SLOVENSKEM JEZIKU... STR. 7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. maja 2007 • Leto XVII, št. 22 Sakalovci, 26. maja PORABSKI DEN JE PRILIKA, GDA SE SREČAMO SLOVENCI, Zveza Slovencev na Madžarskem je letošnji Porabski den organizirala v Sakalovcaj. V tau vesi, v šteroj že duga staulejtja živejo vtjüper Slovenci pa Romi, Zveza že dugo nej mejla vekšoga programa. Zatok so se te letos odlaučili za tau ves, v steroj so samouprava, slovenska samouprava, pa športno drüštvo tö pozitivno vcujstanili, pa trno dosta pomagali z delom, z organiziranjom. Drugi vzrok je bijo, ka de v tauj vesi folklorna skupina letos (juliuša) svetila 10. obletnico dela, zatok se je kulturni program začno z nastopom domanji folkloristov. Do edenajste vöre se je velki šator napuno z lidami, steri so nej samo iz porabski vesnic prišli, litji iz dalečni krajov tö. En cejli avtobus je pripelalo slovensko drüštvo iz Sombotela, prišlo je za en menši bus Peštarov, za par avtonov je pa bilau tisti Slovencov, steri živejo v Mosonmagyaróvári. Domanji so je čakali od desete vöre, jim malo podvaurili, ka bi jim nazaj prinesli »žma« domanjoga kraja, steroga so mogli največkrat zapistiti zavolo slüža. Vse zbrane, med njimi Ladislava Lipiča, veleposlanika R Slovenije v Budimpešti, Vojka Stoparja, tajnika Javnega sklada za kulturno dejavnost, je pozdravo predsednik Zveze Jože Hirnök. Vsakšo leto se na Porabskij dnevaj prejkda priznanje »Za Porabje«. Sto si tau najbole za- NEJGLEDE GDE ŽIVIMO slüži, o tejm se odlauči predsedstvo Zveze. Letos sta tau priznanje dobila leranca Elizabeta Kovač pa kantor, orgonist Janoš Oreovec. Elizabeta Kovač je dosta delala za tau, naj gorostanejo porabski plesi. Če rejsan je Vogrinka, je več kak tresti lejt vekši tau svojoga prostoga časa preživela v Sakalovcaj. Školnik Tibor Németh go je 1972. leta pozvau, naj pride pomagat mladi folklorni skupini, stera je nej dugo pred tistim začnila delati. Iz enkratne pomoči je gratala lübezen, pod njeno rokauv je plesalo več generacij. Na začetki devetdeseti lejt je »prva« sakalauvska folklorna skupina razpadnila. Leta 1997 so go mladi iz Sakalauvec znauva ziskali pa go prosili, naj vodi skupino, stera je znauva začnila delati. Kak je pravla, najbole go veseli, ka v tej nauvi skupini plešejo že mlajši pa vnuki tisti folkloristov, s sterimi je 1972. leta začnila delati. Janoš Oreovec (p.d. Röfcin Jenek) je v cejlom svojom žitki delo za cerkev v Števanovcaj, slüžo je gospaudi Markoviči ranč tak kak gospaudi Štefani Toti, pa potistim varaškim kaplanom, steri po smrti gospauda Tota ojdijo v Števanovce mešüvat. Njemi se leko zavali, ka je lüstvo v Števanovcaj nej vcejlak pozabilo lejpe slovenske cerkvene pesmi. (Več o Porabskom dnevi v naši drügi novinaj.) Marijana Sukič 2 Zagreb: skupna seja hrvaške in madžarske vlade KDAJ HRVAŠKI (SLOVENSKI) POSLANEC V MADŽARSKEM PARLAMENTU? Odgovora na vprašanje, kdaj bodo imeli Hrvati na Madžarskem zagotovljen sedež v madžarskem parlamentu, seveda nimam, kajti odgovora nima tudi premier Ferenc Gyurcsány. Enak je odgovor za vse ostale manjšine, tudi Slovence. Pred kratkim je bila druga skupna seja madžarske in hrvaške vlade, tokrat v Zagrebu, prva skupna seja je bila lani januarja v Budimpešti. Tokrat so v Zagrebu podpisali pet različnih sporazumov in največ pozornosti namenili krepitvi gospodarskega sodelovanja, novim prometnim povezavam in energetiki. Kot piše zagrebški Vjesnik, so razpravljali tudi o narodnostnih vprašanjih. Na novinarjevo vprašanje, ali so se pogovarjali o možnosti, da dobi svojega poslanca v madžarskem parlamentu hrvaška manjšina, je Ferenc Gyurcsány odgovoril, da so ustanovili delovno skupino, ki mora do konca leta pripraviti predlog, kako nalogo izpeljati. Kot težavo je premier omenil, da je potrebna za spremembo volilne zakonodaje dvotretjinska večina v parlamentu, kar pomeni tudi glasove opozicije. Hrvaški premier Ivo Sanader se je ob tem spomnil, da je bila tedaj, ko je hrvaški sabor – parlament – sprejemal zakon o pravicah manjšin, njegova stranka v opoziciji, vendar je podprla sprejem zakona. »Pričakujem, da bo tudi madžarska opozicija podprla táko potezo,« kar bi prispevalo k sodelovanju med državama. Kdor pozna sedanje, pogosto kar naelektreno ozračje v madžarskem parlamentu, si težko zamišlja, da bi opozicija podprla zakon, ki bi ga pripravila vlada Ferenca Gyurcsánya. Kar je ena plat zgodbe, druga pa, da Madžarska ne bo mogla v nedogled zavlačevati z obveznostjo, da manjšinam, seveda tudi Slovencem, zagotovi poslanski sedež v 386-članskem parlamentu. Podobno, kot imata v Sloveniji poslanska sedeža madžarska in italijanska manjšina. Zanimivo je, da so pobude manjšin stare več kot desetletje, v katerem so bile na oblasti različne vlade, vendar se nobena ni resno lotila zadeve; enak odnos sta doslej imeli leva in desna politična opcija, ki sta zmeraj našli priročen izgovor. Da bi moralo imeti vseh trinajst manjšin zagotovljene sedeže v parlamentu, je že večkrat povedal tudi predsednik László Sólyom, tako ob obisku v Sloveniji kot na pogovoru s hrvaškim kolegom Stjepanom Mesićem. Na prvo skupno sejo, ki bo jeseni v Sloveniji, se intenzivno pripravljata Slovenija in Madžarska. Ob vseh drugih temah: predsedovanje SlovenijeEvropski uniji na začetku leta 2008, položaj v svetu in na Balkanu, gospodarsko sodelovanje in prometno povezovanje, kulturni stiki in še kaj, bosta vladi zagotvo namenili pozornost tudi Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Tu bo priložnost, da tudi sloven-ski strani ministrski predsednik Ferenc Gyurcsány pojasni, kako bo z zastopanostjo manjšin v parlamentu. Še prej, če bodo držale napovedi, junija – bo seja mešane komisije, ki bo ocenjevala uresničevanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom – in tudi tu bo priložnost za zastopstvo v parlamentu. Madžarska se namreč v zadnjih letih zelo pogosto izgovarja ali pojasnjuje, da določenih obveznosti ne more izpolniti, ker nima denarja. Zastopanost v parlamentu ni toliko odvisna od denarja kot od politične volje. Le-te doslej ni bilo. Ernest Ružič ZA VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE K VEČJEZIČNOSTI Mednarodni posvet z gornjim naslovom in podnaslovom Izkušnje, sredstva in možnosti jezikovnih manjšin (udeležila sem se ga tudi avtorica tega prispevka) se je odvijal 18. in 19. maja v Špetru v Beneški Sloveniji, v Italiji. 12 let po posvetu na temo Otroški govor in manjšine, ki ga je v Špetru priredil Študijski center Nediža, se je Zavod za slovensko izobraževanje odločil povrniti k tematiki večjezične vzgoje in jo razširiti z vidika šolske kontinuitete in vseživljenjskega učenja. Osnovni namen posveta je bil razširjanje kulture večjezičnosti kot sredstva za sporočanje, spoznavanje in premagovanje ovir med narodi nove Evrope. Prav v tem razpolagajo jezikovne manjšine s sredstvi in možnostmi, ki doslej še niso bile dovolj raziskane in ovrednotene. Posvet je te vidike osvetlil in nakazal njihovo perspektivnost. Prvi dan so spregovorili predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in raziskovalci ter predstavniki drugih jezikovnih skupnosti italijanskega severa, predvsem furlanske in nemške. Tomaž Simčič je predstavil delovanje šol s sloven-skim učnim jezikom, gostiteljica Živa Gruden pa delovanje Dvojezične šole v Špetru kot tudi poučevanje slovenščine v Videnski pokrajini. Ker pa v Furlaniji Julijski krajini soobstajajo najmanj trije jeziki, poleg italijanščine kot državnega jezika in slovenščine kot jezika slovenske skupnosti še furlanščina, je bilo zanimivo tudi predavanje Silvane Schiavi Facchin z videnske univerze o furlanščini v šolah, od prvih izkušenj do organske ponudbe večjezične vzgoje z jeziki okolja. Dvo-ali trijezičnost je normalen pojav tudi v ladinskih in južnotirolskih šolah, le-ta je tudi pogoj za zaposlitev v šoli za vse učitelje. Na družabnem večeru, ki je sledil zanimivim predstavitvam, smo uživali v poslušanju beneškoslovenskega govora, zavzeto in srčno pa nam je prepeval Moški pevski zbor Matajur. Drugi dan posveta so v dopoldanskem času bile predstavljene dvo-in večjezične izkušnje v slovenskem šolstvu, predvsem možnosti izobraževanja v lastni materinščini za obe avtohtoni manjšini, madžarsko v Prekmurju in italijansko na Primorskem. Model dvojezičnega izobraževanja v Prekmurju je predstavila Albina Nećak Lük, šole z italijanskim učnim jezikom na Obali Nives Zudič Antonič, o poučevanju manjšinskega jezika kot jezika okolja pa je spregovorila Anja Zorman. Skupna ugotovitev, kot vedno, je bila, da ima Republika Slovenija institucionalno zelo dobro urejeno poučevanje jezikov obeh avtohtonih manjšin. Narodnostno šolstvo v Porabju in poučevanje slovenščine v šolah sem predstavila avtorica tega zapisa. Sledila je okrogla miza, kjer smo pedagoški svetovalci skupaj s predstavniki šol spregovorili o aktualnih možnostih čezmejnega sodelovanja in projektih, ki se odvijajo na tem področju. Šole zelo spodbujajo različne oblike sodelovanj, zanimive so tiste v mednarodnih projektih, za razvijanje slovenske komunikacijske zmožnosti pri učencih v zamejstvu pa so zelo zanimivi neposredni stiki z vrstniki iz Slovenije. Posebej zanimiv in poučen se mi je zdel primer sodelovanja med Dvojezično šolo iz Špetra in Osnovno šolo Simona Gregorčiča iz Kobarida. Gre za internetno dopisovanje med učenci v celem šolskem letu, večkrat letno pa se tudi srečajo, spoznavajo in družijo. Take pristne oblike sodelovanja so za pozitiven odnos do manjšinskega jezika (kot uporabnega sredstva sporazumevanja) pri otrocih lahko zelo spodbudne. V popoldanskem terminu smo najprej spremljali predstavitev izkušenj manjšinskega šolstva na avstrijskem Koroškem. Izčrpnemu prikazu osnovnega šolstva s slovensko-nemškim dvojezičnim poukom, ki ga je podal Tomaž Ogris, je sledila predstavitev višjega šolstva za Slovence s posebnim ozirom na izkušnje večjezičnih razredov, ki jo je pripravil Teodor Domej. Koroške izkušnje so zanimive in poučne za vsa narodnostno mešana okolja, saj dvo- in večjezičnost postaja vrednota, učenje slovenščine kot jezika sosedov pa tudi za pripadnike večine dobra ekonomska naložba. Dvojezičnost kot materinščina? – se je vprašal prvi predavatelj. Zakaj pa ne?! Na drugi okrogli mizi z naslovom Motiviranost različnih šolskih modelov in njihovi učinki so predstavniki različnih manjšinskih organizacij in združenj z območja Italije spregovorili o možnostih za ohranjanje predvsem manjših, izginjajočih manjšinskih jezikov. Sporočilo vseh je bilo, da je najpomembnejša ohranjevalka jezika vsake manjšinske skupnosti skupnost sama, znotraj nje pa družina. Špetrski posvet je, poleg predstavitev aktualnega jezikovnega položaja posameznih manjšinskih skupnosti, problemov in pozitivnih vidikov pri ohranjanju manjšinskih jezikov, predvsem izpostavil nujnost stalne vzgoje k večjezičnosti, ki je lahko učinkovita le takrat, ko je dovolj poglobljena, ko zajema vse vrste in stopnje šolanja in ko jo podpira tudi raba jezika v življenju in družbi. Valerija Perger Porabje, 31. maja 2007 3 SEJA PREDSEDSTVA ZVEZE Finančno poročilo Zveze za l. 2006 Zveza Slovencev na Madžarskem in uredništvo časopisa Porabje za svoje prihodke (bevételek) piše vsakšo leto natečaje tak za pejneze v Sloveniji kak na Vogrskom. Leta 2006 je Zveza dobila od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Slovenije: za svojo delovanje in programe 73.045.000 forintov, časopis Porabje pa 15.000.000 forintov. Ranč tak smo pisali natečaj na Sklad za kulturne dejavnosti, gde smo dobili 2.500.000 forintov za organiziranje programov. Na Vogrskom smo pri Državnem zbori za delovanje dobili 1.000.000 forintov. Za organiziranje programov je Zveza dobila pri Javnom skladi za narodne in etnične manjšine 2.157.000 forintov, od Občine Monošter pa 500.000 forintov. Uredništvo Porabja za vödavanje novine je lani dobilo pejneze pri Javnom skladi za narodne in etnične manjšine, 16.931.000 forintov. Za tau pa, ka naj leko nauvi računalnik, fotokopirni stroj pa fotoaparat küpimo, smo dobili od Ministrstva za informatiko 1.500.000 forintov. Razen tej pejnez, ka smo dobili prejk natečajov, smo še meli prišparano z leta 2005 10.914.000 forintov. 400.000 forintov smo vtjüpdobili za obresti (kamatok), 1.481.000 forintov pa za naročnino časopisa. Na koj so dojšli te pejnezdje? Pri novinaj Porabje je 11.885.000 forintov koštala tiskarna (štampanje) pa tehnična priprava za tiskarno. Za delovanje (telefon, pisarniški stroški, kurjenje, voda, elektrika) smo ponücali 842.000 forintov, za nauvi računalnik pa fotoaparat (fotokopirni stroj smo že lani tjüpili) 777.000 forintov, za goradržanje službenoga autona (bencin, zavarovanje itd.) 313.000 forintov, za pošto, ka smo pošilali časopise, 1.720.000 forintov in za plače (plača delavcev, honorar za tiste, steri pišejo in honorar za »poštaše«) pa prispevke (nyugdíj- és egészségbiztosítási járulék, munkaadói járulék) 18.017.000 forintov. Zveza je za plače (plača delavcev, honorar za vodje kulturnih skupin, za predsedstvo, za avtorje, steri so knjige pisali) in prispevke (nyugdíj- és egészségbiztosítási járulék, munkaadói járulék) 29.166.000 forintov vödala, za delovanje (telefon, pošta, pisarniški stroški) 1.657.000 forintov, za organiziranje kulturnih in raznih prireditev (darila, prehrana, prenočitev nastopajočih) 8.887.000 forintov, za pautne stroške, zavarovanje in razne stroške pri porabskih kulturnij skupinaj 5.179.000 forintov, za pomoč vrtcom 2.613.000 forintov, za glasbeno šaulo na Gorenjom Seniki 1.899.000 forintov, za pomoč raznim društvam 3.929.000 forintov, za goradržanje službenih autonov (bencin, zavarovanje itd.) 1.757.000 forintov, za vödavanje (štampanje) knjig 2.031.000 forintov, za slovenski-madžarski internetni slovar 547.000 forintov, za ustanovitev javne družbe (osnovni kapital-törzstőke) 3.000.000 forintov in ostali stroški 1.302.000 forintov. Na tau leto (2007), dočas ne dobimo proračuna, nam je ostalo 29.907.000 forintov Finančno poročilo Zveze in uredništva je predsedstvo sprejelo na seji. Brigita Korpič računovodkinja 16. majuša je predsedstvo Slovenske zveze melo tretji reden djilejš. Na djilejš je prišlo iz 19 členov 17, pa vsi trgé členi nadzorne komisije. Kak redno so prišli vküper, ranč tak lepau, aktivno so vcuj gončali, ta prajli svoje mišlenje, vej je pa ranč tau njivo poslanstvo. Za dnevne rede smo meli si zgončati najprvin poslovni načrt (üzleti terv) Porabje d.o.o.ja za leto 2007. Erika Glanz, Erži Šoš, Gabor Dončec, Lali Hanžek, Feri Gyeček, Klara Fodor so na kratko naslejdnje spitavali: v hoteli deset milijonov več prihodka (bevétel) planirajo kak lani, tau se za dosta vidi, za malo se pa vidi prihodek v restavraciji, ka je ranč samo telko kak lani. Pitanje je bilau, kašne ceringe pokriva reklama, razno (egyéb) pa kombi. V plani ne računajo s tejm, ka bi dali naprajti klimo po ižaj pa internet. Tau bi že do tejga mau tö dobro bilau, če bi bilau napravleno. Kak tadale, če nedo meli zavolé gostov v hoteli? Finančni direktor Štefan Küplen je tapravo, ka je v hoteli letos trno malo lüstva prespalo. Tajinski delavcov je trno malo, turistov ešče bola. Velko vöjpanje má, ka v hotel pridejo lücki, steri pridejo v varaško termalno kopališče na dugši čas. Termalno kopališče ške svojga hotela nejma. Že zdaj se tak kaže, ka bau lüstvo. V restavraciji pa zatok nej zdignjen prihodek, ka so lani meli gvüšen osem milijonov vrejden evropski projekt, za letos pa nej. Zagvüšno leko računajo na štirinajset gostüvanj, ka prinesé kaulek pet milijonov. O tejm je predsedstvo tü podraubnoma informiro, stere ceringe, ka pokrivajo. S tejm, ka je v hoteli malo gostov, d.o.o. nikak ne more ceriti na klimo pa internet, kakoli sam tü vej, ka je fejs potrejbno. Za skur deset lejt njim je najprvin mujs dola meniti zmrzovalnike, hladilnike pa peč na olaj v küjnji, v hoteli pa ventilatore v ižaj. Klimo pa internet računajo naprajti s tistoga, če pridejo lücki v termalno kopališče. Štefan Küplen je večkrat pravo, rešitev čaka od termalnoga kopališča. Predsedstvo se je potejm strinjalo s pripravlenim planom Porabje d.o.o.-ja. Za drügi pa tretji dnevni red smo meli lanjsko poročilo o tejm, iz kelko pejnez je gazdüvala Zveza, na koj kelko je pocerila. Marijana Sukič, Erži Šoš, Erika Glanz, Klara Fodor, Laci Kovač, Karči Holec, Irena Pavlič so za pitanje postavili več vse. Nej je v plani tisti tri milijonov za nazaj dati, stere je Zveza lani posaudila na nauvo ustanovleni drüžbi (kht.). Fali plan té nauve drüžbe pa nejga poročila od lajnskoga leta. Prošeno je, naj na drüdji djilejš bau pripravleno. Brigita Korpič, računovodja, je na znanje dala, ka je tá drüžba (Kht.) ranč tak Zvezina firma, kak Porabje d.o.o. Tiste tri milijone Zveza nja za drüžbo. Letos je vodja drüžbe, Andreja Kovač, z natečajom sprajla od Urada RS za Slovence skur dva pa pau milijona. Brigita je odkrito prajla tau tü, ka Zveza zdaj ma tristau gezero forintov, dočas ne dobi pejneze iz Slovenije pa z Vogrske, ne mora vöplačati nej delavce pa nej podpore. Pred djilejšom dva dni smo dobili papir šče samo o tejm, kelko pejnaz dobi na letos Zveza. Tau je etak nikak nej vredi, trno težko je pejnaze etak dobro nota vtalati. Zatau je bilau predlagano, ka naj predsednik Zveze v imeni predsedstva napiše pismo na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu s tejm, ka po tejm naj bar 1/12 tau pošlajo naprej. Predsednik se s tejm na SLOMAK tü obrne, vej pa Slovenci v drügi rosagaj so tü ranč tak. Zveza računa s tejm, ka letos, če de potrejbno, tü küpi nücane inštrumente za glasbo. Predsednik Zveze Jože Hirnök je spaumno predsedstvo, ka je Zveza nej dužna pomagati samouprave, liki civilne organizacije, kak drüštva Slovencov, penzionistov, gasilcov, športošov, turistične pa tak tadale. Vsakšo leto mamo na dnevnom redej honorare domanji mentorov pa vodje skupin, ranč tak plačo delavcov Zveze. Zveza gora drži 9 odrasli pa 8 mlašeči kulturni skupin, stere majo dvej samostojni porabski mentorici, tretja pa dela s pomočtjauv. Na gledališkom področji se ovak plačöjva domanji mentor, steri sam piše, nota vči igre pa ešče skupino vodi tü. Honorar za vodje je zdignjen za deset procentov, zvöjn tisti par lidaj, steri vekšo delo majo od drügi v svoji kategoriji. Plača delavcov je zdignjena za deset procentov, za eno pa dvajsti procentov. Zveza od 1994. leta vsakšo leto vöda priznanje „Za Porabje”. Letos eno priznanje damo za cerkveno drügo pa za kulturno delo. Več o tejm v drügi novinaj. Zdaj se je tü dosta organizacij obrnaulo na Zvezo za finančno pomauč. Drüštva Slovencov v Somboteli, Budimpešti pa porabski penzionistov so dobila za letno delo 600-600 gezero. Zvöjn toga 2,4 milijonov forintov planiramo razdeliti letos. Zdaj so dobili gasilci v Sakalovci 100 gezero za gvant, Športno drüštvo Dolejnji Senik 30 gezero (letos so že 50 gezero dobili), Klub Harmónia 20 gezero za program za zdravdje, Klub penzionistov v Varaši 50 gezero, Krajcar Imre za avto iz spic 25 gezero, futbalisti „Stari podje” v Slovenskoj vesi 130 gezero, Manjšinska sekcija Madžarskega etnološkega društva za Etnologijo Slovencov na Vogrskom 100 gezero, števanovska šaula za lončarski tabor 200 gezero, vrtec v Števanovci 20 gezero, Slovenska samouprava v Andovci za vaški den 100 gezero, za izlet v Slovenijo pa 200 gezero, Slovenska samouprava v Sakalovci 150 gezero za šport, Slovenska samouprava v Števanovci 30 gezero za vaški den. Klara Fodor Porabje, 31. maja 2007 4 DEN MATER(NE REJČI) V SOMBOTELI Kak majo šagau vsikšo leto, so sombotelski Slovenci letos pa vküper svetili den mater pa den materne rejči. Na začetki kulturnoga programa je najmlajši člen Slovenskoga drüštva, Soma Horváth (7 lejt) povödo kratko pesem materam, štere so se zbrale na te den. Po tom sta Francek in Dušan Mukič nutpokazala dvej pesmarice Füčkaj, füčkaj, fantiček moj. Istina, ka so te knige že pred štirimi-petimi lejtami vöprišle, depa v Somboteli so eške nej bile nutpokazane. Zavolo toga, ka je den mater nej dugo nazaj biu, je oprvin Dušan Mukič gučo o tom, kakšne naute v tej knigaj gučijo od mater. Kak smo čüli, so tau zvekšoga žalostne pesmi, depa dosta ji geste, ka Porabski Slovenci fejst poštüjejo svoje matere. Če je pa že biu den materne rejči pa so fude pa kitara tö pri rokaj bile, se je šikalo, ka poslüšalci pesmi od mater čüjejo tö. Dva sombotelska goslara sta oprvin špilala naute, štere so gučale o materaj. Edno vogrsko sta tö zospejvala in tau o Doberdobi, kama do Slovenci iz Sombotela vleti na prauško šli. Slejdnjo materinsko nauto, Mamca so zaspali, sta pa malo ovak tomačila, kak go je občinstvo (közönség) eške nigdar nej čülo. Depa gnauk žalosti tö dojde, Francek je naprejpotegno frajtonarco -kak un pravi, »rogatanco« - pa sta s sinom eške en par veseli pa koražni tö zašpilala. Lüstvo ji je z veseldjom poslüšalo. Po programaj so se Sombotelčani eške dugo v nauč drüžili, pa koštavali figice, štere so ženske iz drüštva spekle. -mkm- Velika Polana: 40 let Bralne značke v Pomurju POSEBNOST ZA VZPODBUJANJE BRANJA MED MLADIMI – TUDI V PORABJU Bralna značka na Slovenskem je edinstvena oblika vzpodbujanja branja med mladimi v Evropi, smo slišali v Veliki Polani, rojstnem kraju pisatelja Miška Kranjca, kjer so pripravili veličastno slovesnost ob 40-letnici Bralne značke v Pomurju in Porabju. Pobudo za Bralno značko sta dala profesor Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan iz Prevalj, sicer pa Bralna značka šteje na Slovenskem 46 let. Največ zaslug za Bralno značko Miška Kranjca v Pomurju in nekaj let pozneje v Porabju imata plodovita pisateljica Karolina Kolmanič iz Murske Sobote in tedanji urednik Pomurske založbe Jože Ternar. O pomenu Bralne značke je številnim mladim bralcem, njihovim mentorjem, pesnikom in pisateljem ter gostom govoril predsednik Bralne značke in pisatelj Slavko Pregl. Povedal je, da za Bralno značko bere prek 140 tisoč mladih, doslej so mladim bralcem podarili prek 200 tisoč knjig, pomembno vlogo ima branje slovenskih knjig tudi v zamejskem prostoru in med Slovenci, ki živijo v drugih državah. Največ mladih bralcev je med Slovenci v Italiji, nato na Koroškem, zlasti med najmlajšimi, pa tudi v Porabju, kjer so znane težave z branjem slovenskih knjig zaradi preskromnega znanja slovenskega jezika. Bralna značka si utira pot tudi med mlade bralce na Hrvaškem, v Srbijo in celo v Makedonijo, je povedala Manca Perko, generalna sekretarka Društva Bralna značka Slovenije. Literarni zgodovinar Franci Just je za slovesnost pripravil pregled književnosti v Pomurju, s poudarkom na literarnem opusu Miška Kranjca, katerega 100-letnico rojstva bodo počastili prihodnje leto – tudi z natisom njegovega zbranega dela. S kratkimi branji so se predstavili pomurski pesniki in pisatelji, člani Društva slovenskih pisateljev, domača šola, ki nosi ime po slavnem rojaku Mišku Kranjcu, pa je pripravila prisrčen kulturni program. Slovesnosti se je udeležil tudi pisateljev sin Kranjca, ki so že pri mladih Matjaž Kranjec. Na slovesno-bralcih, in posebej tudi učensti so mentorjem izročili 355 cem iz Porabja. zlatih bralnih značk Miška eR MURSKA SOBOTA, MESTO LIKOVNE UMETNOSTI Do 18. junija bo Murska Sobota mesto likovne umetnosti. Prvič je tu Majski salon 2007 – »Dotik ustvarjalne roke«. Članice in člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov predstavljajo svoja dela v osrednji Galeriji, Galeriji PAC in v predprostoru grajske dvorane soboškega gradu. Na ogled so dela 127 slovenskih ustvarjalcev, česar v Pomurju še ni bilo, zato je tudi utemljeno reči, da je Sóbota ta čas zares mesto likovne umetnosti, če že ne kar slovenska likovna prestolnica. Majski salon 2007, ki je letos tretjič izven Ljubljane in ima naslov Dotik ustvarjalne roke. Razstava je, kot pravi Peter Vernik, predsednik Zveze slovenskih likovnih umetnikov, v zasnovi neselekcionirana avtorska razstava, na kateri se vsak ustvarjalec predstavi po svojem izboru. Dotik ustvarjalne roke se navezuje na temo lanskega majskega salona Vztrajanje. S tem izpričuje zaupanje v slikanje in kiparjenje kot ustvarjalnost in ne produkcijo ter oseben dotik kot neposreden pre-nos ustvarjalnih impulzov v likovno snov, je v bogat katalog napisal Milček Komelj, medtem ko vršilec dolžnosti direktorja Galerije Franc Obal izraža zadovoljstvo, da je razstava v Sóboti, kajti : »Ideja skupinske stanovske razstave se mi je že od nekdaj zdela zanimiva zaradi svoje pluralnosti likovnih izrazov, različnih slogovnih usmeritev in starostnih stopenj njihovih ustvarjalcev. Ta njena demokratičnost in svobodna izbira razstavljenih eksponatov s strani ustvarjalcev je najbrž dobrodošla posebej v tem času, na začetku 21. stoletja, ko se poraja novi vek in z njim morda tudi nov pogled na sliko in kip.« eR Porabje, 31. maja 2007 5 MATERE V NAŠOJ DOMANJOJ PESMI Nej davnik smo slavili den mater, gda smo pozdravili svoje matere pa stare matere. Ge sem si pa brodo, ka bi bilau, če bi prejkpogledno tiste dvej pesmarice, štere sva z očov vküpsklala (Füčkaj, füčkaj, fantiček moj), pa pogledno, kak naše domanje naute gučijo o materaj. V tej dvej knigaj geste dvejstau pesmi, pa gda sem reči od vsikše prešto, sem gorprišo, ka 56 taši naut geste, štere kak koli gučijo o mamicaj. Tau pomeni, ka je vsikša štrta povezana z materdjov. Tau nika drügoga ne kaže, kak tau, kak smo mi, Porabski Slovenci, na svoje mame navezani. Ka bi moje pisanje lepše v redi bilau, sem pesmi nutsklau v 7 skupin. Od vsikše skupine mo zdaj na kratko nutpokazo dvej-tri naute. Prva skupina guči o tom, ka mati žalüje, ka more sin v bojno oditi ali pa je v bojni mrau. Za prvi primer sem vöodebrau nauto Fantiček v osemnajsetom leti. Tü je pojep star 18 lejt, pa mora titi za sodaka, ka je bojna, pa casar tak veli. Ali un je za slüženje eške premladi. Mati je zavolo toga žalostna. (Oča ino mati sta žalostniva/gda sineka vidta razlečenoga/razlečenoga, preoblečenoga/cuj k vojski pripravlenoga.) Drüga takša pesem so Kranjci, Rovanci. Ta nauta tö guči o bojni, v štero morejo podje oditi pa slobaud vzemejo od držine. Na konci pesmi pojep mrgé, mati je žalostna. (Fanti so pisali žalostno pismico/oča ino mati vaš sin vam vmerjé/Oča ino mati sta žalostniva/hitro na cintor pribejžala sta/Jaz nemrem gorstanoti, z vami nej gučati/ar me ta zemla doli teži.) V tretji pesmi pa ne mrge sin, liki čeri, ta nauta je Dvanajst deklin. Dekle se dejo kaupat, depa barka se preobrné. Samo edna se leko rejši, štera pa ne more pomagati drügim. Matere žalüjejo. (Lübe naše matere/zakoj ste žalostne/ kaj mate vi tak velke žalosti/ zavtoplene čeri.) Drüga skupina pesmi guči o tom, ka mora sin ali či oditi, materam pa je žmetno pri srci. Takša je npr. nauta Gnes je edna lüšna nauč. V etoj pesmi mora pojep oditi od daumi, pa nema zavolé penez, ka bi lubco, očo pa mater s seuv vzeu. (Mati tau začütijo/nemilo se jaučejo/ali kam pa zdaj moj sinek gre/kaj mene zapusti.) Materam je tau tö nej leko, gda njine čeri tadéjo živeti z možom. O tom spejva pesem Hod’ Marija z menov. Mlada sneja zové Marijo, aj ji pomaga v nauvom daumi tö. Od očo pa matere vzeme slobaud. (O, prelüblena mati vi, al stante vi pred mé/Oslejdnjin ste vidili vi moje veseljé.) Tretja skupina je najbole žalostna. V tej pesmaj je mati betežna ali je že mrla. Zvekšoga njá za seuv mlade mlajše, šteri nauvo mamico, mačijo dobijo. V nauti Mati betežavajo mamica že dukši čas leži betežna v posteli, go že spovedavajo, deca se pa jauče. Gda mati mrgé, ostanejo mlajši z mačijov, štera jim samo lagve grüške da gesti. (Mati že vumerajo/deca nemilo jaučejo/Ne jaučte se nej dečica/ vej vam mati druga bau.) Ranč tau se godi v drügoj pesmi, Pšenica na pauli, gde mali pojbič spitava zvonara, gde najde grob svoje mamice. Na grobi začne kopati z iglico (lopato), depa ne najde matere. Njagva mačija pa njemi namesto krüja kamen, namesto vode šibe da. (Pšenica na pauli že zori/ mamica moja v grobi spi/O, prelüba mamica vi/zakaj ste me zapustili.) Zadnja nauta v toj skupini je Teči, teči bistra voda. Ta guči o ednom grejš- nom človeki, šteri je svojo očo pa mater vmauro. Gda sreča Marijo, ma ta pravi, aj dé na visko goro pa tam moli sedem lejt. Gda sedem lejt tamine, je do pojasa v zemli, pa laden vöter razpine njegvo tejlo, düša pa dé v nebo, ka so greji odpüščeni. (Kaj si včino, grejšen človek/kaj tak velke greje maš/Očo, mater sem si vmauro/ sestra komaj vujšla je.) Lübezen med dvöma mladima ma leko sa dove, štere sta njiva nej stejla. O nezakonski de tetaj (fotivaj) guči štrta skupina. Najbole znana takša pesem je Šla bom na goro. Tü mora dek la zavolo sramote oditi v samostan, gde šiva pa ziba svojega sineka. V tom cajti brodi na svojga lüboga, šteri je biu veuki lump. (Spavaj mi, spavaj, sinček moj, sinček moj/kako je spavau oča tvoj.) V nauti Micika v püngradi obeča pojep dekli, ka bau vsigdar njeni, če ma napravi püšeu. Depa podje so takši, ka na obečanja radi pozabijo. (Nej sta minaula nej mejseca dva/lubca zanosila sineka dva/sineka zibala, bridko se jaukala/daj bi se zmisliu na njau.) Kak smo pravli, podje leko obečajo zvejzde ednoj dekli, drügo pa za ženo vzemejo. Tau se je zgodilo v pesmi V Zagrebu je tö. Gda se ške dragi ženiti z nauvo lübico, stara ma prinese dar. (Jaz bom njemi lejpi dar donesla/V lejvoj rauki kito rausmarina/V desnoj rauki rojenoga sina.) Ka pa bi se takšo nej preveč na gausti zgodilo, matere dostakrat ne dopistijo, ka bi zalübleni mladi vküper bili. O tom se spejva v pesmaj pete skupine. V nauti Kaj si, Micka, tak gizdava guči dekla pojbi, ka ga zavolo matere ne smej rada meti, ka pravijo, ka un premalo ižo ma. Ovak je pa dekla preveč gizdava tö, pa tau se pojbi trn’ ne vidi. (Jaz bi tebe rada mejla/daj b’ zavolo mater smejla/mat’ se z menom kregajo, juhej/ daj premalo hišco maš.) Tau je pa tö nevola, če je dekla eške premlada, kak v pesmi Moj rozmarin se dojposüšo. Depa če pojep ma volau, leko počaka eške štiri lejta, ka de lübica zavole stara. (Oča, mati meni branijo, naj bau/Moja bila, moja bau.) Mlade matere, če dobijo dejte, štero so nej stele, leko napravijo najüše. Kak na priliko v nauti Dekla sinka porodila, gde neželeno dejte mati dvakrat v vodau liči, pa eške gnauk na süjo, ka bi dun mrlo. Düša takši mater pa je zgüblena, ka go šatan odnesé. (Dekla sinka porodila/vrgla ga je v Moravo/Morava je bistra voda/vrgla ga je v Donavo). V pesmi Ovčar je pa ovce paso pride pojbič k ovčari pa ma pravi, ka je un njegov vüjec. Déta domau, gde je gostüvanje in glé, mati od deteta se ženi. Maloma ne dajo valati, un pa pravi, ka če de pečeni kokaut trikrat zaspejvo, te ma istino. Tau se ranč tak zgodi. Na konci zvejmo, ka je mati že dva mlajša vmorila, samo tretji je austo. (Prvoga je porodila pri toj vautloj bükvici/paj ga tüdi tam vmorila pri toj vautloj bükvici.) Aj nemo tak žalostni, sem na konec njau slejdnjo, sedmo skupino, štera guči o razvüzdani čeraj. V pesmi Jaz paj edno lubico mam dé pojep s padašom do lübice, štera njija neške nupistiti. Te gorprideta, ka že nekakoga má v iži. (Lažaš, lažaš, lubica ti/pri tebi soldak leži/Lagva mati, lagva či/vsaka ima dva po tri.) Ka pa te, če edna cejla ves takša gé? Tau baukše, če nigdar ne zvejmo, dojde, če je tau vüdo tisti, šteri je napiso pesem: Siničke matere so lejko žalostne/sam edno čerko má, pa tista rada dá. Kak mi eden starejši gospaud pravo, takše se nej samo v pesmi leko zgodi, ka tau v istinskom žitki tö vse leko naprejpride. Depa kak smo vidli, naše pesmi o materaj so zvekšoga žalostne. Vüpajmo se, ka naše matere takše nigdar ne zopodi, pa do eške dugo v poštüvanji pa zdravdji živele. Dušan Mukič Porabje, 31. maja 2007 6 TAK MISLIM, KA JE NAPAKA BILA TISTOGA REDA KNJIŽNI JEZIK PARTISKAVATI Karel Krajcar iz Števa-včiti, zato ka so žmetne. mogli odti k Prejšarnim bi te predmete zbirali v ed-Drugo pa tau, ka sam dja novec so v cejlom živlejnji Dja tak mislim, ka za dvo-goradjemat. Zvün nje mi nom muzeji, naj ji mlajše sploj rad včijo. Težko sam včili, pravljice so zbirali, jezično šaulo ne mora taša je ešče več lidi pomagalo generacije tü leko vidijo.« se vcujzejo, ka mi nej trbej učbenike so vküppostavlali léke knjige vküppostavti, pa pripovejdalo iz sausedni • Gda se je muzej aupro? titi zarzanka v šaulo.« za slovenske šaule, muzej ka npr. povej, ka je tau slo-vesi. Tak so nastale Porab-»1975. leta se je aupro pa • Gda ste vi začnili včiti? so vönaprajli z edne stare venski, ka miza. Te knjige ske pravljice.« »1958. leta tü v Števanovci. kuče, tak ka so sploj aktivni so me ešče tisti prosili, šteri • Ka mislite, gnesden Samo te je ešče zato malo bili. Doste vse so djali za slo-so odli na visoko šaulo pa ešče djeste tašo lüstvo, šte ovak bilau, kak zdaj. Velko venski jezik, za porabsko lü-so se včili slovnico.« ro zna pripovejdati? srmaštvo je bilau, pa so postvo. Od tistoga mau, ka so • Kak so pa nastale Po-»Trno že nej, zato, ka šteri goji tü nej taši bili, kak zdaj. v penziji, tak čütim, kak če rabske pravljice, štere ste so znali, tisti so tapomarli. Te je ešče dosta več mlajšov bi se malo pozabili. Zato se tü vi vödali? Gnesden že lüstvo ne pri bilau. Dja sam v svojom je gorpoisko pa se je malo »Gda sam ešče mali bijo, povejda tak kak prvin, bola klasi 36 mlajšov emo, zdaj spitavo, ka je z njimi. večkrat sam poslüšo prav-televizijo gledajo pa radio v cejloj šauli nega telko. Te • Kak ste kaj Karči bači? nej mesta, nej knjig nej bi»Človek je mislo, ka če v lau.« penzijo pride, de dosta caj • Te je naaupek bilau. ta emo. Dapa nej je tak. Do do 1981. leta je bijo odprej-Zdaj mlajši ne znajo slosta dela je kaulak rama, pa ti. Te čas ga je sploj dosta venski, te so pa nej znali človek je več zato nej mladi. lidi poglednilo. Mam tiste vogrski. Trava, zvün zime, vsigdar knjige, kama so notrapisa-»Te so se mlajši med seuv raste, dosta zemle mamo li, leko ti je pokažem.« slovenski pogovarjali, zato kaulak rama pa dosta dela • Zdaj vidim, ka ešče dja ka so doma tü samo slovenje tau v redi meti. K tauma sam se podpiso 1980. leta. sko rejč čüli, nej kak zdaj. vse cajt trbej. Gda s tejm Tau je že zato nej zdaj bi-Druga problema je tau bila, zgotauvim, potistim več lau. Zaka so ga zaprli? po mojem, ka so mlajše nejmam volé drugo delati.« »Tau je tak bilau, ka sam dja pritiskavali, naj se knjižni • Tak mislim, ka ste vi na visoki šauli včijo te čas, jezik včijo, zdaj pa ne vejo sploj aktivni bili, dočas pa sam s tretjim letnikom nej etak pa nej tak. Dja sam ste nej v penzijo šli. Zdaj v Maribori bijo na eden vsigdar taši namen emo, malo te uživate? semester. Gda sam dja od ka se najprvin narečje (po »Brezi dela sam nikdar nej tistec domau prišo, ka mi je domanje) moramo navčiti, bijo. V Števanovci sam zač dolaparteklo, te me je žena pa v narečji moramo se pono v osnovni šauli, potejm že doma s tejm čakala, ka govarjati. Če se tau že zna, sam v Sombotel odo na vi nega več muzeja. Tau je potistim leko pride knjižni soko šaulo včit. Zarzanka mena sploj lagvo spadnilo. jezik. Zdaj deca samo telko sam se z autobusom v Va- Pravo sam, ka več nikdar zna slovenski, ka se naparaš pelo, od tistec pa tadala nika tašoga nemo delo. En met par stavkov navčijo, s cugom. Sploj dosta časa tau predmetov, ka je tam nika drugo nej.« mi je ta šlau s tejm. Pri tejm bilau, so v Savaria muzej • Kak vidite, če naprej sam ešče dosta dela daubo, odpelali pa v varaški muzej, gledamo, ka baude s Sloka je tak bilau, ka dvojezič ka so pa vözlüčali na dvor, s venci pa s slovenskim jene šaule baudejo v Porabji, tistoga sam dja nika domau zikom v Porabji? pa so mi prajli, naj dja napi-ljice pri sausedi, gda so ku-poslüšajo.« pelo. Telko je bijo muzej. V »Gnauk sta dva profesora šem učbenike za šaule. Od karco lüpali pa perdja čej-• Zvün tauga, ka ste knji-tistem časi so prejdnji v vesi že name tau pitala, pa te prvoga do ausmoga razre-sali. Zato sam si tak zmislo, ge pisali, ste vi naprajli tak mislili, ka vesi muzej sam njima dja tau pravo. da. Pa te ešče za visoko šau-ka te pravljice dolaspišem, eden muzej v Števanovci. nej trbej. Ka si mogo drugo, Kakšni petdeset lejt, mislo sam tü dja vküppostavo nej ka bi se pozabile. Bar-Kak je tau vam na pamet tau je bilau.« lim dja, ka ešče baudejo slovnico, zato, ka so tam tü gauncin Djanček, šteri so prišlo? • Nej vam je špajsno bi-Slovenci tü pa slovenska nej bile knjige, iz štere bi se domau prišli iz Merike, oni »Dja sam bijo član etnološ-lau, gda ste v penzijo šli, rejč v Porabji, tadala nej. študenti leko včili. Tak ka so dosta, pa dobro znali kega društva, pa mi je na-nej je vam deca falila? Pa tau je nej zdaj bilau, gda vsakšo leto, dočas sam nej pripovejdati, pa nje sam pamet prišlo, ka bi bilau, »Dja sam sploj fejst čako sam dja tau pravo...« zgotauvo, sam eden učbe-proso, naj mi pripovejdajo če bi v Števanovci naprajli penzijo, dapa moram prajnik mogo napisati. Dosta pravljice. Emo sam eden eden muzej. Stare iže so ti, ka mi je deca fejst falila. Karel Holec časa mi je s tejm tašlau. magnetofon, pa s tistim se rüšile, vse ka je v tej ižaj Dapa trno sam žalosten sam goradjamau. Tau baja bilau, so vözlüčali pa je vse grato, zato, ka so mi tau bila, ka te smo ešče mi nej nanikoj šlau. Te sam si tak prajli, neškejo iz tej knjig meli elektriko pa smo prejk zmislo, dobro bi bilau, če 7 Elizabeta Pint in Laci Domjan šolah, Tekmovanje v slovenskem iz Števanovcev ter profesorica h katere- jeziku in spoznavanju slovenstva Elena Savelieva iz Monoštra. V mu narodu, komisiji pri ustnem delu so so-h kateri manjši na tekmovanje iz obeh pred-vanja pa se je odvijal 18. maja delovali Agota Kállay, sodelavka razvijanje metov. Pisne naloge (jezikovni v Slovenskem kulturnem in Inštituta za raziskovanje in raz-danes Porabski Slovenci šolstva (Oktatáskutató és test in spis pri slovenskem jezi-informativnem centru v Mono vijanje šolstva, učiteljica Erika po vsej verjetnosti bolj za Fejlesztő Intézet) vsako leto organizira učencem sedmih in osmih razredov tekmovanje iz slovenščine in predmeta spo znavanje slovenstva. Na letošnjem tekmovanju so sodelovali učenci iz treh šol, iz DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku (Martina Zakoč, Brigi ta Voura, Aleksandra Gyeček, Barbara Laczó), iz Osnovne šole Števanovci (Bernardka Domjan, Kristina Takač, La dislav Soós) ter iz osemletne gornjeseniške osnovne šole, in nobeden ni razložil, zakaj smo Marijana Sukič, urednica časo mi drugačni kot večinski na pisa Porabje. rod, zakaj se »moramo« učiti Komisija je ugotavljala, da so slovenščino.) učenci vsako leto bolje priprav- Na koncu pa naštejmo še re ljeni in tudi bolj samozavestni. zultate, čeprav se bodo imena Seveda pa je velika razlika nekaterih učencev ponavljala, med tistimi učenci, ki doma še menim, da to ni odveč. govorijo porabsko narečje (ali Iz slovenščine je zmagala Mar ga obvladajo vsaj pasivno) in tina Zakoč, drugo mesto je za med tistimi, ki se s slovenščino sedla Brigita Voura, tretje pa srečujejo le v okviru šolskih ur. Aleksandra Gyeček. Komisija Učenci, učitelji in člani komisije po tekmovanju Čeprav so tudi ti bili iz danih tem dobro pripravljeni, so imeli je podelila dve četrti mesti, in sicer Bernardki Domjan in Glanz, dolgoletna ravnateljica vedni. Le da v tistem času nam gimnazije Mihálya Vörösmar tyja v Monoštru (Martina v prostem pogovoru težave. Ko-Barbari Laczó. Bajzek, Réka Dzsida). Na ku, test in spis pri spoznavanju štru. Učence so pripravili njiho misija je posebej pohvalila učen-Iz spoznavanja slovenstva je tekmovanju je sodelovalo deset slovenstva) so učenci pisali na vi učitelji, Ildiko Dončec Treiber ko madžarskega rodu monoštr-prvo mesto zasedla Martina učencev, pet se jih je prijavilo svojih šolah, ustni del tekmo-in Eva Lazar z Gornjega Senika, ske gimnazije, ki po znanju nič ni zaostajala za povprečnimi slovenskimi učenci. Cenila je predvsem njeno pridnost in prizadevnost, da se je prijavila na tekmovanje, čeprav je njen materni jezik madžarščina. Tudi to Zakoč, drugo Brigita Voura. Pri tem predmetu je komisija podelila tri tretja mesta, kajti tri učenke so imele na las enake točke. To so bile Barbara Laczó, Bernardka Domjan in Aleksandra Gyeček. je dokaz, da se s prizadevnim in doslednim sodelovanjem učitelja in učenca lahko dosegajo rezultati. Posebej je komisijo presenetila pripravljenost otrok pri spoznavanju slovenstva. Učenci so zelo dobro poznali lastno manjšino, zgodovino in kulturo Porabja, tudi vparašanja, povezana s Slovenijo, jim niso delala Komisija je učencem zadnjega razreda zaželela uspešno nadaljevanje šolanja na srednjih šolah, opozorila jih je tudi na to, naj se vključijo v delo mladinskih in odraslih slovenskih kulturnih skupin v domači vasi, od učencev sedmega razreda pa se je poslovila z upanjem, da se bodo tekmovanja udele težav. (Le v oklepaju naj ome-žili tudi nim, če bi pred tridesetimi ali leto. več leti potekalo tako zavestno Marijana ozaveščanje otrok po porabskih PETEK, 01.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR: KLUBSKA PRAVILA, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: NA KMETIJI, 16.25 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... KIPI JOŽEFA ŠTRAUBA V POKRAJINSKEM MUZEJU MARIBOR, 17.45 ISKALCI OPALOV, ANG. DOK. ODD., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 ARS 360, 23.15 POLNOČNI KLUB, 0.30 ISKALCI OPALOV, ANG. DOK. ODD., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PETEK, 01.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.00 KALEJDOSKOP, 12.50 FRASIER, AM. NAN., 13.15 STERNENBERG, ŠVIC. FILM, 14.50 MOZAIK, 15.45 ŽOGARIJA -KO IGRA SE MULARIJA, 16.10 ZDAJ!, 16.35 MOSTOVI -HIDAK, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 20.00 PETA DIMENZIJA, NEMŠ. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 ŠPICELJ, NIZ. FILM, 23.30 KAKO SEM UBIL OČETA, FRANC. FILM, 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 02.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VSE O ŽIVALIH, DOK. NAN., 14.05 UMOR ROGERJA ACKROYDA, ANG.I FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 TWO MUCH, AM. FILM, 21.55 POLETNA POTEPANJA, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 HRI-BAR, 0.15 SOPRANOVI, AM. NAD., 1.15 BEŽIMO!, AM. FILM, 2.45 DNEVNIK, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 02.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.40 SKOZI ČAS, 8.50 PRIMORSKI MOZAIK, 9.20 ŠTUDENTSKA, 9.40 VROČI STOL, 10.30 TEKMA, 11.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.45 PETA DIMENZIJA, NEMŠ. DOK. SER., 12.35 NAGRAJENI ZBORI TEKMOVANJA NAŠA PESEM 2007, 14.35 ZDAJ!, 15.00 ODBOJKA, GRČIJA -SLOVENIJA, 16.55 DP V KOŠARKI, 3. TEKMA FINALA KONČNICE, 18.45 ŠPORTNI FILM, 19.05 DRUGA GENERACIJA, DOK. ODD., 20.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO, SLOVENIJA -ROMUNIJA, 22.50 GLOBUS, 23.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.45 BLACKPOOL, ANG. NAD., 0.45 VRTILJAK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.10 INFOKANAL NEDELJA, 03.06.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OZARE, 11.35 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA - VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 POLETJE Z MONIKO, ŠVEDSKI ČB FILM, 0.35 DNEVNIK, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 03.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.45 SKOZI ČAS, 9.55 POLETNA POTEPANJA, 10.35 20 LETNICA ZBOROVSKEGA TEKMOVANJA NAŠA PESEM, DOK. ODD., 11.05 LYNX MAGAZIN, 11.35 GLOBUS, 12.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 ARS 360, 13.45 VELIKA NAGRADA KRANJA V KOLESARSTVU, 14.05 NOGOMET, SLOVENIJA - ROMUNIJA, 15.45 DRESURA GRAND PRIX, 17.05 ROKOMET (Ž), KVALIFIKACIJE ZA SP, SLOVENIJA - AVSTRIJA, 18.45 ATLETSKI MITING, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 21.00 FRASIER, AM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.20 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 23.00 OB 80-LETNICI PAVLA MERKUJA, 23.25 P.MERKU-S.MAKAROVIČ: KAČJI PASTIR, OPERA V IZVEDBI SNG OPERA IN BALET MARIBOR, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.06.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 RAZPOKE V ČASU: LJUBEZEN IN SMRT, 11.00 ISKALCI OPALOV, ANG. DOK. ODD., 11.55 PORTRET ALOJZA REBULE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.10 SEVERNI SIJ -NJEGOVA TEMNA TVAR, OTR. ODDAJA O KNJIGAH, 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: V PUŠČAV, 16.20 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČNO-RAZVEDRILNA ODDAJA, 16.40 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: MOJCA POKRAJCULJA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 GORA MORSKIH PSOV, ANG. POLJ. ODD., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 20.55 OSMI DAN, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DEDIŠČINA EVROPE:ZAUPANJE, KOPR. NAD., 0.30 GORA MORSKIH PSOV, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.05 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 12.45 VRTILJAK, 14.45 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 19.00 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAN., 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 RUSKI BOTRI, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, 22.30 FREKVENCA, 23.30 NA NOŽ, ANG. NAD., 0.00 V ŽIVO IZ BAGDADA, AM. FILM, 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL TOREK, 05.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 GORA MORSKIH PSOV, PON., 12.00 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.45 OBZORJA DUHA, 14.15 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.05 ZLATKO ZAKLADKO: OB BREGOVIH LAHINJE, 16.25 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 MAKALU -30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ZGODBE NAŠIH GENOV, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNI RAJ, 23.25 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 0.20 MAKALU -30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL TOREK, 05.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 11.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.55 TENIS (M IN Ž), ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, 16.10 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.05 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.00 JERICHO, ANG. NAN., 21.35 NORA, IRSKI FILM, 23.25 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 1.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.50 INFOKANAL DVA ŠTRKA 15. junij 2006 Soja, visika, debela puna drodov, kablov oprvin v zgodovini privabila je dva mlada štrka. Letala, sedela, gledala, si dosta po svojem pogučavala, se tudi ljubila in nazadnje si dogučala. Tü na toj soji betonski de najin skupni domek, tü va začnola od fundamenta delati pleteno gnezdo za najino familijo. Vejko do vejke sta fküper nosila, delala, zidala, skladala, po nerodnosti so doj spadnole vejke ali volé nejsta zgübila. Delala, zidala, skladala v gojdno sta rano, da sunce gor je šlo, za vročega dneva sta počivala pa si novih moči naberala. Friško tou delo njima je šlo, pita se človek, ge telko je moči tej dugi klün, ta tenka noga tou drobno telo, pa tak delavno. 28. junij 2006 Zdaj gnezdo je napravleno, človek ne ve, ali je dokončano, njiva dva sta v tople kraje odišla, ali Bog zna, če bosta srečno nazaj prišla. EŠČE OD ŠTRKOV Celo zimo je gnezdo samevalo, brez ka bi ga sneg doj pokril, zato ka zima je brez snega bila, pa na sprotolejtje svoje stanovalce nazaj čakalo. April 2007 Prileto je gospodar spletene kuče, šel na sredino nje, gledo okoli, ali od nikec nej bilo njegove kolegice. Popravlo veje, štero nej bilo na pravon mesti, rogato s svojim dugin klünon ali par dnij nej bilo kolegice. 30. april 2007 Proti večeri je priletela tüdi ona, ali gospodar je nej gor sprijo, razširo svoje peroti se našopiro tak ka je mogla odleteti. Na drügi den priletela drüga mlada, drobna štrkica, njo je gor sprijo, rogatala sta s svojima dugima klünama, se lübila, pogučavala po svoje pa oba vküper svoj dom naprej zidala. SREDA, 06.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 KNJIGA MENE BRIGA, 11.00 MAKALU - 30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 UMETNI RAJ, 13.50 ODPETI PESNIKI, 14.00 ZGODBE NAŠIH GENOV, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 ŽELEJČKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 SLADKE SANJE, SLOV. FILM, 21.30 PODELITEV BABIČEVIH NAGRAD, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 Z VAMI, 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL SREDA, 06.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 HRI-BAR, 11.00 RUSKI BOTRI, ANG. DOK. SER., 11.55 TENIS (M), ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, ČETRTFINALE, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 19.05 CELIA, ŠPANSKA NAD., 19.55 ŠPORT, 22.00 NOGOMET, KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO, ROMUNIJA - SLOVENIJA, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA: THE PHOTERS, 0.35 SVATBA, POLJSKI FILM, 2.20 INFOKANAL ČETRTEK, 07.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.35 Z VAMI, 11.30 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRASTAČJA PATRULJA, RIS., 16.05 DIHAJ Z MANO, KRATKI IGRANI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MOJSTER MIHA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 KNJIGA MENE BRIGA, 23.20 GLASBENI VEČER OB 100.OBLETNICI ROJSTVA MARJANA KOZINE: EKVINOKCIJ, KONCERTNA IZVEDBA OPERE SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 07.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.15 LABIRINT, 13.05 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 13.55 TENIS (Ž), ODPRTO PRVENSTVO FRANCIJE, POLFINALE, 17.00 BLEŠČICA, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 19.05 PORTRETI MLADIH SLOVENSKIH SKLADATELJEV: VITO ŽURAJ IN JAKA PUCIHAR, 19.20 OB 400-LETNICI OPERE SVET OPERE, SEMPERJEVA OPERA V DRESDNU, NEMŠ. GLASB. DOK. SER., 20.00 SAMO EN CVET, HUMANITARNE PRIREDITVE IZ CANKARJEVEGA DOMA, 21.00 CILJ: MATURA, FRANC. FILM, 22.35 ŠTEVILKE, AM. NAD., 23.15 ŽRTEV LJUBEZNI, MADŽ. TV FILM, 0.45 NA NOŽ, ANG. NAD., 1.20 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB