En, dva, SAK! V nedeljo ob 18. uri se bo končno zgodilo. SAK prvič igra v 3. diviziji, in to pred domačo publiko proti Linzu. Že ob 16. uri pa bodo lahko prijatelji SAK obujali spomine na začetke kluba, ko je igral SAK še v II. razredu. SAK II igra v predtekmi proti Krivi Vrbi. ITh Številka 31 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 5. avgust 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Globaška folklora praznuje Konec avgusta 1974 je bila v globaškem kulturnem društvu ustanovljena folklorna skupina, ki letos obhaja svojo 20-letnico. Ob tej priložnosti bo v nedeljo, 14. avgusta 1994, v Globasnici pri Šoštaju veliko „Mednarodno folklorno srečanje“, pri katerem bodo sodelovale folklorne skupine iz Koroške, Slovenije, Gradiščanske in Madžarske. Poročilo o globaški folklorni skupini na strani 13. Borovlje: bodo gramozno jamo prenamenili za industrijo? Dva načrtovana veleprojekta podjetja Ratz Ges.m.b.H. razburjata v Borovljah duhove trezno mislečih občanov: načrtovano povečanje umetnega jezera Ratz, ki naj bi ga razširili za dodatnih 6 ha, in gramozna jama v Goričah, ki naj bi ji občina spremenila namembnost, in sicer za industrijo. POLITIKA V spomin Erwinu Ringlu Jože Wakounig se v svojem komentarju spominja analitika „koroške duše“ in prijatelja manjšin Ervvina Ringla. Stran 2 Osrednji odbor Narodnega sveta bo odločal o nadaljnjem postopanju glede skupnega zastopstva Stran 3 IZ NAŠIH OBČIN V Bilčovsu se pri gradnji športnega igrišča spet zapleta. Stran 4 AH je Pliberški vodnjak zgrajen le za „purgarje“. Stran 5 REPORTAŽI «Začeli smo s 85 prikolicami“. 20 let kampa Rož »Ta hiša pa ne paše v našo vas?!“ Sodobna arhitektura v naših krajih. Stran 8/9 ŠPORT Nogomet spet vlada. Vse o tekmah in o novih ekipah. Stran 14/15 Kljub visokim poletnim temperaturam je občinski odbornik VS mag. Peter Waldhauser na zadnji občinski seji obdržal hladno glavo in je svaril pred tem, da bi v naglici sprejeli sklep, ki bi dal zeleno luč projektoma, katerima trenutno manjka še vsakršna transpa-renca. Realizacija takih načrtov bi imela vsekakor za posledico, da bi morali občani vzeti na znanje ropot in prah, in bi se v tem prostoru bistveno poslabšala življenjska kvaliteta domačinov. V prvi vrsti bi to prizadelo prebivalce Kožentavre in Gorič, ki so deloma naseljeni le 200 metrov stran od gramozne jame. S svojimi pomisleki je mag. Peter Waldhauser podprl ljudsko iniciativo, ki je medtem s podpisno akcijo že posredovala občini svoje nerazumevanje za take načrte. (Poročilo na str. 2 in 3). Tudi namestnik deželnega glavarja in „šef“ koroških socialdemokratov dr. Michael Ausserwinkler ter deželni svetnik Dietfried Malier sta na obisku na Rebrci pohvalila idejo Tedna mladih umetnikov. Kakor je videti, sta hitro prišla v stik z otroki. 2 Politika Politika 3 Jože wakounig Komentar NAŠEGA TEDNIKA Utihnil je glas vpijočega Večkrat so ga imenovali vest Avstrije. Imenovali so ga zdravnika bolne avstrijske duše. Častili so ga in spoštovali, a tudi obmetavali z ne preveč lepimi izrazi in polivali s škafi gnusnosti, kadar je preveč očitno in prav prizadetim nedvoumno jasno povedal resnico v obraz. Prizadet je bil seveda tudi sam, v dvojnem pomenu. Prizadet zaradi krivičnosti in vseh oblik nasilja, katere se širijo v naši družbi. Trpljenje slabšega in slabotnega mu ni dalo mirovati. Najsi je bil to otrok, ki postane žrtev nasilnosti, mrzlote in jemanja svobode, najsi so bili to samomorilci, morda sploh največji ubožci, ker tako obupajo, da si vzamejo življenje, najsi so bili to vsi drugi odrinjeni in zapostavljeni, prikrajšani in oropani, prevarani in teptani. Vsem, ki jim pravimo obrobneži, vsem je pomagal, za vse se je zavzemal, vsem je posvetil svoj glas, svoj enkratno, pridigarsko vsiljivi -v najboljšem pomenu - in roteči glas. Za nje vse je - dobesedno - povzdignil svoj glas. Prizadet je bil tudi telesno. Čez 30 let je vidno in vse bolj vidno bolehal za obolenjem mišičevja, za multiplo sklerezo. Zadnja leta je bil priklenjen na voziček. Dolga leta se je z vsemi močmi upiral grabežljivosti te bolezni in bil prav s svojim živim zgledom opora vsem, ki so prišli k njemu iskat nasveta in pomoči. Znani psihiater - ali naj ga imenujemo dušnega pastirja in ne zdravnika za duševno obolele? - Erwin Ringel je umrl v četrtek, 28. julija 1994, med dopustom v koroškem Bad Klein-kirchheimu za srčno kapjo. Rodil se je 27. aprila 1921 v Te-mešvaru v romunskem Banatu; mati je bila doma, oče pa je bil gimnazijski profesor na Dunaju. Marca 1938 je nacistična Nemčija zasedla Avstrijo. Oktobra je katoliška mladina priredila na Dunaju mogočno demonstracijo proti nacistom. Erwin Ringel je bil med organiza- torji. Imel je še več neprijetnih srečanj z nacisti, je pa mogel študirati medicino. Po vojski je študij končal in se začel koj kmalu ukvarjati z vprašanjem samomora; obalpsko-panonski prostor je znan zaradi številnih samomorov, tega najhujšega nasilja proti samemu sebi in tudi tega najkrutejšega izraza človekovega obupa. Kaj človeka prisili, da umori samega sebe? Erwin Ringel, od leta 1981 naprej profesor za medicinsko psihologijo na dunajski univerzi, je oznanjal, naj končno začnemo ljubiti same sebe. V tej ljubezni do samega sebe je videl pravo krščansko prvino, saj je Jezus učil, naj ljubi vsak svojega bližnjega kakor samega sebe. Tudi nam koroškim Slovencem je sporočil, naj ljubimo same sebe, svoje izročilo, predvsem pa naj ljubimo in spoštujemo svoj jezik, svojo slovenščino. Ako jo izgubimo, nehamo biti Slovenci, kajti naš jezik je vidni dokaz naše biti, naše narodne samobitnosti, našega obstoja, našega življenja. To nam je povedal v začetku marca 1982 v Šentjakobu v Rožu v okviru Rožans-kega izobraževalnega tedna, ko je govoril „K psihološkemu položaju manjšine in večine“, pa med drugim tudi leta 1991, ko je obhajal med koroškimi prijatelji pri Čin-gelcu na Trati svojo 70-let-nico. Koroška duša mu je bila zelo pri srcu. Na Koroškem je nehalo biti tudi srce. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Borovlje: kočljiva veleprojekta razburjata duh Volilna skupnost apeliržodgovornost politikov V sklopu razprave o novem prenamembnem Pomislekom, ki jih je v občinski so-načrtu za boroveljsko občino razburjata duhove ^.'^azii mag. waidhauser, so se pri- dva načrtovana veleprojekta. Občinsko predstoj- (CUjsta yidS'iniSai in w' ništvo se je Že soglasno izreklo za to, da bi obči- Kakor smešnica so nato zveneli zad- na prenamenila podjetju Ratz gramozno jamo kre^elrda^oböina ^devu industrijske namene, obenem pa naj bi isto pod- Ratz lahko omejL pravico predelave jetje dobilo tudi dovoljenje za povečanje umetne-p^moza na deset let. Na vprašanje ga jezera v Kožen,avri. Krainer mogel dati le ubožen odgo-v°i": to bi bila priložnost rekultivirati obstoječo gramozno jamo. Odprta je tudi vrsta drugih vprašanj. Dl Germ, ki je pristojen za podjetja Ratz in občane k informativnemu pogovoru, do katerega naj bi prišlo na kraju samem. S to rešitvijo se je zaenkrat zadovoljil tudi govornik ljudske iniciative Jožef Kavčič, ki je v pogovoru z Našim tednikom ugotovil, da so trenutno pogovori z občino konstruktivni in zato zaenkrat prebivalstvo še ne načrtuje kakšnih protestnih akcij. Do takih akcij pa da bo prav gotovo prišlo, če bo občina dala iz kakršnihkoli razlogov zeleno luč projektu, ki bi v prihodnjih letih ali pa celo desetletjih vsestransko obremenjeval domače prebivalstvo. Bo boroveljska občina dala zeleno luč za povečanje umetnega je\ zera v Kožen ta vrl? Vendar se je na zadnji občinski seji izkazalo, da so člani predstoj-ništva tudi tokrat naredili račun brez krčmarja. Občinski odbornik VS mag. Peter Waldhauser je v občinski sobi namreč sprožil živahno razpravo o omenjenih veleprojektih, o katerih trenutno še nihče ne ve, kakšne posledice bi imeli za občane. Zanimivo je že samo dejstvo, da je bilo na dnevnem redu občinske seje predvideno sklepanje o zgoraj imenovanih veleprojektih, čeprav boroveljska občina še niti nima izvedeniških mnenj pristojnih oblasti Gramoznica v Goričah naj bi služila industrijskim namenom. Bodo občani to lahko zabraniH? izdelavo novega prenamembnega načrta za Borovlje, ni mogel povedati, koliko odpadnega gradbenega materiala in gramoza bi moralo predelati Podjetje, da bi bilo rentabilno. Torej tudi ni jasno, ali bi v to jamo spravljali Material, kot je zaenkrat načrtovano la iz Roža in okolice Celovca, ali pa bi to postalo primerno odlagališče za celo Koroško. V obstoječi gramozni I iami bi torej zgradili halo, v kateri bi Podjetje Ratz predelovalo gramoz in Mag. Peter Waldhauser, zato torej o rekultiviranju jame sploh občinski odbornik VS: ne more biti govora. Prav zaradi tega „Gre za projekt brez transpa- '\Q Dl Germ v pogovoru z Našim ted-rence - zato se je treba zavzet nikom izrazil svojo skepso o tem, ali za interese občanov. “ bo za tak projekt sploh možno dobiti —1 dovoljenje po obrtnem zakonu. za varstvo okolja, za vodno pravo nal^^^zLTbKjhr3 Kdo - razen podjetja Ratz - naj bi |a,Ratz sama dan?S U?He'eŽe" pri tema projektoma profiliral, ni jas- na le se 5 PnbL 20%> stecaJ; l,d'? no. Morda posestniki zemljišč, neka- S trezno argumentacijo in vsekate ra domača podjetja ali kdorkoli že: K°r utemeljenimi pomisleki je mag. jasno je le, da bi pri realizaciji take- Waldhauserju torej uspelo prepriča-ga projekta zelo trpela življenjska; 1 °bčinski odbor, da se je ta odločil kvaliteta občanov. Tega se seveda Za obravnavo vprašanja jeseni. Po zavedajo tudi domačini, ki so med- Sv°ie je očitno zalegel tudi poziv, da tem na pobudo Jožefa Kavčiča s n3j bi se občinski politiki bolj zave-podpisno akcijo že opozorili občins- dali odgovornosti nasproti občanom, ke predstavnike na svoje nerazume- bo občina povabila občinske vanje za take načrte. cdbornike, strokovnjake, zastopnike Ob 50-letnici varšavskega upora 3. oktobra 1944 so nemške enote zadušile varšavski upor. 3. oktobra 1944 so nemške enote zadušile varšavski upor. Mesto je bilo porušeno. Hitler je zmagoslavno izjavil: „Warschau ist nur ein geographischer Begriff!“ (Varšava je samo še zemljepisni pojem!) Čez 200.000 je bilo mrtvih. Po zadušitvi judovskega upora (19. 4. 1943-16. 5. 1943) je bila to druga zaporedna velikanska katastrofa za poljsko glavno mesto. General Tadeusz Bör-Komaro-wski je moral podpisati kapitulacijo, ker je njegovi Armiji Krajowi (Domovinski armadi) zmanjkalo moči. Rdeča armada, ki je 14. septembra 1944 zasedla Prago, del Varšave na desnem bregu Visle, Poljakom ni hotela pomagati. Upor je izbruhnil 1. avgusta 1944. Najprej so Poljaki dosegli nekaj uspehov. Sčasoma pa jih je pregazil nemški vojaški ustroj, vodil ga je SS-ovski general Erich von dem Bach-Zalewski. Armija Krajowa se je uprla kljub svarilom vlade v londonskem izgnanstvu. General Tadeusz Bor-Ko-marowski je bil prepričan, da mu bo Rdeča armada pomagala. Toda ne Stalin ne njegovi osvobodilni komiteji na Poljskem niso nameravali podpreti nekomunističnih borcev za svobodo in neodvisnost Poljske. S tem, da so nacisti razbili Armijo Krajowo, so seveda izredno pomagali Stalinu in njegovim poslušnikom na Poljskem. V spomin izbruhu so bile v Varšavi razne slovesnosti. Poljski predsednik Lech Walesa je povabil tudi nemške- ga predsednika Herzoga in ruskega predsednika Borisa Jelcina. Jelcina ni bilo, Roman Herzog pa je prosil Poljake odpuščanja za vse grozote, katere so morali pretrpeti zaradi Nemcev. Glas iz domače vasi FRLOZEV LUKA Sem čul in bral, da pravijo srbski firerji, oprostite, voditelji, kakor so na primer Slobodan Miloševič pa Vojislav Šešelj in Radovan Karadžič, da je povsod Srbija, kjer je pokopan tudi le en sam Srb. No, zakaj pa ne? Morda jim bo še uspelo, da bojo naredili iz svojega cilja Velike Srbije eno samo veliko pokopališče. Skupno narodno zastopstvo: odločilna bo seja osrednjega odbora Narodnega sveta Na svoji seji v ponedeljek, 1. avgusta 1994, je predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev obravnavalo vrsto narodnopolitično pomembnih vprašanj. Temeljiteje pretreslo rezultate razprav in pogovorov po lani novembra izvedenem temeljnem glasovanju o skupnem demokratičnem zastopstvu koroških Slovencev in ocenilo, da je treba zdaj, ko so vsi odločilni dejavniki imeli možnost svoje povedati, proces diskusije zaključiti. To naj bi se zgodilo naslednji mesec s sprejetjem zaključnega stališča na seji osrednjega odbora NSKS. Predsedstvo bo do tedaj izdelalo predlog in ga predložilo osrednjemu odboru v sklepanje. Z zadovoljstvom so na seji predsedstva ugotovili, da se tako znotraj manjšinskih struktur kakor tudi pri nosilcih politike v deželi in v Sloveniji utrjuje prepričanje o potrebi po uvedbi z zakonom zajamčenega manjšinskega mandata v koroškem deželnem zboru, kar seveda povečuje izglede za uspešnost prizadevanj Narodnega sveta in Enotne liste v pogovorih s strankami; ti pogovori se bodo zvrstili v prihodnjih tednih. V zvezi z nasledstvom dr. Pavla Apovnika kot vodje biroja za slovensko narodnostno skupnost pri koroški deželni vladi se je predsedstvo ponovno odloč- no izreklo proti vsem poskusom okrnitve statusa tega biroja in števila njegovih sodelavcev in bo to stališče seveda trdno zastopalo v pogovorih s pristojnimi. Nadalje je bilo na seji predsedstva ugotovljeno, da ni nobenega razloga za to, da bi Narodni svet v zadevi imenovanja naslednika nadzornika gospoda Franca Wie-geleja odstopil od sklepa narodnostnega sosveta, ki je v svojem predlogu uvrstil na prvo mesto gospoda Tomaža Ogrisa. Na seji predsedstva so razpravljali še o zadevah predstavništva v Hiši koroških Slovencev v Ljubljani, o možnostih zasebnega slovenskega radia in o možnih kandidatih za Einspielerjevo in Tischlerjevo nagrado. 4 Iz naših občin Pri Čebulu vlada ob dobri kapljici pravo domače vzdušje Otvoritev kmečke točilnice Pretekli petek so na Čebulovi kmetiji v Globasnici otvorili kmečko točilnico. Družina Čebul je svojim gostom pripravila vrsto domačih pridelkov. Goste so presenetili s kvalitetno jedjo, z izvrstnim moštom in zelo dobrim žganjem. Za pravo domačnost so poskrbeli vižar in domačini, ki so ob prijetnem vzdušju peli domače pesmi. Čebulova družina ponuja gostom po eni strani pravo kmečko posebnost, po drugi strani pa poživlja vaško življenje in skupnost kot nekdaj v „lepih starih časih“. Priporočamo Vam, da obiščete Čebulovo kmečko točilnico. Odprta je vsak dan od 16. do 22. ure (še do 13. septembra 1994). B. Sadovnik Več kot 500 romarjev pri sv. Ani Prejšnjo nedeljo so cariniki za 12 ur odprli mejni prehod na Lužah. Več kot 500 romarjev se ni ustrašilo peš hoje preko Luž na žeg-nanje pri sv. Ani v Koprivni onstran meje. Seveda se je mnogo romarjev pripeljalo z avtom tudi preko Črne k sv. Ani. Pred lepo starodavno cerkvijo je domači župnik daroval sv. mašo, ki jo je zaključil s prangan-jem. Po slovesnem obredu so se romarji okrepčali pod košato lipo ali pri Kumru. Žegnanje so praznovali s petjem, z glasbo in z dobro kapljico. Tako so meje izginile za en dan in prebivalci to-in onstran Pece so se lahko srečali. Šmihel: gradnja otroškega vrtca V Šmihelu bodo v Dietera Hallerja pri-ponedeljek, 8. avgu- jeli za lopato, nato sta, pričeli zidati bodo podjetja priče-občinski otroški vr- la z delom. Istočas-tec. Ob 9. uri bodo no bodo poleg pošte občinski zastopniki začeli zidati tudi ob navzočnosti de- stanovanjski blok želnega svetnika dr. „Neue Heimat“. Bilčovs: težave pri razpisu gradbenih del za športno igrišče Neseriozna ponudba podjetja AG für Bauwesen Zadeva oddaje gradbenih del pri športnem igrišču je postalž zapletena in dobila politično ozadje. Za razpisana dela so naredi le štiri firme ponudbo, pri čemer je bila ponudba podjetja Kano wsky najbolj ugodna. Nalog pa je kljub temu dobilo podjetje Ač für Bauwesen, ki je poleg regularne ponudbe naredilo bilčovšk občini še pavšalno ponudbo. Na predzadnji občinski seji, ki je bila 5. julija, je županja seznanila občinski odbor s ponudbami, ki jih je dobila občina od štirih firm za razširitev obstoječega športnega igrišča. Sicer je firma Kanow-sky naredila najbolj ugodno ponudbo, vendar predstavniki socialistične občine si očitno niso prizadevali, da bi dali nalog podjetju, ki je politično naseljeno pri svobodnjakih. Podjetje AG für Bauwesen, katerega predstavnik goji najboljše stike s predsednikom gradbenega odbora bilčovške občine, pa je naredilo občini kar istočasno dve ponudbi. V čem se ponudbi podjetja AG für Bauwesen razlikujeta, ni jasno. Vidi se le, da je pavšalna ponudba (5,5 mio. šil.) skoraj za pol milijona šilingov cenejša od regularne (5,99 mio. šil.). V pavšalni ponudbi kreditiranje (kakšno naj bi to bilo - ni jasno) ni vključeno. Torej je bilo vsakemu trezno in gospodarsko mislečemu človeku jasno, da ima občina pri tem opravka s podjetjem, ki skuša priti do naročil z dvomljivimi in neserioznimi ponudbami. Pravzaprav naj bi bilo jasno, da občina pri oddaji del od vsega začetka izključi podjetje, ki se na tak način poslužuje možnosti taktiranja in skuša dobiti delovni nalog. Tega mnenja ni bila le občinska odbornica EL Ingrid Zablatnik, ki je zahtevala, da bi občina morala najmanj preveriti, kakšna dela so v pavšalni ponudbi vključena in pod kakšnimi pogoji naj bi se odvijal ta posel. Vendar se je občini mudilo in tako je občinski odbor 5. julija sklepal o oddaji teh del. Deset odbornikov (SP in večina frakcije VP) so glasovali za oddajo del podjetju AG für Bauwesen, frakcija EL (Zablatnik in Mischkulnik) in predsednik nadzornega odbora Ademsamer (FP) so glasovali proti, glasu pa sta se vzdržala občinski odbor- nik FP Hafner in odbornik VI Hallegger. Očitno pa je, da funkciori ra informacijski tok pri svo bodnjakih. Tako je podjetji Kanowsky vložilo pritožbo p1 pristojnem uradu deželni vlade. Na osnovi tega je bil čovška občina prosila uprav no službo deželne vlade z! stališče. Dr. Glantschnig ji sicer skušal preveriti pavšal no ponudbo firme AG fü Bauwesen, vendar je möge občini Bilčovs posredovati jj stališče, iz katerega je mož no razbrati, „da se zdi, da j' taka ponudba enakovredna vendar enakovrednosti r' možno popolnoma preveriti“' Torej občini Bilčovs tud stališče Glantschniga ni po magalo nič in je tako bila prj siljena, da je na novo razpi sala dela za razširitev šport nega igrišča. Vprašanje je kakšnih možnosti taktiranji se bodo podjetja tokrat pos lužila. stil \ Tudi namestnik deželnega glavarja in “šef “koroških socialdemokratov dr. Michael Außerwinkler ter deželni svetnik Diet-fried Haller sta na obisku na Rebrci pohvalila zamisel Tedna mladih umetnikov. Otroci so se veselili prominent-nega obiska, gosta pa sta, kakor je videti, hitro prišla v stik z otroki. ■■■■ Iz naših občin Freyunga in njen vodnjak odslej skupno krasita piiberški glavni trg. Preteklo nedeljo so vodnjak pliberške umetnice Kiki Kogelnik slavnostno predstavili občinstvu. Svečanost je potekala ob navzočnosti deželnega glavarja dr. Christofa Zer-natta, zvečer pa jo je obiskat tudi kancler Franz Vranitzky. Ljubljanska banka in Kreditna banka Maribor ustavili poslovanje Ustanovljeni novi banki Slovenski parlament je s takojšnjo veljavnostjo dodatno ustanovil dve banki z imenoma Nova Ljubljanska banka d. d. in Nova Kreditna banka Maribor d- d. Ta novi zakon so tajno Pripravljali že nekaj tednov in ga je slovenski parlament skoraj glasno sprejel na zaprti seji. Novi banki odslej prevzemata vse poslovanje starih bank, ne prevzemata pa vseh terjatev in obveznosti starih bank iz naslova do tujih upnikov in dolžnikov, ki izvirajo iz poslov, ki niso bili sklenjeni za Republiko Slovenijo ali za njene firme. Slovenija je namreč v zadnjih dveh, treh letih ustvarjala vedno več deviznih rezerv. Te so v juniju tega leta že dosegle šil. 20,0 mio. Grozila je nevarnost, da bodo boljše zahodne banke, ki imajo precej terjatev do prejšnje Jugoslavije, uveljavljale solidarnostno klavzulo, po kateri se je Slovenija leta 1988 obvezala, da solidarno jamči za vse bančne dolgove, ki jih je Prej najela Jugoslavija. Slove-nija se brani in je pripravljena plačati samo tiste dolgove, ki 50 bili najeti za Slovenijo ali za Podjetja v Sloveniji. Novi banki sta prevzeli vse poslovanje Kreditne banke Maribor in Ljubljanske banke. Na njiju je prenešeno vse premoženje starih bank, obvezno- sti pa le toliko, v kolikšni meri zadevajo sedanjo Republiko Slovenijo. Za terjatve in obveznosti do subjektov izven Slovenije bosta še naprej pristojni stari banki, ki se bosta skupaj z vlado Slovenije o njih pogajali s tujimi upniki in dolžniki. Kako bo poslovni svet to nenadno potezno slovenskega parlamenta sprejel, je še neznano. Vsekakor se lahko pojavljajo pravni problemi, ker ni mogoče prenesti vsega premoženja brez soglasja prizadetih z enostranskim aktom na drugi pravni osebi, kot sta to nanovo ustanovljeni banki. S strani Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor pa so bila dana zagotovila, da so oziroma da bodo prenesene obveznosti starih bank do zadružnih kreditnih bank na Koroškem na novi banki, ker gre pri teh obveznostih izključno za posle v Republiki Sloveniji in s slovenskimi firmami. Lastnik starih in novih bank ostaja Republiška agencija za sanacijo bank, ki je v lasti države Slovenije. Poudarjeno je bilo, da bo tako boniteta novih bank še boljša, ker ne bosta obremenjeni s starimi obveznostmi do tujih upnikov iz naslova prejšnje Jugoslavije razen do Slovenije. OB ROBU... Vodnjak v Pliberku naj bi vabil obiskovalce na srečanje na glavni trg. To željo je izrazil govornik komiteja za gradnjo vodnjaka slaščičar Gottfried Stückl, ki se ima za kulturno zelo odprtega in razgledanega človeka. Pri otvoritvi pa se je ponovno izkazalo, da kulturni vid mnogih Pliberčanov tudi danes ne seže čez mestno obzidje. Kdor je čakal na eno samo slovensko besedo, je čakal zaman, tudi „dvojezični“ župan mag. Raimund Grilc se je disciplinirano držal enojezičnosti. Pliberški jormak je bil vsa stoletja praznik dveh narodov in ne samo pliberških „purgerjev“, ki so spregledali, da se svet vrti naprej, njihov horicont pa očitno še danes le okoli „enojezičnega“ pliberškega vola. ST. PRIMOŽ Priznanje odborniku EL Andreju Polzerju Minuli petek je deželna Enotna lista počastila dolgoletnega odbornika Gospodarske liste Škocijan Andreja Polzerja ob priložnosti njegovega 60. rojstnega dne. Izročila mu je priznanje in izrekla zahvalo Enotne liste za prizadevno delo v prid občine Škocijan in samostojnega gibanja koroških Slovencev. Predsednik EL Andrej Wakounig je v svojem govoru poudaril zasluge slavljenca in dosledno zavzemanje Lazarjeve družine skozi vsa desetletja za enakopravnost koroških Slovencev. Nadalje je poudaril uspešno delovanje Andreja Polzerja v okviru kmetijskega in gradbe nega odbora. Skozi 16 let je Andrej Polzer kot občinski odbornik pomagal vsakomur ter iskal rešitve v prid občanov. Leta 1989 je prepustil delo v občini mlajši generaciji. Kljub temu še danes rad pomaga z nasvetom pri delu Gospodarske liste. Podelitve priznanja na Lazarjevi domačiji sta se med drugimi udeležila tudi poslovo-deči tajnik EL Bernard Sadovnik in občinski odbornik Franc Polzer. V krogu svojcev in zastopnikov Enotne liste je predsednik Enotne tiste Andrej Wakounig izroči! priznanje Andreju Poizerju ter omeni! pomembno podporo cele družine pri političnem delovanju slavljenca. 6 Rož — Podjuna — Zilja______________________________________________________________seavgust 1994 ,1994________________________________________ Rož — Podjuna — Zilja 7 Hodiška noč -kratka in vroča Oktet Hodiše SRD Zvezda je že četrtič vabil na prireditev Poletna noč ob Rjavškem jezeru in množica obiskovalcev je bila navdušena. Za prijetne glasbene zvoke je na hodiškem plesu skrbel ansambel Šibovnik iz Slovenije. Letos je Slovensko prosvetno društvo Zvezda proslavilo 90-let-nico. Žal se je slovensko zaledje v Hodišah predvsem po vojni tako močno skrčilo, da si tudi slovensko kulturno društvo ne more toliko privoščiti, „kakor na primer društva v Podjuni“, je izjavil predsednik društva Mikše. Sicer je bil jubilejni koncert 11. in 12. junija zelo dobro obiskan, morda tudi, ker je bil izvrsten program, s skupinami iz Italije in Slovenije. Poleg tega znajo mladi društveniki v občini ustvariti tako vzdušje, da pridejo na prireditve Zvezde prav vsi, ne glede na jezik ali stranko. To se je pokazalo tudi, ko je oktet Hodiše (zares kakovostna skupina v okviru društva) spet vabil na Poletno noč, na ples in zabavo ob obali domačega jezera. Letos kar niso mogli verjeti svojim očem, ko so že pred osmo uro gostje zasedli mizo za mizo. Vsak prireditelj se trudi, da bi se znebil čimveč vstopnic že v predprodaji. Tako tudi Zvezda - kot vsako leto. Tem bolj so bili tokrat presenečeni, da so zvečer našteli še 300 dodatnih vstopnic. Prišli so domačini, ki cenijo slovensko kulturno društvo, z županom W. Samonigom in podžupanom G. Oleškom na čelu; slednji je vztrajal skoraj do konca. Prišla je tudi mladina iz daljne okolice (Celovec) in se dobro zabavala. Nad slovenskimi vižami so bili navdušeni predvsem številni turisti, ki so se veselo vrteli v ritmu polk in valčkov ter slovenskih narodnih pesmi. Plesišče je bilo premajhno, ljudje so plesali kar na travniku. Društvo je imelo prav srečno roko, ko je že ob začetku pred štirimi leti izbralo dobro glasbeno skupino iz Slovenije, sekstet Šibovnik s Prevalj. Ne obvladajo namreč samo dobre plesne glasbe, fantje znajo tudi izvrstno peti. Z eno besedo: uspešen večer, na katerem so se plesalci - kakor na podobnih zabavah v teh vročih dneh - izčrpali že okrog polnoči. Alojz Angerer ČESTITAMO V Boji vasi pri Št. Lipšu je pretekli teden srečala Abrahama Erika Dlopst. Za ta osebni jubilej prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem pa trdnega zdravja! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo člani župnijskega sveta v Št. Lipšu. Rojstni dan je v Mali vasi pri Globasnici praznoval podžupan občine Janez Hudi K osebnemu prazniku mu prav prisrčno čestitamo, želimo mu še mnogo srečnih in zdravih let v družinskem krogu in še mnogo uspehov v občinski politiki. Čestitkam se pridružujeta EL in NSKS. Rojstni dan je obhajala tudi Gertrude Ehrenberger z Met-love. Iskreno čestitamo! Osebni praznik je obhajala Ana Sadjak iz Šmiklavža pri Rudi. Prisrčno ji čestitamo ter kličemo še na mnoga srečna in zadovoljna leta! Pred nedavnim je obhajala jubilejni rojstni dan Marija Urank, po domače Kavhinja iz Encelne vasi pri Galiciji. Ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL Galicija. V društvu upokojencev Podjuna obhajajo osebna slavja Ljudmila Sienčnik iz Dobrle vasi, Marija Partej iz Goselne vasi in Ja- ČESTITKA TEDNA FRANC FERA 60-LETNIK Franc Fera iz Večne vasi pri Globasnici te dni praznuje svojega 60-ega. Agilnega Franca Fero poznamo v mnogih vlogah najsi bo kot kmeta na svoji „avžngi”, prizadevnega občinskega nameščenca in dolgoletnega občinskega odbornika EL ali kot vnetega lovca. Prav njegova lovska strast in cenjenje naravnih lepot ga vabita v Peco, kjer je baje že marsikaj ulovil in ustrelil. Ali so bili to kozli ali kakšna druga zverjad, seveda ne bomo izdali, saj je to lovska skrivnost. Žejo pa si menda najraje gasi pri požarni brambi, kjer je zanesljiv pomagač. Želimo mu, da bi ob svojem okroglem imel več opravka z gašenjem žeje kakor ognja. Vse najboljše in na zdravje! Na sončnih Djekšah je praznoval rojstni dan občinski od-nez Kuchling iz Štriholč. ČlMnik EL Djekše, Hanzi Kar-društva upokojencev Podju'ner- Poslovodju Posojilnice-slavljencem prisrčno čestitajo i®ank Podjuna prav iskreno če-želijo trdnega zdravja, dobre vrtamo; želimo mu vse najbolj-Ije in Božjega blagoslova! čes!®6 tako v domačem kot v pokam se pridružuje uredništvo Njenem življenju. Čestitki se pridružuje EL. 82. rojstni dan obhaja Ančl Petrač s Komlja pri Pliberf .Naslednje voščilo je name-Vse najboljše, zlasti trdne!^Jeno Antonu Haudeju iz zdravja in osebnega zadovGr|ble vasi, ki je obhajal rojstni stva! dan. Vse najboljše in vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Čestit- Pred nedavnim je obhajal 6^arn Našega tednika se pridru-rojstni dan Veit Berg, sin znan U]e cerkveni zbor iz Kazaz. ga umetnika Wernerja Berg Jubilantu za minuli praznik p °sebni praznik je obhajala srčno čestitamo ter želimo tud1 Ana Kassl iz Štriholč. Tudi njej prihodnje vse lepo in dob ^rav prisrčno čestitamo ter želi-predvsem pa trdnega zdravja vse najboljše. Se na mnoga osebne sreče! Čestitkam Nas a ga tednika se pridružuje EL G licija. . društvo upokojencev Pliberk Cestita za osebni praznik Lo- Preteklo soboto sta si obljub )'rencu Mlinarju iz Blata pri Pli-večno zvestobo Peter Grein1 ' ^ermi Trampuš iz Doba, iz Pod roj pri Globasnici in Olf e*anu Hudobniku iz Nonče Kušej iz Blata pri Pliberku. N asi- Heleni Kropivnik iz Rut m voporočenima iskreno čestitat Sustu Eberweinu iz Repelj. ter želimo vse lepo in dob, 1 ostali člani slavljencem is-predvsem pa mnogo medseb en° čestitajo ter kličejo še na nega razumevanja na skupni1 tano9a zadovoljna in zdrava le-vljenjski poti! Čestitkam Naše! . čestitkam upokojencev se tednika se pridružujejo vsi d Združuje uredništvo NT. mači in EL Globasnica. Rojstni dan in god je obhajala Osebni praznik je v CeloV£ ar'a Velik. Ob tem dvojnem obhajala Anica Janesch, za ^ trH zni^u vse. najboljše, zlasti iskreno čestitamo! zciravia 'n tilie °sebne sreče! 80. jubilejni rojstni dan je pr' ... . „„ „ tekli petek slavila Rezi Bogati >nnr„ -on m Martmu Urbai® lz Jubilantki ob tem visokem ose l-P c Pn Vrbi se je rodila nem prazniku prisrčno čestitat ■ 'ca. ki jo bosta krstila na ter želimo trdnega zdravja in tif in lra Brata Darko m Milan 1 sestra Inna se ze veselijo najmlajše sestrice. Srečnima j staršema iskreno čestitamo, kob čestita za osebni nraZt h ^ Miri Pa želimo vse leP° in Francu KeuschnTgu ™ & na P°“! tra, Ani Brandner iz Svaten v a . Mihiju Antoniču z Reke. V hlS™ariet| nad Pliberkom ob- ostali člani društva upokojenci A°JStni dan ^avrenC'!a Št. Jakob slavljencem iskre! ^ <7 ^ te.ml.vlsokem 0.^- čestitajo ter kličejo še na mno! š m Pra2niku želimo vse najbolj- zadovoljna in zdrava leta. ČeS« o2ehnfVSe™ trd,nega .zdDrayia' kam upokojencev se pridružt gah, Da zadoVolis?vam Bozie" uredništvo NT. ^blagoslova. Čestitamo! Sestri Marta Scheriau in Itf ke^L510^6"®" S T'r°t ria Eberndorfer iz Celovca st vL nat ,^ 3 0Sebn' praZmk-vita dvojni praznik. Obema £ nalboljse! osebnem prazniku iskreno čes' tamo ter želimo vse najboljš n;e ®dnie voščilo je name-zlasti Mnega zd,a,|a in osebi ne Kap,e^e obha," la osebni Praznik. Iskreno čestitamo in Ana Pischounig iz Kazaz zdmvjSn^sebne sSče^tudfv te dni obhajala osebni prazni prihodnje! ’ Prisrčno čestitamo! družinske sreče. Društvo upokojencev Št. Svojo naklonjenost ženskemu spolu so Vaščani tokrat dokazati s tem, da so povabili tudi Višarski kvintet. Vaški večer na Gori v duhu kulturne sproščenosti Bilčovško društvo „Vaščani pojo“ je že pridobilo stalne zveste obiskovalce iz bližnje in daljne okolice. Posebno privlačen je vsakoletni poletni koncert pri Kosarju na Gori. Vodja Vaščanov, prof. Jožko Kovačič, tudi vsako leto skrbno izbere geslo večera in ustrezne soustvarjalce. Letos sta sodelovala domači duet sester Liebau in Višarski ženski kvintet iz Ukev v Kanalski dolini. Z Vaščani vred so bili vsi jamstvo za kakovost, ker ima vsaka skupina čut za tehniško dovršenost in za skrite želje domačih poslušalcev. Letošnje geslo je bilo, na izrecno željo mnogih obiskovalcev „Nekoč v starih časih“. Očitno to ne pomeni samo petja starih narodnih pesmi. Čutili in doživeli smo, da so bili ljudje nekoč v starih časih bolj široki, bolj odprti in bolj pristni kot to doživljamo na marsikaterem glasbenem večeru danes. Napovedan je bil „vaški večer“, doživeli smo vso kulturno širino alpskih narodov. Seveda je bila navzoča domača županja St. Quantschnig, prišel pa je tudi župan Silvio de Marchi iz Naborjeta/Malborghetto. Presenetil je nastop mladih domačih deklet, Angelike in Eve Liebau. Otroštvo sta namreč preživeli v sosednjem Šentilju, zdaj pa živita doma v Žopračah blizu Vrbe. Značilno za koroške razmere je, da so bili njuni stari starši še pristni Slovenci, naslednja generacija je pozabila materni jezik in zdajšnja spet sodeluje pri slovenskem glasbenem večeru. Dekleti sta predvsem izredno glasbeno nadarjeni. Obvladata že od mladih let več instrumentov: violino, kitaro, čelo, klavir, flavto in oprekelj. Svoj program sta začeli z narodno polko na opreklju, dodali sta ljudsko iz Argentine, nato dovršeno zaigrali stavek iz Vivaldijevega koncerta in s tako vnemo zapeli in spremljali na kitari visoko pop-glasbo (John Lennon in Elvis Presley), da se je publika postopoma ogrela do navdušenega aplavza, ki je terjal še dodatek. Višarski ženski kvintet si je v petih letih že ustvaril dobro ime; tokrat je nam na Koroškem dal lekcijo o duhu strpnosti in kulturne širine. Seveda je pogoj za uspešni nastop tehnično brezhibno izvajanje; pet kanalskih žensk je zapelo kot eno grlo in kakor ubrana zborovska skupina. Že v prvem sklopu je skupina pokazala večplastno kulturno bogastvo zgornje Kanalske doline. Od Kramolčeve klasične slovenske skladbe (Lastovki v slovo) prek furlanske iz Sv. Višarij do pristne koroške narodne (Josef Inzko, ki je napisal „Ganz vatramt“, je bil navzoč) se je razpel lok njihovih pesmi. Duh večkulturnosti se je nadaljeval v drugem sklopu, ko smo slišali kompozicijo voditeljice kvinteta Anne Missoni „Pozdrav z Višarij“ v italijanščini, slovenščini in nemščini, in po eno slovensko, furlansko in italijansko pesem. Morda je značilno za furlanski duh sožitja vzdušje na Svetih Višarjih, na božji poti, kjer se človek dobro počuti v topilnici vseh treh evropskih jezi- kovnih skupin in se dvigne nad narodne razlike in prepire. Glavnina glasbenega večera je bila seveda spet domača fantovska skupina. Vaščani pojo zares vsako leto bolj dovršeno in združujejo značilnost moškega okteta in polno harmonijo ustaljenega moškega zbora. Kolikokrat smo že slišali znane in priljubljene slovenske narodne, „ne tiste na novo šribane“, (J. Kovačič), samo pristne ljudske, kot so Pri farni cerkvici, M je pa krajčič posvava, Dekle na vrtu ati Moj šoci je mihen. In vendar - ali prav zato je - ljudstvo vneto poslušalo, večkrat, na pobudo prof. Kovačiča, celo ubrano sodelovalo, na primer pri pesmi Burno je hauž-jam. Sebi v veselje in mnogim za poslastico je prof. Jožko Kovačič vmešal v pisani večerni spored nemško izpod peresa Arika Brau-erja in seveda dve prelepi, že skoraj ponarodeli pesmi Andreja Šifrerja (Vse manj je dobrih gostiln. Ko zvonovi zapojo). Skupna Šifrer-jeva skladba Ostani z nami je ka kor klasična serenada mehko odmevala v poletno noč in vsi smo si bili edini, da bomo še prišli na Go ro, ko bo 29. 7. 1995 naslednji vaški večer Vaščanov. Kar samo po sebi umevno se je večer iztekel ob dobri kapljici, pečenih klobasah in prijetnem klepetu velike vaške družine na dvo rišču pri Košarju. Alojz Angerer 8 Reportaža Campinß ‘]{psenta[ %gž 20 let trdega, uspešnega dela rodi sadove Domačini mislijo, da poznajo samo oni lepo cestno povezavo iz Borovelj prek Spodnjega Roža v Podjuno. Pa se predvsem poleti pridruži koroškim izredno veliko vozil s tujo registracijo, zlasti s holandsko, in sodobne prikolice, ki nekje pri Kočuhi izginejo na poti proti Dravi. Samo dobro obveščeni krogi vedo, da se na tem koncu prelepega Roža skriva med gozdovi ob desnem bregu Drave eden najlepših prostorov za kampiranje: Camping Rosental-Rož. Napis ob vhodu in na prospektih je dvojezičen, saj so ga ustanovili in ga upravljajo koroški Slovenci: Rozi in Franc Wernig, Katja in Samo Küpper. Nekaj številk nam daje pravo predstavo o velikosti in obsegu turističnega podviga, za katerega se je pred dvajsetimi leti odločil kmet iz Kočuhe, France Wernig. Danes obsegata dva kampa 60.000 in 40.000 kvadratnih metrov. Na večjem so urejeni in opremljeni 403 prostori za prikolice in šotore. Preteklo nedeljo, 1. 8., je bilo na primer prijavljenih 1350 oseb. Polovica obiskovalcev je Nizozemcev, v glavni sezoni tudi večji odstotek; ena tretjina vseh je Nemcev, ki prevladujejo predvsem spomladi in jeseni, preostali so Italijani, Avstrijci, Danci, Slovenci in drugi. Središče kampa je vabljivo Jezerce, v katerem se gostje osvežijo v teh vročih poletnih dneh. Vsak prostor ima možnost za električni priključek, ima v neposredni bližini pitno vodo, umivalnike, prhe in stranišča. Ob vhodu je zraven sprejemne pisarne velika restavracija, pod njo lastna trgovina, kulturna dvorana in klubski prostori. Kamp je odprt od 1. aprila do 10. septembra, gostje ostanejo povprečno dva tedna. Glavnina obiskovalcev je iz srednjega slo- ja, večina iz šolstva, v predsezoni in jeseni prihaja veliko upokojencev. Prav posebej priljubljen pa je Camping Rož pri družinah in pri otrocih. V Kampu sodelujejo seveda vsi člani družine: na čelu mlada domača hči Katja, kateri je zaupano vodstvo uprave, mama Rozi se poti v kuhinji in skrbi, da se gostje počutijo kakor v veliki družini, oče France navdušuje goste za naravo in gore, je pa tu-, di pri roki, kadar je kaj pokvarje-' no ali je kjer je treba poprijeti z j močno moško roko. Zet Samo, iz( znane Kupperjeve družine, po-[ maga, kolikor mu lastni posli do-i puščajo. Pomaga jim še 12 za-,J poslenih. Camp Rož II, oddaljen; 200 m od glavnega prostora, je; od letos naprej namenjen nudi'r stičnemu kampiranju in bo potre- r boval nekaj let, da se uveljavi. < Začeli smo s petdesetimi prikolicami NT: Kako se je vse to začelo pred dvajsetimi leti? R. Wernig: „Idejo je imel mož France. Poskusili smo tako, da smo dovolili znancem kampiranje na našem svetu. Presenečeni smo bili, da se je že prvo leto nabralo kar 50 prikolic. Ker je bilo zemljišče močvirnato, smo ga morali urediti. Izsušili smo ga z obširnim drenažnim sistemom, ki danes napaja z drugimi vodnimi viri in potočkom jezerce sredi taborniškega prostora. Pred prenapolnjenimi drugimi kampi je oče skupaj z otroki razdeljeval turistom naše prospekte, da bi jih seznanil z novostjo v Rožu in jih zvabil k nam. Vsako leto smo povečali prostor, nekaj dogradili in izboljšali opremo. Jeseni 1979 smo odprli še drugi kamp, 1980 leta zgradili dodatne sanitarne prostore. Danes nas poznajo turistične agencije po vsej Evropi in noben dober vodič nas ne more prezreti." NT: Kako vam je takšen razvoj uspel? Ali tovrstno turistično udejstvovanje ne zahteva velikih investicij oz. delovne sile? Drugod se turistični objekti borijo za obstoj ali pa si pomagajo s tujim kapitalom. R. Wernig: „Ljudje imajo napačno predstavo o našem delu. Naš delovni dan ima včasih kar 36 ur, tako hitro minevajo ure; vsi člani družine delamo v poletnih mesecih s polno paro. Morda nam nekateri zavidajo, da zdržimo brez tuje pomoči. Prostor za kampiranje pa zahteva veliko znanja in truda. Oglejte si naše letošnje pridobitve: posebne sanitarne prostore za malčke - mizice za dojenčke in ustrezna korita za kopanje, večje umivalnike s prho za predšolske otroke, kabine s prho in umivalnike za večje otroke. Vse to je stalo približno 800.000,- šil. Vsako leto vložimo približno milijon šilingov v izgradnjo in vzdrževanje prostora. Treba se je bilo uveljaviti proti konkurenci v Italiji in v Istri, kjer imajo s kampiranjem dolgoletne izkušnje. Naša prednost pa je poleg ugodne lege posebna skrb za družine in domačnost. Poolovica naših obiskovalcev so stalni gostje; nekateri prihajajo že od začetka, velika večina pride večkrat in pripelje s seboj še znance. Ustna propaganda je daleč najbolj učinkovita pri tej zvrsti turizma.“ NT: Kaj vse nudite gostom, da tako radi prihajajo? Katja Wernig: „Danes ne moremo več skrbeti samo za osnovno opremo. Današnji gost je razvajen. Tako vsebujejo sanitarije poleg stranišč in umivalnikov še kabine za prhanje, umivalne in sušilne stroje, prostor za likanje in celo poseben oddelek za prhanje psov. Vsak kompleks ima tudi poseben oddelek za prizadete, ki je dostopen tudi z vozičkom. Za otroke je posebno igrišče na prostem in delavnica, kjer jih zaposlimo ob slabem vremenu.“ V občini Bilčovs zbujajo pozornost tri izredno zanimive stanovanjske hiše s svojimi Posebnimi arhitektonskimi akcenti. Tri mlade družine so se odločile za individualno pot in so šle proti običajni normi, ki jo ima družba tudi pri gradnji hiš. Hiša Berchtold je bila dograjena i/ šestih mesecih iz naravnega, neobdelanega lesa. Ob vhodu v hišo so v pritličju stanovanjski prostori (kuhinja, dnevna soba), pod njimi pa so osebni prostori, namreč spalnice in otroške sobe. Vsi prostori so orientirani na jug in so na tej strani stoodstotno zastekleni. Tako skoraj ni treba prižgati umetne luči in sonce daje prostorom še posebno prijazno vzdušje. V Podgradu sta medtem že dogradila stanovanjsko hišo Dl Andreas in Martina Berchtold. Tudi ona dva sta se odločila za individualno pot in pri gradnji hiše Arhitektura, ki zbuja pozornost Pripravila Heidi S ti n gier V Spodnji vesci, tik pred ^ižiščem, kjer pelje cesta v Ve-^njo vas, gradita Gabi in Walter j. Mischkulnig stanovanjsko hišo, ki 3.26 na prvi pogled daje vtis z enostavnosti in funkcionalnosti. jZ Glavna zamisel mlade družine je j.bila opustiti vse, kar je nepotreb-3. n°, in tako razmeroma poceni a. ustvariti funkcionalne stanovanj-iHsldeljo! Christian Wölbl - novi kapetan SAK. slika NT/Fera Nov kapetan. Christian Wölbl je bi izvoljen za novega kapetana, za namestnika pa Tonči Blajs. S tem je „Kika“ Wölbl nasledil Lippuscha, ki se je šele pretekli konec tedna zedinil s klubom. Novi kapetan Wölbl: „Ta odgovorna naloga je zame čast in želim jo vzorno izvajati!“ Tekme 1. kroga 3. divizije: SAK - Donau Linz, LUV G raz -Traun, Marchtrenk - VSV, WAC - Voitsberg. SAK - Donau Linz, v nedeljo, 7. avgusta 1994, ob 18. uri na igrišču v Annabichlu. Predtekma: SAK II - Kriva Vrba, ob 16. uri. Avstrijski pokal - 1. krog SAK - Flavia Solva, v torek, 16.8. 1994, ob 17.30 na igrišču v Annabichlu. Uspela premiera zmagal z 2:1 SAKU Prva prvenstvena tekma je vedno najtežja, kajti ekipe ne vedo natančno, kako so močna oz. kako so razpoložena. Zato je bil po tekmi trener Miha Kreutz kar zadovoljen, saj je videl, da je svoje fantje dobro pripravil na prvenstvo. Zmaga proti Ochsendorfu v bistvu nikoli ni bila ogrožena, le ob začetku so domačini nekajkrat nevarno ogrožali vrata SAK. Toda v tem času igre je bil vratar Wastian izvrstno razpoložen, saj je vse strele zanesljivo branil. V nedeljo (ob 16. uri, v Annabichlu) pa se glasi nasprotnik Kriva Vrba, ki prav tako sodi med boljše ekipe v 2. razredu. Trener Kreutz: „S podobno igro kot v Ochsendorfu bomo premagali tudi Krivo Vrbo!" Poškodovan pa ni nihče. Ochsendorf - SAK II 1:2 (0:0) SAK II: Wastian 5 (63. Smrečnik 4), Kreutz 4, Tolmajer 3, M. Blajs 3, Isopp 2 (34. Tiganj 3), Šmid 3, S. Sadjak 4, dr. Ramšak 4, Hren 3, Mandl 2 (46. S. Sienčnik 3), Buchwald 3; Ochsendorf: 100 gledalcev Sodnik: Skubl (slab) Strelca: Buchwald (47.), Tolmajer (63.) Slišali smo in zapisali... ■ Novi igralec SAK Wolfgang Eberhardt iz Wolfsberga je večji del priprav užival pri amaterjih FC Nürnberg. Ker je Eberhardt kratko malo moral službeno v Nemčijo, mu je tajnik SAK Silvo Kumer posredoval priložnost treniranja pri klubu, katerega vodi nekdanji avstrijski reprezentant Reinhold Hintermaier. Eberhardt: „Tam je trening še bolj inteziven, še bolj trd in še bolj naporen kot pri nas, kljub temu se od igralcev nihče ne razburja. Takoj sem opazil, da jemljejo v Nemčiji nogomet bistveno bolj resno kot v Avstriji!“ ■ SAK je imel v pripravljalni dobi nad 30 treningov, pri vsakem pa so igralci, še posebej zaradi izredne vročine, popili okoli 20 litrov izotonične pijače. To se pravi, da sta sekcijski vodja Lojze Lach oz. pomožni trener Jože Fera morala vsega skupaj pripraviti približno 600 litrov izotonične pijače. Vsak igralec pa je na treningu povprečno porabil liter tekočine. ■ Novosti z igrišča ASV. Na severni strani je nastala še dodatna prekrita tribuna, poleg tega se je obnovilo tudi igrišče, ki je v zadnjih letih bilo v katastrofalnem stanju. ■ „Šef“ pokalnega komiteja Kolm je sporočil, da le s „trebušnimi bolečinami“ dovoli SAK izvedbo pokalne tekme med SAK in Flavio ob 17.30. Boji se namreč podaljška in streljanja 11-metrovk, kajti obstaja nevarnost, da se pred koncem pokalnega dvoboja stemni. ■ SAK je že „pomeril“ dolžino vožnje v Gornjo Avstrijo. Z zasebnim avtomobilom traja vožnja približno tri ure, z busom pa štiri ure. Najkrajša pot pa pelje čez Neu-markt. Vižarii sveta, združite se! Kakor so v srednjem veku potovali trubadurji od gradu do gradu, vižarjem v današnjem medialnem svetu ni več potrebno. Potrebno pa jim je vsaj enkrat letno „kosanje“ v njihovi veščini - igranju „meh“. Stari in mladi vlžarji od blizu in daleč bojo v nede- ljo na Svetem mestu zopet „nategovali svoje mehe” in prav gotovo tega ne želijo delati sami med seboj. Zato se vsi, ki znate ceniti viže v zvokih harmonik, popeljite k srečanju vižarjev. Kdo ve namreč, kako dolgo bojo naši „troubadixi“ še obstajali. KPD „DRAVA" Žvobek vabi na ^ SREČANJE VIŽARJEV Nedelja, 7. AVGUST 1994, ob 14.30 SVETO MESTO Za jed in pijačo je poskrbljeno! Prisrčno vabljeni! OB SLABEM VREMENU PRIREDITEV ODPADE! Hanzi Mletschnig: Čutim, da se ob polni luni nekaj spreminja, vendar ne vem točno kaj. V tem času sem bolj občutljiv in je bolje, da me ljudje ne provocirajo, ker sem v tem času nepreračun-Ijiv. Kljub temu pa mislim, da me luna še ne nosi. Mislim pa, da luna bolj vpliva na ženske. Pri polni luni vedno spet presenečajo z akcijami, s katerimi ne računaš. Tatjana Angerer: Sama sem zelo povezana z naravo in zato tudi zavestno opažam, kako luna vpliva na človeka, kljub temu pa mislim, daje fraza „luna ga nosi” le simbolična. Večina ljudi je pri polni luni bolj občutljiva, razdražljiva in tudi slabše spi in tako pride takrat tudi do največjih konfliktov. Pri bolnikih se v tem času poslabša zdravstveno stanje. Stanko Adlaßnig: Sam pri sebi ne opažam, da bi se v času polne lune kaj spremenilo, otroci pa so takrat bolj razburjeni in je nekaj enostavno drugače. Kot rečeno, sam ob polni luni nisem bolj občutljiv kot sicer in tudi nisem slabše volje, pa tudi žena mi tozadevno ne dela problemov. Vem pa za ljudi, ki pravijo da nanje vpliva luna, čeprav se mi to zdi smešno. m Ali Vas luna nosi? Pripravila H. Stingler Hanzi Andreasch: Mene luna sploh ne nosi. Rad pa v tem času opazujem druge ljudi in sem prišel do spoznanja, da so ženske takrat izredno razburjene, moški pa popolnoma izmučeni. Moj prijatelj -Krušcev Franc - pravi, da ga bo luna uničila in dejansko je v tem času nadpovprečno obremenjen, tako da mu pomaga v teh dneh le kozarec piva, ki ga pomiri. Marija Perne: Če vpliva luna na morje, zakaj na človeka ne bi! Osebno lahko tudi podnevi točno rečem, kdaj je polna luna, ne da bi pogledala na koledar. Ker ljudje v tem času po navadi slabo spijo, so tudi čez dan bolj nemirni. To opažamo učitelji tudi pri poučevanju. Mislim pa, da vpliv lune ne more biti opravičilo za vse, kar človek počne. Vinko Ošlak: O luni lahko marsikaj povem, ker vem, da me ta ne p° preganjala, če sodim vpliv lun1 po vedenju mo jih sodobnikov, mora biti vpliv strašno velik. Imam vtis, ko da se sprehajam med sami; mi mesečniki, * v to druščino vključujem tudi sebe. Osebno opažam naraščanje lune predvsem na cesti in pa tudi pri delu, ker sem v tem čas' bolj nemiren.