razen tega bi poslala vanj svoje zastopnike vseučilišča in morebiti posamezne veroizpovedi. Senatorji bi se volili za 6 let in bi morali biti stari nad 40 let. Senat mora zborovati istočasno s poslansko zbornico. V slučaju spora med obema zbornicama odločuje poslanska zbornica. — Država se razdeli v devet pokrajin, ki bi bile: 1. Srbija, 2. Stara Srbija z Macedonijo, 3. Hrvatska s Slavonijo, Reko, Istro in Med-jimurjem, 4. Bosna, 5. Črna gora s Hercegovino, Boko Kotorsko in Primorjem, 5. Dalmacija, 7. Srem z Bačko, 8. Banat, 9. Slovenija s Prekmurjem. Uradni jezik v državi jo srbsko - hrvatsko - slovenski. V Sloveniji je uradni jezik slovenski ter imajo Slovenci pravico, da tudi z osrednjo vlado občujejo v slovenskem jeziku. -\- Spomenica ameriških Jugoslovanov Wilsonu. 11 jugoslovanskih organizacij v Ameriki je v imenu 800.000 Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so stalno naseljeni v Združenih državah, predložila Wilsonu spomenico, v kateri dokazuje krivičnost italijanskih zahtev v jadranskem vprašanju. De-putacija, ki je spomenico izročila, je dobila vtis, da bodo Združene države v jadranskem vprašanju do konca vztrajale na svojem stališču. -f- Zagreb in Jugoslavija. Graška »Ta-gespost« prinaša dopis svojega poročevalca iz Zagreba. Dopisnik pravi, da se je Hrvatska v celoti končnoveljavno odločila za Belgrad, dasi ve, da sta Dunaj in Budimpešta več (?) nego ta. Spor se vrti samo okolu ene točke: ali naj se Jugoslavija uredi centralistično ali avtonomistično, Ta spor se mora rešiti med demokrati in konservativci: Narodnim klubom, »klerikalci« in radikalci. Sta pa na Hrvat-skem tudi dve protidržavni stranski struji: Radičevci in Frankovci, ki žele zveze z deli bivše Avstrije. Toda nobena obeh struj nima zaslombe v narodu. Potemtakem je obstoj jugoslovanske države zagotovljen. -f- Jadransko vprašanje. »Samouprava« piše pod naslovom: »O jadranskem vprašanju« nastopno: Nittijeva ostavka je zavlekla rešitev jadranskega vprašanja. Pri nas je odstopil kabinet g. Protiča svoje mesto širši kombinaciji pod dr. Vesničem, tcda v Rimu nimajo razloga, da bi mogli misliti, da bi se vsled te ministrske izpre-membe izpremenilo naše stališče glede jadranskega vprašanja. Težkoče spora se vedno sučejo okoli vprašanja Reke in Albanije. Mi smo že tolikrat poudarjali, da mora naša kraljevina zavarovati svoje življenjske interese na gornjem in spodnjem Jadranu, posebno pa na balkanskih tleh samih. S tega stališča je kampanja, ki jo je uprizoril v zagrebškem tisku dr. Smo-dlaka, popolnoma nepotrebna, ker nam prinaša samo škodo. Nato se list bavi s člankom Seton Watsona v »New Europi« in s člankom dr. Rybafa v »Obzoru« in pravi nadalje, da g. Seton Watson naravno ne bo kvitiral članka dr. Rybafa, ker se nc strinja z njegovimi računi, kakor je tudi ignoriral odgovor g. Laze Markoviča na naslov dr. Smodlake in kakor je na-tihoma prešel članek g. Vuletiča v »Srp-ski Reči« glede vprašanja Skadra. + Socialistična vzgoja otrok. »Typo-graph«, glasilo krščanske tiskarske organizacije v Nemčiji, poroča, da je v letošnjem majskem demonstracijskem sprevodu ki so ga priredili neodvisni socialni demokrati, šla tudi osemletna deklica, ki je nosila napis: »Kdor tako misli kakor jaz, se da od verouka oprostiti.« To se pravi, začeti pri temelju. Kdor odvrača mladino od verskega pouka, ko je bil preje stariše onesposobil za versko vzgojo, ta na najuspešnejši način izpodkopava temelje sedanje pa tudi vsake druge urejene družbe, ta na najuspešnejši način pripravlja pot popolni anarhiji, v kateri bi moral kmalu zamreti zadnji človeški čut in zadnja človeška misel. Vsak, ki noče anarhije, mora iz vseh sil pobijati strujo, ki pripravlja anarhijo, in to tudi tedaj, ako mu preti, da vsled tega izgubi politično oporo na spodaj. To naj si zapišejo gospodje pri »Napreju« za ušesa. Kdor ni proti anarhiji, je zanjo! + Volilni boj na Nemškem. Glavno znamenje, ob katerem se ločijo duhovi na Nemškem v sedanjem volilnem boju, je koalicija. Tako skrajno radikalne kakor skrajno konservativne struje se izčrpavajo v napadih na koalicijo in izrabljajo pri tem brezobzirno vse, kar težkega in neprijetnega leži nad državo in njenim prebivalstvom. Kakor pišejo nemški listi, ta naval opozicije ne bo ostal brezuspešen. Večinski socialisti utegnejo izgubiti na korist neodvisne skupine dvajset, trideset mandatov, a tudi od centruma in demokratov bo odletelo vse, kar ne more pozabiti starih razmer in se v demokratski uredbi države boji za svoje koristi. Vsem tem so vrata nemškonarodne ljudske stranke na široko odprta. Kakor je pa skoro z gotovostjo računati na to, da bo centrum izgubil nekaj svojih mandatov, tako je na drugi strani gotovo, da bo izšel iz tega boja na znotraj izčiščen in okrepljen. Ogromna večina centrumovih pristašev je že doslej odločno odklonila vsak poizkus razcepa. Tako se je v Kolinu snovala krščanska ljudska stranka, ki naj bi potegnila nase vse, ki bi želeli, da bi se centrum pomaknil na desno. Ta poizkus je doživel najhujšo obsodbo vseh, ki vedo, da je centrumo-vo poslanstvo ravno v tem, 'da stoji v središču kot nepremagljiv jez proti navalom od leve in desne in varuje prosto srednjo pot postopnega napredka in sprave med stanovi. Sam pobuditelj gornjega gibanja je nato podal izjavo, da ni hotel razcepa. Tudi iz Vatikana se je slišala želja, naj nemški katoličani ne rušijo svoje edinosti. Nič manj odločno niso v dolgoletnem boju izkušeni Centrumovi pristaši obsodili poizkusov s stanovskimi organizacijami, S krščanskega stališča noben stan ne sme zastopati v parlamentu izključno svojih lastnih interesov proti vsem drugim, marveč se mora vedno ozirati na celoto in z njo sodelovati. Na zveznem zborovanju katoliških delavskih društvih zapadne Nemčije so vsi govorniki izjavili, da v demokraciji stanovske stranke niso opravičene. Enako stališče so osvojila tudi krščanska kmetska društva. Tako se je centrum znova trdno zasidral na program škofa Kettelerja, -f Zveza med češkimi in nemškimi komunisti. Listi poročajo, da se je izvršilo med češkimi Munovimi socialisti in radikalnim krilom nemških socialnih demokratov v Češkoslovaški republiki znatno zbližanje. V Libercu so imeli skupen shod, na katerem so pozvali delavstvo, naj nemudoma po vseh krajih osnuje delavske svete. Izrekli so se za načelo revolucionarnega razrednega boja in za pristop k tretji internacionali, -|- Koroška vzhodna železnica, V avstrijskem parlamentu je bilo te dni na dnevnem redu vprašanje koroške vzhodne železnice, ki bi vezala Celovec preko Velikovca z Lavantinsko dolino in bi se nadaljevala na Štajersko do Gradca, Državni tajnik je rekel, da bo vlada zgradbo te železnice, za katero so preddela že v teku, po najboljših močeh podpirala, in to posebno v slučaju, ako izpade glasovanje v pasu A za Avstrijo ugodno. Dnevna novice. — Ljudski oder iz Ljubljane gostuje v soboto ob osmi uri zvečer v Ljudskem domu v Kranju z igro »Maska satana« in »On, ona, on« j na binkoštni ponedeljek pa gostuje Ljudski oder v Našem domu v Tržiču z enodejankami: »Snubač«, »Medved« in »Damoklejev meč«. — Jugoslovanski zadružni kongres bo zboroval 12,, 13. in 14. junija t. 1, v Zagrebu. Na kongresu bo zastopano vse kmetijsko zadružništvo iz cele Jugoslavije, Na dnevnem redu so vprašanja največje važnosti za naše kmetijstvo in gospodarstvo vobče. — Nov denar latinskih držav. »II La- voratore della Sera« poroča iz Turina: Denarna konferenca latinske zveze je sklenila, da bodo zvezni narodi (Francija, Belgija, Italija, Švica in Grčija) kovale drobiž iz brona in aluminija po 50 cente-simov ter po eno in dve liri. Nov drobiž bo izgledal kot zlato, bo pa veliko lažji. Dali ga bodo v promet tekom treh mesecev, — Požar na Brionih. »Messaggero« javlja iz Pulja, da so snoči zgorele vse letalne lope postaje velikih pomorskih letal na Brionskih otokih- Uničena so vsa pomorska letala. Škoda je velikanska. Vzrok je neznan. — Omejen obseg listov v Avstriji. Po najnovejši naredbi dunajske vlade ne smejo dnevniki in tedniki z vsemi postranskimi izdajami presegati ob delavnikih 60 gramov, ob nedeljah in praznikih pa 120 gramov teže. Samostojni mesečniki smejo tehtati naijveč 60 gramov posamezna številka in samostojni jutranji in večerni listi ne več nego 23 gramov vsaka posamezna številka. — Cene sadju na Češkem. Minister za prehrano je določil cene za sadje na drevju za kilogram mehkega sadja 60 vinarjev, za kilogram trdega sadja 70 vinarjev. Vse druge dogovorjene cene se razveljavljajo. — Kakšne jetrne klobase jedo na Dunaju. Nedavno so na Dunaju našli pri nekem branjevcu »jetrne« klobase, v katerih ni bilo nič drugega nego z dlako vred sesekana konjska koža! Klobase je naredil prekajevalec Neuberger, ki pride pred sodišče. — Valute dne 20. maja na zagrebški borzi: 100 dolarjev 10.4000 K; 100 avstrijskih kron 60 K; 100 carskih rubljev 170 Kj 100 čehoslovaških kron 240 K; 100 nemških mark 283 K; 100 rumunskih lejev 240 K; 100 italijanskih lir 670 K. Uubiianske novice. Ij Umrl je 19. t, m. mestni katehet in opat Božjega groba vlč, g. Ivan Smrekar, Pogreb bo danes popoldne. R. i, p.! lj Porotno zasedanje se prične 25. maja t. 1. Do zdaj so razpisane sledeče razprave: Dne 25. maja: Ivan Avbelj, umor; dne 26. maja: Rozalija Dolinšek, detomor, Josip Kopač, Janez in France Jarc, Janez in Miha Jurčič: tatvina; dne 27. maja: Ivana Ankerst, Julij Cerar in Rafael Gioles, tatvina; Ivan Ambrož, Jožef Fink in Pavel Zupančič: tatvina; 28. maja: Jožef in Ivan Bohutnik in Jožef Kosec, tatvina, Jožef Gorjanc, rop; dne 29. maja: Janez Šimenc, Pavla Nanut, Albin Žagar, tatvina; dne 31. maja: Berta Božič, Franc Burgar in Ivana Pirnat, tatvina; Jakob Bricelj, goljufija, Jakob Vojska, tatvina; dne 2. junija: Franc Kosič, Janez Vodopivec, Alojzij Meržek in Jožef Ferletič, tatvina. Druge razprave se bodo še razpisale. lj Najden mrtvec. Dne 20. t. m. ob 18.45 popoldne je bilo naznanjeno policijskemu ravnateljstvu, da leži moško truplo v gozdu blizu Kosez. Ko je prišla tja komisija, se je našel z vejami pokriti mrtvec v črni obleki, s kratkim površnikom rjave barve in s sivim klobukom. Truplo je ležalo na trebuhu. Mrtvec je imel obraz zarit globoko v blato. Ležati je moral mrlič v gozdu že več tednov. Truplo razpada, zato se še ni mogel konstatirati povod smrti. Domneva se, da se je gospod tam po gozdu izprehajal in da je bil ubit in oropan. Najbrže so izvedli umor cigani ali pa tihotapci, katerih pot vodi skozi Koseze in ki delajo skupno s cigani kupčije. Mrliča je zapazil pes nekega strojevodje, ki je na to najdbo naznanil policiji. Mrliča so prenesli v Dravlje. Našli so ga v potoku Mostec. Ker se ni pri mrtvecu nič našlo, je upravičena domneva, da se je izvršil roparski umor. lj Stavbinsko gibanje v Ljubljani, Odkar je izbruhnila vojska, se v Ljubljani ni zidalo, se je letos pričelo zopet polagoma zidati. Popolnoma se je prezidala tvomica za klej (»limfabrka«), kjer so zgradili tudi nova poslopja. Na Ižanski cesti zida novo vilo Neža Čarman. Povečava se v večjem slogu Kolinska tovarna za kavino primes. Južna železnica gradi ob Resljevi cesti veliko poslopje za stanovanja uradnikov, Na Simon Gregorčiča cesti je prezidala Poldi Jurman cvetljičnjak v vilo. Novo gospodarsko poslopje na Martinovi cesti gradi Ignacij Banko. Tovarno povečava ,osip Cihlar, Novo šupo in mlatilnico je postavil Josip Bergmann, Gospod Žabkar namerava zgraditi na Dunajski cesti novo, veliko tvomico, toda zgradba se ne more pričeti, ker nočejo vojaki izprazniti tam nekaj lop. Graditi nameravajo v velikem slogu tudi na Dunajski cesti Strojne tovarne in livarne, da povečajo obrat. Pridno se zida Akademski Dom na stavbišču poleg hotela Union. Brata Pollak gradita na Erjavčevi cesti novo vilo. Jadranska banka je pričela podirati predilnico. Zahodno od Miklošičeve ceste zgradi tam navedena banka dve veliki dvonadstropni hiši, kateri bosta do jeseni pod streho, Za most čez Ljubljanico na Opekarski cesti se zabijajo stebri. Popravil, tudi večjih, je vse polno v teku, tudi odvajalnih kanalov iz hiš se veliko gradi. Zida se sicer počasi, ker morajo »polirji« ljudi šele učiti zidati, kar ni čudno, ker je zidanje šest let počivalo. lj Kriminalistične sličice. Izpred deželne sodnije: Dekle: Ana Bevc se piše, je staro šele 19 let, toda zaradi tatvine je že sedelo dvakrat v zaporu, Gospej Karolini Bolha je ukradla na njenem domu denarnico, v kateri je "bilo 600 kron, dasi se je denarnica našla pri njej, trdi, da jo je našla in pove, da je kupila čevlje za ta denar. Skvarjeno je mlado dekle popolnoma: v bolnici je že tudi bilo vsled bolezni, ki je posledica greha. 6 mesecev bo sedela, po prestani kazni pride pod policijsko nadzorstvo. — V Kranju je služil Matevž Smole pri Petru Majerju, toda ni se mu zljubilo delati in odšel je na Koroško. In prišel je do hiše Marije Komanove v Podvr cah, ki stoji na samoti: tam je vse P® J kar je dobil, revni kočarici, ki ima ... škode. Kar je ukradel, je nesel v * belj, tam je prodajal ukradeno 8 Orožniki so ga prijeli, V Ljubljani s dali 3 mesece težke ječe, — Vincenc nikar in Marjeta Ivanič sta 12. apr a • ob Dovozni cesti odvila od topov 8 nih plošč, katere sta prodala v tv ■ pri G. Tonniesu. Ivaničeva taji z vso silot toda Blodnikar določno Prav*i*jS paj odvijala medene plošče. Sodba: nikar 3 mesece, Ivanič 4 mesece te ^ če. — Na policijo so pripeljali 12 le< rega fantička: 80 kron je našel m psička. Ker pa psička ni man^ niku dobil nazaj in ga zapravil. Na , u je tudi že bil. Dobra njegova mati mu potuho. . . im. Zgubila se je 17. t. m. čmousnjata i» nica z manjšo vsoto denarja. Pošten telj se prosi, da jo odda v našem up ništvu. . Razne novice. r Kako so Rimljani prijemali taše, V Berlinu je nedavno izšla j", poroča »Frankufurter Ztg« — tj Lo^ nega grškega papyra Gnomon Idya * izvleček iz navodil za pobiranje i 1 . ^ pristojbin v Provinciji Fajum v sre. raI. Egiptu okoli 1, 150 po Kr, r, Iz tc£aL vidno, kako je umel rimski fiskj15 ® Ju segati v mošnje bogatih nekaj pdatkov: Dedščino, katera bii . pripasti 601etnemu Rimljanu brez o brez žene, pobere država. Rimljani > ^ tra ima 20.000 sestercev, plača, c®. omoži, stotino. Po samskih Rim l . rCjj brez otrok, katere imajo 50.000 se f premoženja, deduje država. Ri®1 ' »S*' Drama, 21. maja, petek: »Smrtni PeS nement D. ,, 22. maja, sobota: »Vsiljen*3 * loma«, abonement B. . v d0^ 23. maja, nedelja: »Pohujšanj Šentflorijanski«, izven ak°ne®en, ’ d^9 24. maja, ponedeljek: »Vra£’ ska predstava, izven aboneme Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v