îî, štev. Novo mesto, 15. janunrja 1909. XXV. letnik. NOVICE hbajajo vsak petek; ako jo ta dan i>raznik, pa ravila pri strojih in nuj isti delajo v obratih industrije, obrti ali pri poljedelstvu. Ista potreba je ustvariia postavo k dne 30, marca 1H88., s katero so je uvedlo prisilno ali obvezno zavarovanje obrtnega in industrijskega .stanu za slučaj bolozui, Pomen teh dveh zavarovanj odseva najbolj i^^ dejstva, da se dandanes po preteku ao let, kar obstojé ti zavarovanji, izplačuje v.sako leto nad HO milijonov kron podpor za slučaje bolezni, za zdravniško pomoč, zdravila in podporo obolelim delavcem in zavarovalnih rent pa nad 100.000 03ei)aiti, kar znese tudi mnogo milijonov kron vsako leto. Vso te vpeljave so se uvedle industrijskemu in obrtnemu delavstvu na korist. Ozrimo se sedaj na kmetijski stan. iûlo pomaga obolelim poljedelskim poslom na deželi V Kdo ščiti posestnika, če se mu pripeti nezgoda? Kdo pomaga kmetijskemu stanu na starost, ko obneniore-' Vsakdo ve, daje v vseh teh slučajih .«îJabo skrb-Ijeno tako /a kmetijskega gospodarja kakor za tqegovega posla, Vse hoče imeti le dohodke iz zem(jišča, premalo pa se jiremisli, da nam more ono le to dati, kar zmore in kakor smo zemljo obdelali in ji postregli. Odtod izvira ona težkoča za kmetijski stan, ki bo^ in bolj iiwtii da mu zemlja no donaša toliko, kolikor neobhodno zahtevajo a že vidim, da nisi ti Pepe nič boy iičen, kakor jaz." O, jaz sem lia to že davno vedel, da med Jurčetom in Pc-petom ni velike razlike. Sicer pa, kaj bi to modrovala? Boljo bo, da ti [loveui, kuko je bilo šo naprej. Kar so mi je zdelo v Pustriški doliid najt)olj čudno, je pa to, da teče taui voda navzgor. „Ve,š kaj Pojte, morda je l)ila pa takrat ravno polua luna, pa je uplivala nate, ila se ti je zdeJo, da teče voda navzgor." E, kaj bi se delal tako neverjetnega? O tem setn se pa vendar prepričal. Ûim bolj sem gledal čez šipo Železidškega voza, tem bolj sem bil prepričan, da teče tam poleg železni.ške progo voda navzgor. „No, zdaj si se pa pokazal kot pravega Pepeta in nisi storil nečast svojemu imenu," Kako moreš reči kaj takega? Dokaži mi, če je to res, „Pope, to bo kmalu dokazano. Ti bi bil od]»rl okno, da bi ne bil fi'edal čez šipo, pa bi se bil lahko prepričal, da tudi tamkaj toče voda navziiol," Meniš li, cia je šipa kriva? „ýipa ni kriva, inarveč tvoja glava. Saj vendar že skoraj vsak otrok ve, da se vidi čez nekatere šipe vse dnigaiie, kakor jo v resnici," A tako! Moj dragi, tacega lizika pa ni bilo med niojimí 80j)0tniki, da bi mi Idi ra/tolmačil to skrivnost. Tisti zdravnik, o katerem sem ti že jiravil, da je bil v ilotičnem kupeju, je bil seveda učen, toila v drugih strokah, Zdravniki se uče n. i>r. spoznavati bacile. To so take majhne zivalice, katerih nihče ne vidi, kakor zdravnik. Takih živalic, kakor trdijo zilravniki, se nahaja |»ri nekaterih boleznih v človeku kar na bizone. „Ti, Pepe, kako jih |ia zdravnik šteje, če so v človeku?" V/diš .iurčc, to jO (la zo|tet vse (irugače. Vzemimo človeka, ki ima jotiko. Temu izleti pri vsakem dihu iz ust toliko bacilov, kakor bi so lastovke selile. Sevoilu, dru^ïi jih no vidijo, le zdravnik je tako srečen, .iaz pa pravim, naj jih vidim aJi ne, glavna reč jo, da se mene no lotijo. Zato sem si kakemu te vrsto bo vedno odjirto, po z )a tudi naprej vzel, ko ))i jaz kedaj stregel niku, bom imel poleti eno okno bolniško sobe mi bom pa v.saj večkrat prezračil sol)0; i>a bodo frčali bacili pri okiid vnn. Če bo,'; imel pa vsa okna bolniške sobe vodno zaprta, pa bacili od samega dolzega časa no bodo vede/i, kaj bi začeJi, pa se bodo Jotili tebe. Vidiš, tako in enake reči je tisti moj soi»otnik kot zdravnik natančno znal. Da bi bil iia on kdaj študiral, kam voda teče, tega pa no verjattiom. Temu dokaz jo že to, ker je rekel, da na zdravUorijo z vodo nič no dr/i. Zakaj je pa pokojni župnik Kneipp ravno z vodo ozdravil toliko ljudi? Gotovo zato, ker je dobro ))oznal iijene lastnosti. Franzonsfeste jo železniško križíiíčo, přesedli smo v drug vlak, ki nas je čez Brenner pripeljal v glavno mesto Innsbruck, in od tam v Kufstoin, zadnjo avstrijsko po.stajo. Tu sem moral vzoti v roko nenj.ški denar, da sem .si kupi/ vozni list za vožnjo po Bavarskem. Kmalu nato je zapiska) bavunski vlak, s katerim sem so v družbi raznih sopotnikov pondkal sredi široke ravnino v smeri proti glavnemu mestu Bavarske. Na postaji Rosenheim som ae moral šo presesti iz osobnoga na brzovlak, ki je imel pa toliko zamude, da jo nas pri-tiral namesto o \io\oam\h šolo o poldevetih zvečer v Monakov» „Ti P(2|jc, tako govoriš, da ti dovťk niti viiica ne more s kako opazko," Veš Jtirćo, tvojih opazk jaz nisem nič kaj vesel, ker so mi zfic nokako preboilei^e. „No, čc ti ni ljul)0, (ia te nmtiiii, dovoli nii vsaj eno Viira-saige. Jaz sem iiainreč rndovcdcii, kako si j^riKel do denarja. V Gradcu sta si bila tvoj m> in denar skregaiia, kar naenkrat ai řía |ia iniei za tako dolgo vožnjo dovolj." To usluřío ti pa že lahko storim, da ti to pojasnim. Ve« Jurće, takrat bi me bil res lahko na fiflavo jiostavil, ne da bi bilo kaj )>adlo od mene, ampak jíredno sem odšel iz Gradca, sem oblekel drujíc hlače, [la sem bil bc nekaj liotipal v njih. „Izfiovoriti se pa sinaii, da si pomagaš iz zadrege." Ne, no! Ti se motiš! V zatircgi se niti bil nisem, kor se vseskoz na resnico ojiirinii. „Tako Pepe. Zdaj sem !»« žc zadovoljen za enkrat. Jaz grem ziiaj l)0 tej bližiiici, ob enem imam pa tudi žc polna ušesa." Kakor vsak, ki jo zabito glave, (ia mu pride vsaka beseda le do uses, naprej pa ne more. „Veš kaj Pepe, ta je malo preveč ]>o domače povedana, im naj bo no. Z Bojîoiîi I" Z Jlogom J urče: Na svideiye! (Dalje pride.) — Politični pregled- Kniiijski (Ipžcliii z)K>r, S toliko napetostjo so še ni pričakovalo nobeno zasedanje t.ej(a jedinega slovenskega ])arlameiita, kakor »ine B. januarja. Od zgodaj zjutraj s« že Ijmije šli k deželnemu flvorcu, da bi dobili ]»rostorčck na galeriji za juislušalce. Ijjudstvo je bilo tudi nevoljno, ko je izvedelo, (ia je vlada poklicala v Ljiibljano 140 orožnikov za prazen Htiali. Troti 11. uri še lo d(i»|ié v (ivotaiiO vsi i>()slanci in nazadnje - dež. predsednik baron Scbwarz, ki je povzro(;il z zadnjimi imenoval^' toliko ogor-Č0))0st po vsem Slovenskem. Narodno napredni poslanci gft sjírejmo s siljiini vri>čem in nebrojnimi klici: Abzug Schwarz, Viin ž njim! I^slanci S. 1;. S. so mirni v Ziive,sti, da hočejo s svojimi Jtredlogi zadati jtravi udarec narodnim nasjírotnikoni, kar se jo takoj pokazalo. — Po pozdravu deželnega glavarja pl. Suk^eja se vrše volitve v deíoini odbor. V s)>lošni kuriji je izvoljen prof, Kvgen Jaroc, rodom _ NovomoSf^in, namestnikom pa nadučirelj Ravnikar, Ker je dr. iŠušteršic svoje mesto odložil, je bil iz VBO zbornico izvoljen s 44 glasovi jurist odvetnik_ dr. Pegan. — S. L, S. je vložila mnogo nujnih jjrodlogov: Dr. Šusteršič in tov.; za poinnožltov zastojinikov dežele v c. kr. tiež. šolskem svetu. Dr. Krek glede aneksije Bosne-Hercegovi ne. Dr. Lampe; gJedo pobiranja deželnih doklad kií IflOí). J>r. Óušteršič: glede dežel. I)osojila. Mandelj; glede deželne banke. Dr. Pegan: spremembo oba zakona. Piber, Demšar, Lavreučič: zakon za varsvo iilanin. Mandetj; J->('želnÍ zavarovalni zavod. Dr. Zajec spremembo lovskega zakonit. Dr. Žitnik : spremembo cestnega zakona. Dr, tíu-Steršie: Prcosnovo doželnih uradov. Jaklič: ilcieim xavntl xa po-sjtcševanje obrti in deželni o!)rtni svet. Prof. Jarec: Slovensko VHOiičjlišče v Ljul)liani. Dr. Triller: ureditev ii(-iteljskih piač. Gangl; Šoisko zadevo naj ac vzamejo poro(;ovalcu vit. Kalteneggerju ter izťočé slovenskemu uradniku. Govori, s katerimi so potem poslanci v naslednjih sejah vtemeljevali avojo predloge, ki so naredili povsod vclikari.sk iJti,sck. Bil je nej)op)seii prizor, ko je za Suštoršitev predlog glede c. kr. dožclniiga Šolskega sveta v.stala eela zbornica. Tako je bil hrez razlike strank obsojijn dosedanji šolski sisiom na Kranjskem in tiidi Kemcj so jinznaJj, (ia se morajo pomnožiti v c. k. (1. s. svetu zastopniki slovtínskOB» ljudstva. S tem jo liil ob.sojen tudi ves vladni sistem nemsko-liberalnega birokratizma. iVvi dan novega zbora je bil časten i« -zmagovit. Iz govora post. Jarcu omeiyamo, (ia se je spomnil tudi novomeško gimnazijo, o kateri ao je zdravstveni svet izrekel, da jc poslopje nedostatno. A Vi^ndar so še ne čuje, kedaj BO bo začelo graditi novo gimnazijo. (Jc bi bila nemška, gotovo bi že stala jialača. . -v V (Iruiri seji so /lOSlfincJ zvrstoma iiaglasaJi potrebo raznih stanov in kraicv, Nas /.ftiiimajo boij dolenjski poslanci. Jaklič je priporočal, naj 80 o.snujc obrtni svet pri dež. odboni. Istotako naj dež. odbor pri oddaji večjih deJ prcd vseju tzhim donmœ obrtnike; razdelc naj se v manjšo skupine ter ocva dezeh, je tuo«čnje po nadaljevalnih šolah. Podjioro učiteljem ]>a naj ne deli kak Kaltenoger. Bartol zahteva, naj se regulira cesta Sodraži ca—Loški potok, in več drugih v ribniško-kočevakem okraju. Istotako naj ae ljudstvu oskrbi zdrave vode. — Poslanec Mandelj izvrstno pojasnuje potrebo deželne banke za cenejo dobavo posojil, za podporo občinskih kreditov, za zboljšanje go8]»odarstva na polju, travnikih, ]>laninah, podpora za gradilo raznih železnic itd. — Dr. Zajoc izvrstno opiše .škodljivost zajca in potrebo spremena lovskega zakona. Dr. Pegan pravi, da je zadnji čas, da se spremeni ohč, zakon in nj, volivni red. Volitev naj bo tajna, da ne bodo upniki pritiskali na dolžnike. — Maniielj utemeljuje potrebo deželne zavarovalnice proti ognju, za življenje in za živino. Vsi laki in enaki jircdlogi 80 !)ili skoro soglasno odkázáni raznim odsekom. Breztivomno bodo potem postave v zbornici sprejete. Koliko dela v blagor našega ljudstva se je torej od irlo poslancem. S. L. S. jc prev-darno začela sukati vajeti, ki j h je njej ljudstvo izročilo. iJoriški deželni zbor dozdaj ne more nikamor, ker mej strankami še ni prišlo do sporazuma glede izvolitve v deželni odbor. Pomnožitve odbornikov glede pisarniškega dela ni potreba, a vsaka stranka bi rada imela svojega odbornika. /ii NlovcuKk« vseiičilišče se je zadnjo nedeljo vršil v Ljuldjani velik nianifostacijski shod, katerega ae je vdeležilo okrog ;-!000 ljudi. Tudi po (ieželi je bilo več takih shodov, ki vsi zahtevajo ustanovo slovenske univerze v Ljubljani. l)iv.aviii zlHir se zo]>et snide januarja. Ali se osnuje parlamentarno nnnisterstvo, še ni gotovo. Nemci imajo sploh preveč poslancev, ki hrepene po ministerskih sedežih. Hi-valsko-sihskii koalifMjji se baje krha. Zagorčev» stranka baje kani izstopiti, ker so Srbi vsled veleizdajske afero dokaj koirijiromitiraiii. Oe jo res, da je jioslanec Zagorac stopil v razgovor z banom Jiaachom, je to nekatDa sumljivo. Nil Kiilkaiiit je .Še zmir vse najjoto. J>isLi vsak dan drn-gači pi.šejo, kar danes trdijo, jutri spet zanikujejo. Gotovo je, da je Avstrija ob moji «iobro i^rijiravljena za vsako presenečenje. Dno lii. se poroča iz Carigrada, da so jiogajanja mej Avstrijo in Turčijo vonderle uspela. Avstro-ogrska da Turčiji za Herceg-Bosno nekako odškodnino čez 5(l milijonov kron. Jtnii liiiiich je podržavil zagrebško policijo; občinski zasto)» jo temu oiiorekal, zato bo narlirž razpuščon. Hrvatsko vseučili.ščo jo zaprt.0 do izvršene obravnave itroti zaprtim Srbom. Knska carMlia rodh/aii je bila zopet v veliki nevarnosti. Bombno eksplozijo so odkrile veliko zaroto. Policija je našla pri dveh dijakih lOOO kg dinamita in mnogo terorističnih sjdsov. Nil «(M'enieiii Š(iaiiřslíem je grozen cikion fvrtJnec) |)ro-vzročil silno škodo, tudi mnogo ljudi je ponesrečilo. Nemški cesar je ob novem lotu zopet govoril in izdal nasproti svojim generalom tajnosti, ki so prišle mej svet. Videti Je, da je ves položaj v Evrojd napet. ♦ ^^ * Dopisi. Iz šjnilielii. V nedeljo v Šmihel. V nedeljo popoludne ])0 liiantjah so vrši že zadnjič naznanjeni shod „Kmečke zvezo za novomeški sodni okraj", Kjizpravljalo in razgovarjaio se bo o novem vladnem zakonskom načrtu za starostno zavarovanje. Govorilo so ho o tem veJevažncm vjirašatiju s jiosehnim ozirom na kmečki stan, nekoliko tudi o dtslavskem in olirtiiem stanu. Namen tega govora jo pojasniti pomen starostnega zavarovaiýa, (ia se odpravijo ruxni dvomi in j;>omjs/ekj, ki vladajo med kmeti, obrtniki in delavci. Vsak bo svobodno \uhko povtidal iia shodu, kaj se mu zdi dobrega in kaj slabega na vladni jjredlogi. Vso pomaiýkljivosti in hibe, katere bomo našli, liomo poročali našim poslancem, ker zdaj je še čas, da se zakon premeni, da se nedostatnosti Kakona odpravijo. Drugi govornik se ho pečal z lovskim zakonom. Ravno ta teden se peča deželna zbornica s [»reinembo icg-a zakona, zato je sedaj primercii čas, da so podučite o slabostih sedanjofia zakona in o prctinostih bodočega. Primerno |ia tudi radi tega, ker nam ravno v tem Času dela zajec največ škodo. Zbcrîcc se vsi možje in mladeniči, kmetje, obrtniki in delavci iz celei^a novo[iicsko^a okraja v šmihelski dvorani, da so podnčitc o krnctikeni penzijonu in da najiovestc zajcu smrt. — Pri nedeljskem sliodu Kmečke zvezo v šmiheln popoltidne ob 3. nri se bo govorilo tudi o slovenskem vseučilišču. Vsi [lovzdijfnimo ^'las za pravice našega naroda. Vi. Šiiiihcia. Na sv. Treh krajev dan popoludne se jo vršil občni zbor „Ljudske knjižnice"*. Po tajniškem in blagajniškem porodlu se je izvolil novi odbor: predsednik g. Josi » Ai)pe, tajnik g. Val. Tome. blas^ajnik g. Josip Hušteršič. Pri s učajnostih se je sklenilo, ila naj znaša udnina za celo leto le 50 v. S tem je omogočeno vsakemu pristopiti k društvu. Sedaj, ko so še dolgi zimski večeri, ko nimate zvečer nobenega dela, sedaj segajte Ijrûlno po knjigah. Dobite jih lahko ob vsakem času. Kiqig je veliko, lepih, podučljivih, zanimivih, za mladino iii odrasle. Ta teden si je nabavila knjižnica tudi vse bofjšc novejše knjigo, katere so izšle zadnjih par let. Berilo je skoraj zastonj, pridite, vzemite in berite 1 Iz (Joreiijegii Polja. Pri občnem zboru „Kmečke zveze" na Gor. Polju ol)č. Toplico je bil izvoljen za leto Í90Í) sledeči odbor: Predsednik Klinec Anton, tajnik Pečjak Jože, blagajnik Bradač Jožo, oilborniki Fink Franc, .Šenica Janez, ňercelj Jožo. L'regledovaica : Hočevar Franc, Počauer Janez. Dne 22. novembra 1908 sta predavala o kmetijstvu in vi-noreji g. vodja Rohriiian in g, pristav Zdolšek. Da nas zanimajo taka razpravljanja, je pokazala nabito jiolna soba društvenikov. Hvala njima, posebno g. vodji za tako dober in primeren pouk. Ker ima to našo društvo vsak mesec sejo, se priporoča gg. veščakoiii in strokovnjakom, da tias v enakem ozira obiščejo in pripomorejo k napredku in zboljšanju naših kmetskih razmer s poučnimi predavanji. Jože Pečjak, tajnik. Dostavek uredništva. Objavili smo Vaš dopis, da-sl nam so niso zii:ina pravila omiotne zvezo. Opozarjamo Vas na to dejstvo, da obstoji tukaj „Kmoúka zveza" za_ves sodni okraj novome.ški, katera zboruje v nedelo 17. t. m. v Šmihelu. Ali bi ne bilo primernišc, da se ti dvo zvezi združita. Če imata ol)e slični namen? Kolikor bolj se moći cepijo, tem manj so koristi skupni stvari. V tej skupnosti ne smejo odločevati osebnosti, in Oe ena ali liruga oseba komu ni v.šeč, zato ne sine trpeti skupni blagor. Svetujemo Vam, da si razširite svoje obzorje tudi na gospodarskem polju, vdeležbo na vseslovenskem kmečko-Htanovskom shodu, ki ga S. L. S. sklicuje na nedeljo iil. januarja v Ljubljano v dvorani Union. U[>rav zdaj omenja „Slovenec" v št. 6., da se bode „na tem shodu oliravnavalo tudi vprašanje vzajemnega delovanja kmočkih zvez. Tudi tu ho treba temeljite preosnovo v marsikakoiii oziru, da se bo naše politično, gospodarsko in kulturno življenje še bolj živahno razvilo. Vzajemno delo vseh slovenskih kmečkih zvez bo vc-tikoifa pomena za naše javno življenje." — Ako kanite delovati v toin zmislu, nam bodo Vaša poročila dobro došla. \7. Uobcniiča. Dragi list! Ni se dolgo, ko si med svojimi dnevnimi novicami priobčil članek, da naše „Kat. Izob. Društvo" »mira! Da pa ni res tako mrtvo, se Vas drage „Dol. Novico" prosi, da v prvi številki sledečo izjavo priobčite: Leta 1907 je bilo rednih udov ii6 in letnega preostanka K 31-4ri. Leta 1908 jo bilo pa rodnih ufiov 51 in preostanka K in .še proti temu, da je bilo iiretečono loto več naročenih časnikov, in voč nakupljenih društvenih potrebščin, kakor; zastava slov. trobojnica, tabla za društveni napis in še mnogo dr. Na občnem društvenem zboru, dne 27. decem!)ra 1908 se je predlagalo, da se časopisje pomnoiři, kar se jo tudi odobrilo. Tako boiemo imeli tekoče leto „Slovenca" dnevnika dva iztisa, in drugih časnikov tednikov izdatno množino. Društveniki so že svojo udnino večinoma vplačali, in so še mnogoštevilno novih uiiov priglaša. Upati jo, da se bodo v društvo vpisovali vsi zavedni možjo in mladeniči, posebno .sodaj, ko smo izvolili za predsednika na.Šega novega vrlega proč. g. župnika Frana Kralj-a. Žo takoj po izvolitvi so nam obljubili, da bodo v društveni sobi prirejali večkratna predavanja, ki se jili bodetiio i»a tudi radi udeleževali, da so vsestransko izobražujemo, in organizujemo ! Pripravili se bodemo letos tudi za igro, ker se bode v prvič kot tako nastopilo v našem Doborniču ! Od Vas dragih „Dol. Novic", ki bodeto letos v petih iztisih kot tednik k nam v društvo prihajale pa pričakujemo, da bo- demo mnogo čitali o gospodarstvenih strokah in se učili kmetijske, vinogradske obrtiiije. Ob tej priliki i^a še enkrat poživlja društveni odtmr, da naj bi ne bilo v našoj župniji brez dobrih i^snikov, aH pa da Id no bil kateri možki vpisan v našo „Kat. Slov. Izob. Društvo" ki ima edini namen so vsestransko izobraževtiti, Toraj le v društvo, pa knjigo in časnike v roke. Kužnik Fran, podpredsednik, I. r. Kajner Franc, tajnik, 1. r. (Voseli nas, da ste dru.štvo lepo ))Oživili. Krepko naprej! Uredništvo.) Belokranjski glasnik. Iz Oriioinlja. (Shod „Kmečko zvozo za Belo-krajino".) Dné (i.t,m. popoldne ob jiol šiirih je jtriredila „Kmečka zveza za iielokrajino" v prostorih g. župana J. M. Skubica javen ljudski sbod za slovensko vsoučilišt«. Podpredsednik K. Z. g. župan J. M, Skubic je otvoril zborovanje in dal besedo g, ]»roiisod-niku „Slov. dijaško zveze", pravniku M, Natlačen», ki je orisal v živih barvah neznosno razmero, v katerih se nahaja slov. dijaštv« na nemških vseučiliščih. Druj^n govornik g. pravnik ,M. Malncrič jo ovrgel razno trditve, da jo .nlovenski naroil nesposoben za lastno vseučiliščo in [)OvdarjaI vsestranske koristi, ki bi jili imel slovenski narod od svojega vseučili.šča. Nato so 30 z navdušenjem sprejele sledečo resolucijo: Shod „Kmečko zveze za lîelokrajino" v Črnomliii, dné 6. jan. 1909: 1, protestira najodločneje proti nezno.s-nim razmeram na avstrijskih nemških v.seiičiliščih in poživlja vlado, da nastopi enorgično [iroti brutalnemu početju noiiiSkega bur-šovstva in stori konec nemškemu nasilstvu; 2. |»ozivlia vlado, da ustanovi čimprej popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani; priznava Italijanom pravico do lastnega vseučilišča, da pa odločno protestira j)roti ustanovitvi istega v Trstu; 4 pozivna vlado, da pripozna študije in izpito na zagrebškem vsoudliščii tudi za v avstrijskem državnom zboru zastopane kronovine ter za Bosno in Hercegovino. Istočasno poživlja vlado, da čiinproj izjiopolni zagrebško vsoučiliš»io z medicinsko fakulteto." — Na shodu jo bilo mnogo občinstva, zlasti veliko število mož iz Ornoiiilja in okolico, da so bili vsi prostori napolnjeni. Z velikim zanimanjem in živahnim pritrjevanjem so sloiiili izvajanjem obeli govornikov, kar kaže, kako dobro ljudstvo umova važnost predmeta, o katerem se je razpravljalo. Iz PddzemlJ». ííitali smo, da jo v nemškem Gradcu dno 21. decembra 190H umrl dr. Benjamin Ipavec — lirat nedavno prej umrlega dr. Gustava Ipavca. Oba sta bila izvrstna zdravnika — pa tudi slavna glasbenika, skladatelja, ki sta prešitdla svojo pesmi a pravim narodnim duhom, tako da se jih jo slovenski narod poprijel z radostjo in po.sobno navdušeno.stjo. Kdo ni ginjon od sivega starčka do nožnega otroka, ko sliši toliko priljubljeno poseni: „Kje so mojo rožico';'" Živela in umrla sta ta dva brata v zoloni Štajarski, kako to, si bo mislil čitatelj „Dol. Novic", da se od tukaj poroča o njiju smrti V Glejto, uprav zdaj opozarja v 1. .št. „Dom in Sveta" tukajSrgi rojak, sedanji jtrebondar jiri ]irvostolnici v Zagrebu, znani slovenski in hrvatski pisatelj Janko Barlè, slovenski svet na ta dva skladatelja. Iz njegovoga spisa je razvidno, da*ata bila po svojem očetu Frančišku belokranjskega jiokolenja. Očo naših glasbenikov je bil namreč rojen v naši fari. Dr. Jienjatnin Ipavec je hranil rojstno Sfiričevalo svojega očeta. Izdala j^a jo so v frantjoski dobi dne 19. maja 1814 tedarya^mêrija ali županstvo v Gradacu. V njem potrjuje mèr ali Župan Žiga Gusič, da je po krstni knjigi fare podzemeljsko Franc, zak. sin Jurija in Marije Ipavec v Gra-dacu št. H rojen dne 11. avgusta 1776. Kuma sta bila Nikolaj Zupančič in Ana Šimonič, krstitelj pa todatyi župnik podzeinelj.^ki Mihael Konda. — Ta Franc jo postal po smrti svojih starišov zgodaj sirota in je bil ovčji jiastir pri dveh svojih sestrah, A v 12. letu ga pošlje sestra k starejšemu bratu Matiju, ki jo bil okrožni kirurg ali ranocelnik v Celju, kjer inu je jiomagal v briv-nici in pri obvezovaiýn bolnikov. Fant jo bil tako nadarjen in vodo/oljen, da so jo pri bratu izučil zdravilstva in 1. 1797 napravil tudi izkušnjo. A hrepenel je so po večji izobrazbi, za to je 1. I80n 8t0])il v službo pri medicin-skem jirofesorju Saulu v Gradcu, ondi še daljo študiral ter se izučil za pravega ranocel-nika. L. 1805 pa so Jo naselil v trgu Št. Jurij (ob seiianji južni železnici) in ondi začel zdravniško i>rak.so. Tu se je oženil s Katarino Schweighofer, ki jo bila glasbeno zelo izobražena. Iz toga srečnega zakona sta priklila slavna slovenska skladatelja Benjamin in Gustav — čiju spomin ostane v slovenski pesmi neminljiv. Domaće novice. Fniin; N(>V!ik, knjuilan v Sto(»icah, je imenovan za vojaškega karata JI. vrsto v rozervi. iriiii-lii Hi,il. rviiu Jjiivrcnčiti, posinnoc Vipavskega okraja, niif-cliiik otKiotiie Kjiietko zvezo, ^elo požrtvovalen lodoljnb. — J)nc 10. jan. v Ivrižili pri Tržiču župnikJYaii Porenta, ki je svoj čas kaplanoval v Sv. Križu ))ri Litiji. V LjiiMjiiiii se je lin. svetniku tir. Ivanu Mrak oiiiracil iiin, (ia HC je ustrelil. Oschiiii vcHt. a Anton Svctck je iz Novega mesta po-klimn k c. kr. iinančnettiu ravnateljstvu v Jjjubljano. lîiiirlii jo Novem mestu Ivana KI un, liišiia posestnica, v 67. ictu avojo (iólie. l'Of^fiil' JO popol«'^"- • ZobozdiiivniSki in zolMiteliiiifiiii atolje jo bil v Novem mestu resnično jiotiebcn, to liokaziije dejstvo, (ia so ordinadjsko tire vedno za tri dni vnaprej oddane. G. dr. StraSek si je naročil iz Beroliiia posebro dobro izvcžbanega tehnika, kateri je bil kot tak nastavljen na velikem, od visoke aristokracije xa-liodnjeřía líerolina obiskovaneiii zobozilraviiiškeni zavodu. Jn tako je i>ostalo Novo mesto tudi v tem oziru rasnično napredno. Priporočamo dr. Straškov atelje najtoplejše! Slovcitdi! Slovenke! V nedeflo dno 17.t.ifi. na javen ljudski sboil, ki so vrii ob 11. uri dopoldne v mostni iivo-raiii novomeški! liazmore na avstrijskih nem.skih univerzah so postale neznosne, ncmíiko-naeijonalni burši so zavladali na njih; slovensko dija.itvo je brezjiravno! ííato in tudi, ker hočemo živeti v Avstriji kot narod, hočemó zahtevati od vlade, da reši i.o enkrat slovensko vscičilisko vprašanje, da nam ustanovi lastno — slovensko univerzo! 01) enem hočemo kar najodločneje protestirati proti imcnovanjii nemskefïa deželnega šolskega nadzornika za Kranjsko ter zahtevati od vlarto, da izpolni svojo obljubo giede zidanja novomeške gimnazijo. Zatoraj vsi na .sliod ! Nemško nadvlade mora Ijiti ienkrat konec! Dovolj naj bo zatiranju, dovo^ hlapcevanja 1 iSovensko ljudstvo iz]>olnjnjc vestno svoje d o 1 n o s t i, torej z a li t e v a t n d i a v oj i h ]> r a v i c ! I'redslaviu Dekliška mar. družba priredi v Smihelii drugo nedeljo popoldne proiistavo. Natančnejši vzjiored objavimo v prihodnji Številki. Kakor ho sliši, bo zelo zanimivo. Siiloiiski orkeNter priredi v nedelo 17. januarja 11)09 v aalonu gostilne g. \Vi n d i ser li cr-j a v Kaniiiji koncert z jako izbranim vsporeiioni. Vstopnina za osebo 40 v, za obitelj 1 K. Začetek točno ob 7. uri zvečer. l>(pl<'iiJsk<'g!L ptMskegii rtrnštvii v Novem niestii redni občni zbor so vrši dne ao. t, m. ob 8. uri zvečer v pevski sobi Narodno čitalnice. Vabijo se vsi člani dol. pev. društva k polno-žtovilni vdeležbi in to zato, ker obhaja naše društvo lotos '2,5iotnieo svojega ob.stanka. Dol. pev. društvo jo v ])Očetkn tako vrlo nastopilo,^ da jc i>ilo središče vsega javnega življenja v Novem mestu. Najsijaj-ncjše veselice z mnogoštevilnim zborom jo i»rirejalo ne samo doma, marveč po vseh večjih sosednih trgih ponašalo lepoto slovenske pesmi med narod, ter tako izvajalo tudi kulturni namen svoj. Povztiignilo Stí je na višek, sè združitvijo jiodrnžniee Glasbene Matice. Zbori iz „Stvarjenja^, Dvofakovega „Scatiat Mater" llandiove „Allebija" iUi. so se proizvajali s po 7t) —HO pcv.skih moči. Podalo orkestralne simfonično oillomke. A osebnosti HO pripravile naše društvo do toga, da danes premišljujemo, ah naj ta mlačnost, ki je zavladala tekom imr let, umori našo prepotrobno društvo, ali naj občni zlior dne 20. t. m, vrže mlačnost iz drnštva, ter pristojiijo vsi pevci iii pevko s])Ot v društvo, ga ]>oživijo ter zopet postavijo na ono višino kot nekdaj. C. /a, bolni«« eesuriee Klizalirlfs je mil, g. proŠt nadalje prejel: za monstranco od preblag, rodbine dr. Kavčičeve 100 K; od iireblag. gospoda okrajnega glavarja barona Kechbacha 100 k; od preblag, gosp. okr. glavarja pl. Lehmanna iz Konjic 50 K. hepo garnituro za zajutrek g. Seidl. Darovali soso: Tvrdku l^r. Gottwald na Dunaju lop |kotliček in krojiilnik : tvrdka M. Samatia v Ijjnbljaiii 4 romanske svečnike; M, Štravs, kuharica 10 K in 10 voščenih sveč; tvrdka Krisper v Ljubljani dva svečnika; g. Kranc Omersa sen, v Kranju 30 K; Neimenovan nekoliko dragocenih kamenčkov za irionštranco ; g. Franc Kenda v Novem mestu lepo svetilko- gospa Poiila on star tolar in staro dvajsetico; g. Kalčič dva stat-a tolarja in pOt dvajsetic za monstranco; mil. g. prelat riis prekrasen bel plajšc s podobo matero liožjoj g._Fr. Kovač obrok ao K — Visokoi^ifistiti gg. očetje Kartuzijanci so vpo-slali naravnost iz Pariza krasen srebrn znotraj pozlačen kohh. — liog povrni! V cesarice Klizabete bolnico v Novem iiiestn jo bilo » sprejetih mcseca decembra 11)08 yo bolnic, od meseca novembra jih je ostalo v oskrbovanju 16, skujtaj toraj 35. Oskrbovalnih dnij se je nabralo 563, odpade tedaj na ono bolnico 16'Ořj oskrb. dnij. Umrli sta 2 bolnici in sicer 1 za naiinho, in 1 za davico. Ozdravljenih je bilo izpuščenih 9, izboljšanih 3 in neozdravljenih 3 bolnic. Za mesec januar 1909 je ostalo Ifcl bolnic v oskrin. V bolnico jiriliaja vedno več bolnic, kar je jiripisovati ljubeznjivemu ravnanju, elegantnim in pripravnim prostorom, kakor tudi dobri hrani, ISploh pa izgublja ljudstvo neumestno in neutemeljeno nezaupnost napram l>oIniškini zavodom. Sedaj se šolo vidi, kako neobhodno potrebna je bila ženska bolnica v Novem mestu, kaka dobrota je ta zavod za trjtoče človeštvo. Tudi jtrecej majhnih otrok se nahaja v oskrbi in se občinstvo opozarja, da se sprejemajo tudi dečki do 6, leta. Najboljši dokaz frekvence so zgoraj označeno številke, katere so se tekom januarja 1909 že znatno zvišale, saj jo sedaj žc zasedeno skoro celo prvo natlstropje z !.)oIniki. V kratkem pridejo sterilizatorji, v katerih se vsa obvo-zila tako prekulmjo, da postanejo le-tji brezgljivna. Izvrševale se bodo jtotoin tudi najtežje ofwsracije, ne da bi se bilo treba bati prisada. Sicer se je pa že dosedaj napravilo več vzpešnih 0])eracij, Upati je tudi na v[)eljavo elektriko in liontgenovih žarkov, s katerimi so lahko vitli v notranje dele človeškega telesa. V balnične svrho jo darovala gosjta Antonija Valka vdova jio c. kr. okr, nadinženirju 10 K. Hog povrni! Vneslo venski kmoťki shod dne i!I, jan. bo znamenit. Kdor se hoče vdcležiti, naj se zglasi do 20. jan. ])ri svoji „Kmečki zvezi", ali pa pri našem uredništvu, da dobi vstopnico, Dai'Jlii. Ministerstvo za javna dela je podarilo obrtni nadaljevalni šoli v Novem îiiestu tisoč kron za šolske potrebe in fiO kron za nabavo knjižnice vajencom. Ministerstvo za bogo-častje in ])ouk pa je podarilo gimnazijski dijaški knjižnici dve sto kron, sto za nemški in stfl za slovenski oddelek, za katero svoto se je nakupilo sto trideset klasičnih novih ktijig, nemških in slovenskih, za dijaško knjižnico. Ju tako ae je spo-poluiia dijaška knjižnica z imenitnimi knjigami._ Nf^zgndii. Zmrznil bi bil kmalu ,lanez Šašek, 24 letni posestnik iz Pangercigrnia št. 14. 2. t. m. je sel v Sošice na tedenski sejm. Domov gredo je v Gorjancih opešal in še lo drugi dan ojioludne .so ga na.šli vsega premrzlega. Ko so mu škornje izrezali, tla so ga st>zuli, so ga [iripeliali v lioliiico usmiljenih bratov v Kandijo. Ravno ta dan 1, 1904. dobili so v šumi ^Boršt" zmrzneiiega 75 let starega kravjega imrantavca Janeza Vi die iz Sol št. 7. (.) ti kravja barantija, ali je ni preveč ravno Podgoro?! liojenili jc idlo v preteklem letu v Sniiheiu I4S, umrlo 81, oklicanih 54, jtoročcnih parov. Naznanila mestne policijo v Ntřvcni nHístii letu lÍKíK. Aretiranih je l)ilo zaradi raznih prestopkov ,59 oseb, zaradi (irestopka policijskega, zdravstvenega, jiožarnega in stavbenega reda 65 oseb; skupaj 114, Leta 1907. je bilo aretiranih 85 oseb, samo naznanjenih je itilo 125 oseb; sknpaj 210, Leta 1906, je bilo aretiranih in samo naznanjenih 18tí oseb. Svarilo. V Arnheimti na Itoni se jo iired kratkim zopet ustanovila banka, ki vara ljudstvo s sretikami in sicer pod imenom „lihoinlilndischo Credit Hank". Ta banka iščo svojo žrtvo tudi v naših krajih. ,,Kriniska vitni". — Pod tem naslovom je izdal c. k. vinarski nadzornik za Kranjsko Bohuslav Skalický reklamno brošuro v čoškerti jeziku, katera je namenjena, da naše brate na češkem ozemlju soznanja s kranjskimi vini. Najprej opisuje našo deželo, oj»ozarjajoč na njene ))rirodno krasote po Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem; potem jia kaže na kakovost vipavskih in dolenjskih vin, tojdo jih ])ri(»oročajoč bratom uehoin, Bog daj, da s()is do.seže svoj namen in naša vina spravi tudi na sever! Proinei in gostilna — se glasi krasen list, ki ga na svetlo daje „deželna zveza za tujski promet na Kranjsketn". Ima tako tehtne, poučne članke, da ga mora imeti vsaka gostilna na Slovenskem. Dolonjci pripravite so, ko stečejo nove železnicc, da bote znali ptujcom primerno po.streči. Tudi na Dolenjsko bodo prihajali na letovišče. Vsaj boljše go.stilne naj javljajo zvezi, s koliko sobami raz])olagajo. Slovenskim trgovcem in rmliiiškim intcrcsfiuttmi. lîele vrane so med nami, ki ae zanimajo za trgovsko stran rudniških in podobnih vprašanj. Ptujci 0!)0gati! pri nas, ne tla bi delali, otl podjetij, ki dajo domačinu težaku komaj vsakdanjega kruha. Tega ni kriva šele v poslednji vrsti skoro popolna noinformiranost v teh zadevah, ki jo opazujetno v svojih vrstah. Da bi odpomoglo tem nez'liiivim raztueram, je naprosilo uredništvo „Trgovskega vostnika" priznaaei^a strokovnjaka na i^eoloskini polju, naScf^a dunajskega rojaka g. dr. Karla Hinterlechnerja, člana c. kr. geološkega državneija zavoda (Diinaj Ill/ii, Resiimofakygasse 23), da na^tiže za imenovani list spia, ki î)i podučil vsakcj^a interesenta o prvih korakih, ki jih ima storiti, prertno financuje kako rudniško podjetje in se o tem tu onem, kar pride v poštcv pri takih vpraàanjih. Z oziroiii na važnost aviziranejra spisa za nas domači kapital, si štejemo v svojo časnikarsko dolžnost, opozoriti nanj slovensko javnost. Izhajati prične ta za naše razmere jako jiomeinljni članek meseca janiivarija 1909 ter bodo izhajal skoro celo leto. liišol je V. zvezek Jakob Aljaž-evih „Mešani in moški zbori'', — Oena 50 vinarjev, kakor pri prej.šnih zvezkih. 1'ri-ložena je tmli najnovejša Aljaževa skladba „Stražniki", Ker je ta pesem zelo primerna in izraža Aljaževa skladba prav dobro čustva in misli, katero je položil Gregorčič v te svojo kitice, oddajamo to skladbo vsem slovenskim pevskim zliorom in društvom tudi v večjem številu na zahtevo brezplačno. Skladba budi v srcu pevca in poslu-šalca narodno zavest. Dobi se v Katoliški Hnkvarni v Ljubljani. Toplo ]»rii)oročamo. Josi)» ÍJasteiuer — Iviui Vole: Kiijiisçovodstvo za (lv<>-razrednc trgovske solc^ nam Slovencem potrebna knjiga, je pravkar izšla v založbi slovenskepra trgovskega dru.štva „Merkur" v Ljubljani, Kirji^^a obsega jjopoino knjigovodstvo, služila bo tako solskemu pouku kakor zasebnemu štmiiju izborno. Vsebina knjige je jako bogata. Cena v platno vezani knjigi, ki ima 300 strani, je 4 K Tiu, po ))o.šti 30 h več. Slovenci: sezito po tej knjigi, ki smo jo jako pogrešali! Itiskup /iigrelKički lïi'ofllirko Ksterliiiz.v. — S tem naslovom je nedavno na svetlo dal naš rojak slovenski in hrvatski pišate^ Janko Barlè, sedaj i>rvostolni prebeudar v Zagrebu, študijo o imenovanem .škofu, ki je od 1. 1708—1723, uzorno vladal Zagrebško skotijo. Mej drugim se čica, da so v tisti dobi prihajali v Zagreb k mašniškemu po.svečeirju osobito kJeriki iz kratgskih in štajerskili .samostanov, n. pr. iz Stičine, Kostanjevice in Zajckloštra. Posvečeval jih je enkrat tudi novomeški jiroSt Jurij pl. Maroiti, ki jo bil ob jednem tudi pičanski škof v Istri. "Uprav zdaj je znamenito izvedeti, da se je biskup Esierhiizy najbolj zavzel za ce.>?arja Karola VI., da so so Hrvati vže 1. 1713 izjavili za pragmatično sankcijo, tedaj celih 10 let pred Madjari. Trojetlina kraljevina je s tem priznala pravo nasledstva řlahsbur-žanom tudi v ženskem kolenu. — L. 1725 je Esterházy postal ogrski primas-uadškof v Ostrogonu, kjer je umrl 1.1745.—Monografije Barletove pojasnjujejo tudi slovensko zgodovino. Gospodarske drobtine. — Naročilo na modro galico. Za novomeški okraj ho preskrbela potrebno galico novomeška kmetijska [lodružnica, kakor v zadnjih letih. Vinogradniki iz novoine.škega okraja naj jo na-roče pri svojih žniianstvih in naj jo tam primerno zaarajo. Županstva pa naj poštjejo nabiralne pole za naročitev modre galico kmetijski podružnici zadnji čas do 16, februarja 1.1. Cena modri galici še ni znana. — Kinelijski tečuj v Ko.siaiijevici bo od nedciye 17. t. m, do torka 19. t. m. Tečaj so prične v nedeljo ob 3. popoludno in konča v torek ob U. dopoludne. Opozarjamo na ta tečaj še enkrat vse gospodarje in gospodinje iz Kostanjeviško okolice, iz občine Sv, Križ in ňt, Jernej. Na sporedu tečaja so predavanja iz najvažnejših strok dolenjskega kmetijstva, zato so nadejamo obilne udeležbe. Kdor le more, naj pride k tečaju. Pokažimo z obilno udeležbo, da se tudi Dolenjci zavedamo svojega kmetskoga stanul — Kmetijski teraj v Seiničii. Ta tečaj se priredi od nedelje 31, januarja do poniieljka 1. februarja t. 1. Na sporedu tega tečaja stoji pouk o gnojenju in o umetnih gnojilih, o kletarstvu in o knietijskem zadružništvu. Predavali bodo vodja Rohrtnan, nadzorciik Skalický in tajnik zadružne Zveze Kralj. Predavanje bo združeno s praktičnimi domonstracijami. — Oddaja ameriških trt iii cepljeiik. Kmetijska podružnica bo oddala iz svojih nasadov letošnjo pomlad okolu 30.000 bilf riparije portalis in 50,000 cep^enk. Cena bilf znaša po 4 K za 100, cepijenkam pa j)0 20 K za lOU komadov. Pri večjih naročilih se cena primerno zniža. — Nai>ravii Jam za sadno drevje. Potrebne jame za saditev sadnega drevja je treba čimpreje napraviti. Te jame naj se izkopljejo dosti prostorne. Širokost jame bodi saj on meter, globokost pa najmanj pol metra. Pri nas se delajo take jamo navadno preplitvo in premajhne. Potem so ne smemo Čuditi, da sadno drevje ne raste. Sadno drevo, ki pride iz drevesnice, potrebuje dobro obdelane zemlje. Pri saiiitvi je treba drevju tudi nekoliko pognojiti, da nam bolje vspeva. Izvrsten je kompost za tako gnojenje, Činj bolj bodeš postregel mlademu drevescu, bolje ti bo rastlo in več veselja ti bo delalo. Tanka in kamnita zemlja ni za sadno drevje. Tudi to si moremo zapomniti, kadar izbiramo prostor za sadno drevje. Ameriški novičar. Izselitev. Tekom zadnjih štirinajst dni se je ali se bo v Ameriko izselilo blizu 40 oseh iz župnije: Sro|)iče. Dal Hog! da bi vsi našli srečo, ki je osobito sedaj še zelo opoteča tamkaj za veliko lužo, ker razmero še niso urejene vsleti lanske krize. Dobro delo bi tudi storil, kdor Id se izseljencev zavzel, Ciijo se namreč, da agenti s pretirano vi.sokÍnd cenand pritiskajo na nje, kakor bi hoteli natiomestiti zguho, ki so jo imeli přetečeno leto. Chíciigo. 111. Tu so si Slovenci ustanovili stavbinsko društvo z imenom „Slovenski dom", ki je ob onem hranilnica in posojilnica. Take vrsto je to prvo slovensko društro v Ameriki. Namen [iiu je, da rojakom pripomore do lastnega doma in imetja. Tu je že okrog 40 Slovencev, posestnikov lastnih hiš, ki so prišli do njih, ker so bili člani čeških in nemških stavbiiiskilj društ;i;v. Zato 80 posneli pravila jio čeških in nemških-društvih, katera imajo že dolgoletno skušnjo. Stoje pod državnim nadzorstvom. Ilankerot Franka /otti et C«. Pokrajinsko soiii.šče Z. IJ, v New "^'orku je razglasilo, da 1)0 — oziroma je žo bila javna dražim vso imovine te falitnc hrvatske banke dne 30, dec. 1908, Ako je kateri Slovenec kaj prizadet., ve, kuni se mii jo oltrniii. Sloveiisko-.Aiiierikanski koledar za leio 1ÍHKF je izšel v založbi ,.Gla9 Naroda". V l'ittsltnrgu Pn. so prišli na sled velikim sleparijam v mestni hiši. Aleil sto odborniki jih je komaj šest, ki so niso dali poiikupiti, ifnogo starešin jo že zaprtih. Duliith, itiiiiii. Dno .'10, novembra 1908 je tukaj v bolnišnici umrl naš rojak ivan Gregorič, Bil je v Ameriki 29 let in doma iz Loškega potoka pri Jiii)riici. Kor ni bil pri nobenem druptvu in ni imel denarja, smo morali nabirati pri usmiljenih rojakih za njtigov pogreb, da smo ga pokopali kakor katoličana, Zo zopet jako žalosten vzgled za take rojake, kateri še niso pri "nobenem društvu! Velikansko podjetje. Milwaukee, Wis. United States Steet Corporotion namerava zgraditi velikanske tovarne kakih fi itii|j daleč od Diilutha in Su]»eriorja. 'i'u bode trust zgradil povsem novo in moderno mesto, V to svrho bodo [jotrošili deset nuli-jonov dolarjev. I'oti'esiii sunki v San Fraticiseu in itloiitaiii. San Francisco), (j'ai., 24. dec. V San Franciscn in bližini ae je ]»npetiIo dne 22, dec. več lahkih potresnih sunkov, ki pa niso napravili kake škode, — Hutte, Mont,, 24. dec. Tekom zadnjih treh dni je bilo čutiti več ])Otrcsnih sunkov, ki ho so razprostirali od Yellowstone Parka do Virginia ('ity, Mont., ozirotita v daljavo 75 inilj. V Virginia f!ity je napravil jiotres dokaj škode, kajti mnogo liis jo popokalo in tudi na zemlji bo je najiruvilo več razpoklin. Naj-huj.še je bilo čutiti potres pri Krater Dakos, južno od Virginia City. Krater Lakes je cela vrsta malih jezer, katera se nahajajo v odprtinah ugaslih vulkanov. Jz New Voi'ka se poroim: Slovensko Itafaolovo družbo z» Ameriko žo imamo. Čast in hvala bogu! Veliko je bilo truda, veliko idsanja, veliko posvetovanja predno je bilo nuigoce stojiiti na dan. Vendar o tem prihodnjič. Častni predsednik je veleč. Mons, Jos. Buh, i^redsednik č. g. Josij) Tomšič, Forest City, Pa., [jredaednik g. Avg. Jakopič, 412 St. Marks Ave, Brooklyn, zapisnikar g, Alojzij Cešarek, blagajnika g, Valentin Vavjioiič in g. Anton Podgornik, nadzorniki g. Anton Uurgar, g. Frank 'J'assoti in g. Anton Stucin, voditelj družbe in misijonar o, Kazinnr. Vsa jiisma glede družbe naj se naslove na predsednika, pisma v zadevi izsetjeništva na o. Kazimirja Zakraj.šek, lit'j E. 2. Street New "^'ork City. I'ošiljanje ])rtljage potom pošte v Avstrijo. Pogodba med Zjediiyenind državami in Avstrijo je dobila s l.jan. svojo veljavo. Med Zjed. državami in Avstrijo so se zjeiiinili glede po- 'A. šrt-v. dolenjske novice. 25 Hiljatija prttjajfo po posti, kateri (iojfovor atopî s 1. januarjem 1909 T veljavo. Odrska je pri tem dojrovoru izktjučena. Po tem (lo-(iovorii HO sme [»rtlja^a iz Zjol držav v Avstrijo in iz Avstrije v Zjcci. (lr>.iwc tmiaj po poŠti poatati, ako ista ne tehto vet; kakor 11 funtov in ni več kakor 3 čevlje in 6 palcev (iolf^a, ali pa itnu fi ))alcDV v dolžini in ol^eifu. Porto, 12 centov za vsak funt ali uloniek ene^^a funta, se mora v naprej plauati. V .liiiictii je ninrl Slovenci; Kran Fink. Najvi'iiji kolofiror nn svetil bo v New .Torku, iz marmorja in říranita boiio poslopja; staio bo vso 120 milijonov dolarjev. Haznoterostl. • S|M>i)tiiii II» fruiKîONko firtlin. 01) stolotnici Napoleonove „Ilirije" namerava „Slovenska Matica" izdati „Zbornik" o zgodovini naših dežel v tedanji dobi. Važen zijofiovinski vir pa je ustno sporočilo narodovo, ki se izraža v raznih prijiovedkah, anekdotah, pesmih. Zdaj je še najti mnof^o blaga te vrste med ljudstvom, a skoro boiio izjcinilo popolnoma. Da otme pozabljivosti ljudske spomine nu francoskc case, je sklenila „Matica", jim ])o-svetiti jioseliiio knjigo. — Zato nujno prosi svoje člane, da bi blafjovolili sodelovati' pri nabiranju tesra narodney:a blaga. Vposte-vati jo zlasti: pripovedke o itojih s Francozi, narodne pesmi o Napoleonu in Francozih, prevode, pisma in zasebno rokopisno podatke, krajevna imena, narodno izraze {ttiorda tudi običaje), ki HO francoskej^a izvora (n. ]>r. „mer", „fronk" tudi podobo, orodje, kujijïe in napise iz francoske dobe, izkratka vso, kar je še jíroostalo sledov nekdatgega francoskcfia vpliva na zjrodo-vinski razvoj našoj^a naroda. — Iz črnoma^skega okraja nam je žo došla zbirka takih spominov; treba jo je le še iz-jiopolniti s poročili iz drugih krajev našo domovine. Vsako poročilo bodo dobro došlo. Ono )ços|ioiio in dru.štva, ki bi hotela prevzeti nabiranje tega gradiva v svojem okraju, prosimo, naj naznanijo svoja imena „Slovenski Matici" v Ljubýani. Odlior „Slovensko Matice". * Sli-iišcii potres v .jiižni ittiljji. Zmir več g^rozovitosti poročajo listi iz razrušenih krajev. Žalostno je, da ondotni svo-bodomiselci niti najsvetejših praznikov ne spoštujejo. Nek šaljiv list v Mesini jo pisal za božične praznike hogoskrnnsko o Uožjcm Detetu ter ga izzivu), naj pokaže svojo moč s potresom. In glej, že niso ljudje vstali v jutru po tretjem božičnem jirazniku, je bila Me.sina razdejana. — Uničenih je 24 mest, mnojro vasi in selisč. — Re.šon je nailškof mesinski. Jiil je ravno v kapeli, ko nastane potres. Ko hočo ubežati, iiajdo vse okrog zasuto; ostane v kajieli, pred križem moli, dok ga ondi najdejo. Zdaj junaško streže rcšencom, povsod deli tolažbo. — Pod razvalinami še zmir najdejo živo ])onesročenoe. Tako so odkojmli moža, ki je bil ]>odsut S dni brez hrano. V neki kuhinji so našli 12 letno deklico z !>ratcem živa, krepčala sta ae s kavo, ki je !)îla preostala. 14 lotni deček je našel svojo mater mrtvo v podrtinah, kopal dalje in čez Si uri prišel do živega očeta. Delal so naporno osom ur ter re.šii svojo 'S sestre, težko ranjene. 16 letno deklo 30 kopalo dva dni, da reši mater, sestre in brata. Vojaška patrulja jo je imela za tatico; a ona pade pred častnika proseč, naj ji pomagajo vojaki kopati. In res dobe šc vseh pet oseb Živib. — Sreča je, da se smodnÍ.šnica ni vnela, sicer bi Inlo okrog vso grozovito raziiejano. V Mcssini je dozdaj izkazanih ubitih 108.000, v Ueggio 31.000, v Palmi 4500, v Mdetto 2300, v Bagnaro W(l(i, v Villa San Giovanni 37(10, v Pelaro 3300, v Sdlla líHOO, v San Evfemii 3000 in še po nekaterih drugih krajih, vsega vkup 160.000. Mrliče z apnom polijejo ter vozijo na široko morjo in ondi spuste v globočino. Pokopavanje na navadnih pokopališčih je jirezainmino. — Itanjence odvažajo po železnici in s parniki na vso krajo v l)olnÍšnico. Ljudje tekmujejo med 8el)0j v postrežbi. Papež želi osobno obiskati ranjence v cerkvi sv. Marto, katero jo dal spremeniti v bolnico, kjer so zdravijo nii njegove troške. Istotako je ukazal, da se 1000 sirot vzpoji do polnoletnosti na njegovo troške. — Darov iz vsega Rveta je dos])elo že čez 30 milijonov, največ iz Ameriko. — Najl»olj žalostno pa je, da to nesrečo porabljajo tolovaji za ropanje. Iz vso Sicilije so prišli v nesrečno Mosino m kradejo, kar morejo, ne samo l>n mrtvih, nego tudi iie živim režejo kar ušesa 7 uhani in i>rstii zaradi dragocenih i^rstanov. Vojaki roparjo Tar .ottS 'v^štvo je re.šilo tudi 20 nnlijonov bankinoga zaklila. Tudi mnogo vre Bob....... 11 01 Koruc.a...... 13 — Ajir (merniki . . 1 40 Lan....... Fižol ,....., — .lajvR [JO 6 za 40 vinarjev. Grah....... 13 a JO 25.000 cepljenih trt najboljših vrst kakor veltliiira, silvaiif^a, špaiijftlii, kralji^rinif, laSlťí^ea l'izlitiiïa in žaiimtjisto črnine je na prodaj pri vodstvu kmetijske iSole na (íniiii pri Novem ineNtu. Oona po dogovoru, 50.000 cepljenk velllin<'a, silvanra, šitaiijolu, laškega rizlinga, kraljevine, lKii-(iiiïaIko in žiinielasle irniue jo na )>rodaj pri Kmetijski Iřodrnžiiir.i v Novem inestn. Trto so vseskozi prve vrste, ('ena po dogovoru. (go) Loterijske Številke. GRADEC. 9. (lecentl)ra 84 63 16 89 72 Semenj v Kandiji je preložen na Četrtek 28. t. m, ker bo 19. t. m. veliki letni Nenienj v Novem niestu. (18-2-1) Županstvo Šmihel-Stopiče. /hit, župan. na prodaj v Kandiji št. 76. katera stoji na lepi logi zraven ceate, ki polje proti Božjemu ^Tobu. Hisa obstoji iz troh lepih sob ter kiihiiije in male kleti. Okolu hiše je lep vrt. Proda se radi nameravane preselitve pod ugodnimi pOfroji. Več se izve pri Ivan Auspiiik-u v Kandiji I>i"i Hndolfcnoni. (17-3-11 Pozor! Kupuje pšenico, orehe in vse druge deželne pridelke po najvišji ceni vsaki dan (ao4o.G) Jakob Paučič v Kmiollovem. Gostilna li Zdrounih dr. ]os. Strošeh i v Novem mestu glavni trg št. 88 nasproti kavarne izvršuje od 1. januarja 1909 naprej »n*! zobozdravniška in zobotehnična dela. 1 kg Biyegft «knbtjeneffft perja K 2, polbelejta K 2-80, belega K 4, fineiça K 6, EftjboljSeiîR «kiib)j(nega K 8. sivega j.iiba K 6, belega K 10, prsnega piibn K 12,--Oil 5 kg uadalje poštnine prtmto, Dovršene postelje '■o»"'" nspolnjeiie, i« »el« goitega, jako -.~i. ■ ^ I. trpe/oega rdeúega, niotlreita, lielega ali rumena naoking-blaga, 1 pernica velikost. ITOXUGuiii z 2 blari-iiaina, velikost iiapuliijeua z jakn lepitn tnehkini perjem K 16, B polpubom K 20, g pnbom K 24, posamezne peraii:e K 12, 14, 16, blažme K 3, K 8'60, K 4. Proti povzetju razpošilja poiiiine prosto pri Daroěilii od K 10 uadalje, l-l'J-Sj Maks Berger v Dešenici štev. 226. Češki les. Za iicngaiajoóe rteiar nazaj. — Ceniki zastonj iu poStuiue pTfjdto. osestvo na prodaj ! Zaradi starosti lastnika se pmda pusectvo v dobrem stanu, ohstojtče z vrta in njiv okoiu liise, 7 joliov veliku mlade bost« in vincgraila. Cena je 7.000 kron. Natančneje pri Mm Sircelj, posestniku v Ostrovcu. P. Trebnje. IIiŠ£L p pr-odajalELO I. na najlepšem prostoru 2 vrtom, je na prodaj ali pa se da tudi v najem. — Kje pove uredni.štvo „Dol. Sovič". t206-6-5i se odda takoj v najem ali tudi na račun na prav lepem prostoru blizu Toplic na Dolenjskem. Prednost imajo krojači ali pa čevljarji. Natančneje pri npravništvn „Dol. Novic". Otvoritev nove gostilne! Podpisani slav. občinstvu vljudno naznanjam, da sem oiiprl dné 1. januarja 1909 v lastni hiši novo gostilno pod imenom pri „Kolarju" v Kandiji ob Zagrebški cesti. GostiIni.ski prostori so udobno urejeni. Voznikom je na rasipola^o obSirni novozfjrajeni hlov z prostornim dvoriščem. Za izvrstno pijačo in oku.sno jed po nizki ceni, ter fiobro po.strožbo bodeni vedno skrbol, da zat ovoljim cerýcne goste, da ai ohranim za vedno njih iifiklonjenost. {4 6-3) Za mnogobrojni obisk se najvljudneje priporoča Anton Sedlar, gostilničar in kolarski mojater. R iV s Gt s. „Posojilnica v Črnomlju," registrovana zadruga z neom. zavezo, splošno naznanja, da bode leta 1909 jiosojila in in hranilne vlofic ravno tako obrestovala, kakor dozdaj in sicer bode dajala jKisojilji gro íVa"/«» pri popularni varnoNÍi jxt 5%; IiiiuiíIik^ vlntî« «hrestnvala bode po 41/2 Vu rentni davek satna plačala; tiidí bode koncem leta obi-estí k fílnviiici připisovala, iie da bi nioi-iila siianka s knjiíjco priti ali ,[n pořílati, 1'osojila izvršujejo se hitro in z najmanjšimi stroški, ker posojilnica jiotrebna idsnm sania zaniaiij na|»i-avi. Hranilne vlojre imajo popolno varnost, kajti rezervni /aklad in deleži ziiiiSaj« dn K, liiša Je tudi vredna okoli óO.^tOOK in raiiiin te^a jamrd vsaki ziulrnžnik, katerili .je čez 14(M), z vsem svojim premoženjem. V 24.letih svojega ob.stanka zadobila je posojilnica toliko zaupanja, da irna čez 1 1/3 milijona Iiraiiilnili vlo« iii da je imela koncem letu 1iM>K čez i milijona kron prometa. Denar, Jse lahko po pošti vlajka in vzdinfujc, s čemur se mnof^o potov in stnwkov prihrani. Priporoča se terjaj ta stari denarni zavod, o katerem ste že propričeni, da daje v vsakem oziru najboljšo ugodnosti in popol. varnost, Načelstvo : linnc Avgust, Jeršiiinvici Anton, odhotiiik. rnvnutelj. Maliiei-ič IHarliii, IHiiller Kari, oilbortiik. i8.2-iîi oilboriiik, li] Izdajatelj in založnik Urban Harvat. Odf^ovomi urednik A. Žlogar. Tisk i. Krajec nast.