poštnina plačana v gotovini% Štev. 17. V Ljubljani, dne 27. sprila 1933. L Posamezna Stav. Din 1*« Leto XVI. i 1 ■ I r •.. ■ | 'f^lif • V. ■""•' i L / ■ jk. ' " J r • i -S; v V ■■ v.' s , • i ■ -"V ■ .•■ , • 'i'.: 1 v; v,- 'JL ■ . • • Jpravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/1!., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina ta tmemstvo: četrtletno 9 Din, polletno IS Din, celoletno 3« Din; u iaft. lemstvo razen Amerike: četrtletno I! Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«. »merita letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podružnice i L|nbl|anl, it 10.711. Povratka v stare strankarske boje ni več Do 133.093 ljudi ss je udeležilo niškega tabora Jugoslovenske radikalne k mačke demokracije — Pri čet ek nove politične dobe Starodavni Niš ldjub svoji slavni zgodovini še ni doživel tako veličastnega dogodka, kakor je bil v nedeljo manifestacijski shod JRKD, na katerem se je zbralo do 130.000 ljudi. Iz moravske in vseh drugih banovin je pripeljalo udeležence 62 posebnih vlakov, podvojeni pa so bili tudi \si redni vlaki. Na shodu so poleg predsednika JRKD g. Nikole Uzunovica govorili ministrski predsednik g. dr. Milan SrškičKministri Ivan Pu-celj, Boža Maksimovič, dr. Hanžek, dr. Šumenko-vič in Matica, ki so znova naglasili, da ni več povratka v stare strankarske razprtije, marveč da je vodilno geslo jugoslovenske politike narodna sloga, enakost in bratstvo. Kljub neugodnemu vremenu so množice vztrajale in so dva-kiat odklonile predsednikov predlog, naj se shod zaradi dežja predčasno zaključi. Niški shod v nedeljo bo tako po svoji ogromni udeležbi kakor po važnih izjavah, ki so jih podali govorniki, predstavljal važen mejnik v politični zgodovini Jugoslavije. Obenem pa je niški shod najodločneje zavrnil vse laži, ki jih širijo neprijatelji našega naroda o Jugoslaviji, in odločno pokazal, da hoče braniti vsako ped naše zemlje pred grabežljivimi tujci. Zborovanje se je vršilo na velikem dirkališču na Niškem polju. Shod je otvoril ob 11. dopoldne senator 11 i d ž a n o v i c kot predsednik banovinskega odbora JRKD za mo-ravsko banovino. Po pozdravih je rekel med drugim: cSrečen sem, da otvarjam veličastni shod v staroslavnem mestu Nišu, kjer je ob koncu leta 1914. srbijanska narodna skupščina sprejela soglasen sklep, da potegnjenega meča ne bo pospravila, dokler se ne izvršita osvobojenje in ze-dinjenje troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Današnji tabor naj pokaže zaslepljenim bratom doma in izven meja naše države, pa tudi vsem prijateljem in neprijateljem Jugoslavije, da sloni narodno in državno edinstvo na granitnih osnovah ljubezni in bratske sloge Srbov, Hrvatov in Slovencev in da bomo državno in narodno edinstvo po potrebi branili z enakim junaštvom, s kakršnim smo se borili za osvobojenje in zedinjenje.* Nato je bil za predsednika shoda izvoljen niški rojak in predsednik državnega odbora JRKD Nikola Uzunovič. V svojem nagovoru je med drugim rekel: «Ni govornika, ki bi imel moč, da bi dal izraza svojim mislim pred narodom, ki je od Su-botice, Štipa in Ohrida, od sinjega Jadrana, Triglava in Timoka prihitel semkaj, da pokaže vsemu svetu, da Jugoslavija nikomur ne preti, da se pa tudi nikogar ne boji. Preden opravimo konstituiranje shoda, slutim vaše misli in vaše želje, da je treba, da prvo svojo besedo naslovimo na delavca, ki je prvi pri delu za blaginjo svojega naroda, da prvo besedo pošljemo narodnemu kralju, kralja bojevniku, kralju zmagovalcu, kralju državniku, Nj. Vel. kralju Aleksandru Karadjordjevieu.» Nato je predsednik prečital udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, v kateri zborovalci izrekajo neomajno zvestobo in vdanost svojemu narodnemu vladarju. Med čitanjem in po čitanju so zborovalci navdušeno vzklikali kralju. Z vzklikom je bilo nato izvoljeno predsedništvo shoda. Zatem je dobil besedo PREDSEDNIK VLADE DR. MILAN SRŠKIČ, ki je izvajal med drugim: clz vseh krajev razsežne domovine smo se zbrali na to veličastno zborovanje, kakršnega naša zgodovina še no pozna. Naš narod je v svoji mladi državi preživel v prvih desetih letih ze-dinjenja hude dneve. Ostanki prejšnje narodne razkosanosti in prejšnjega ločenega življenja v različnih političnih okoliščinah so pogosto preprečevali narodovo utrjenost kljub zavesti edin-stva in državne skupnosti. V svojo zedinjeno državo smo mi vsi brez razlike stopili razedinje-ni, s svojimi posebnimi računi, z versko in ple-' mensko nestrpnostjo. Toda čeprav obremenjeno s hudim bremenom preteklosti je vendar naše politično življenje premagalo marsikatero tež-kočo, opirajoče se pri tem na narodno zavest in zdravo domoljubnost našega naroda, na njegovo brezmejno ljubezen in požrtvovanje za domovino in za narod. Sedaj, ko ustvarjamo veliko JRKD, si moramo biti na čistem, zakaj hočemo zavreči staro in zakaj ustvarjamo novo. Moramo priznati, da so bile mnoge stranke proizvod tistih prejšnjih razmer in prejšnjega razvoja našega naroda in da so kot take bile nesodobne in da niso ustrezale razmeram in potrebam zedinjenega naroda in zedinjene države. Saj so bile te stranke zasnovane na plemenski, verski ali pokrajinski osnovi. V naši narodni državi Jugcslaviji sta vsakomur zajantčeui v polnem obsegu enakost in enakopravnost. Če so bile poprej potrebne posebne plemenske in verske organizacije, da smo se z njimi borili proti tujcu, če smo potrebovali politične in plemenske organizacije, da smo preprečevali prodiranje tujca, čemu naj nam bi bile potrebne zdaj v naši narodni državi, ki na in je dala vse naše pravice, ki druži kot narodna država vse naše sile v skladno enoto poedincev in skupnosti! To velja tudi za stranke v nekdanji kraljevini Srbiji, ki se niso mogle prilagoditi novemu času in njegovim potrebam. Vsi misleci, ki so delali v raznih političnih strankah, so morali občutiti, kako so te stranke medsebojno nezaupne, kako si nasprotujejo in kako ovirajo ustvarjajoče delo v korist naroda in države. Zavedali so se, da so ureditev naših razmer, naš napredek in naša moč odvisni edino od popolne narodne vzajemnosti, ki je bila z ozkosrčno borbo nekdanjih strank in političnih ljudi često ovirana in ogrožena. Vse te izkušnje so našle polno priznanje in izraz v ustavi od 3. septembra leta 1931., s katero sta edinstvo naroda in države in vse, kar je s tem v zvezi, dvignjena na stopnjo najvišjega zakona za vsakogar. Narodno in državno edinstvo je za vselej izven razprave. Zaradi tega se naše politično življenje ne sme razvijati v znaku verske, plemenske ali pokrajinske razdvojenosti. Zaradi tega morajo biti vse bodoče stranke, ki se bodo ustvarile, čisto jugoslovenske, a to no samo po svojem programu, nego tudi po svojem delovanju. Zaradi tega smo mi s polnim priznanjem in spoštovanjem do vseh političnih strank, ki so izvršile svojo misijo, a ki ne ustrezajo več potrebam naše zedinjene velike domovine, prav tako, kakor smo z ljubeznijo in pieteto zavili svoje plemenske zastave in kakor smo narodne, cerkvene in verske organizacije prepustili samo njihovim vzvišenim duhovnim in moralnim nalogam, kakor smo z osvobojenjem in zedinjenjem prelomili vse one pregraje med pokrajinami, ki jih nekateri nazivajo zgodovinske, a ki so zgodovinske samo po tem, da najizraziteje predstavljajo zgodovino naše razdvojenosti in nesloge. Spričo tega smo ustvarili veliko politično skupino JRKD, ki v duhu teh velikih načel ustave v vsej državi brez ozira na vero, pleme in kraj, brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost zbira k sodelovanju vse one, ki so pripravljeni sodelovati v korist naroda in države. V tem duhu je sprejelo narodno predstavništvo novi zakon o zborovanju, po katerem je I vsakomur, kdor ima v političnih, prosvetnih, gospodarskih ali družabnih vprašanjih drugačno mnenje kakor mi, dana možnost, da se svobodno organizira v politične stranke. Sprejeli smo tudi novi zakon o volitvah narodnih poslancev, po katerem je vsakemu državljanu omogočeno sodelovanje v političnem življenju. Edina omejitev, ki je postavljena, je ta, da se povsod neguje in spoštuje nad vse misel edinstva naroda in državne celine, ki nikdar več ne bo pri nas predmet strankarskih sporazumevanj in occnjevanj. Široka jugoslovenska misel postavlja vse državljane, ki vestno vrše svoje državljanske dolžnosti, v eno vrsto in ustvarja vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem enake pogoje za napredek in srečnejšo bodočnost. Z ustavo od 3. septembra leta 1931. so dane jasne smernice organizacije naše notranje uprave in samouprave. Temu važnemu vprašanju posveča vlada posebno skrb in bo to vprašanje rešen« po upravičenih željah širokih slojev našega naroda, da mu bodi ohlastvo bližje in neposrednejše v skladu z načeli ustave, ki določa razširjenje banovinske pristojnosti in široke samouprave, ki bo omejena samo z enim okvirom, to je, da se nad vse čuva misel državnega edinstva Tukaj moram naglasiti, da je vprašanje naše notranje ureditve glede na posebne razmere in prav glede na to, da je od srečne rešitve tega vprašanja mnogo odvisno, posebno važna točka zamisli našega narodnega in državnega edinstva zaradi česar bo to vprašanje našlo primerno rešitev brez pogajanj na katerikoli strani in brez mešetarjenja. Samo organizirani v veliki narodni stranki moremo koristiti v sedanjem položaju in pomagati vladi v njenih prizadevanjih, da omili hudo gospodarsko stisko, ki tišči ves svet, zlasti pa stisko, v kateri je naš kmet zaradi padca cen vseh svojih pridelkov in zaradi težavnih denarnih razmer. Vlada je že s primernimi ukrepi v državi in z razumno zunanjo politiko dosegla, da se je ta padec cen ustavil. Naša trgovinska bilanca za leto 1932. izkazuje za 196 milijonov dinarjev prebitka. To je najboljši dokaz, da je prodaja naših kmetijskih pridelkov očuvana in zagotovljena Enako skrb posveča vlada kmečkim dolgovom. Mi smo brez občutne škode za splošne gospodarske in kreditne razmere naše države olajšali položaj kmeta, ki smo ga zaščitili z moratorijem. Vlada pripravlja še celo vrsto ukrepov, s katerimi se ho hudo gospodarsko stanje olajšalo tudi v ostalih gospodarskih panogah, zlasti delavcem, obrtnikom in trgovcem. Poleg tega posveča vso skrb tudi državnim financam z uvedbo skrajnega štedenja v državnem gospodarstvu, s čuvanjem proračunskega ravnotežja, v opreznem izvrševanju državnih obveznosti in 8 strogim čuvanjem vrednosti narodnega denarja, ki je največje in najzanesljivejše jamstvo za red in napredek tako v državnem kakor v vsem narodnem gospodarstvu. V postopnem izoblikovanju nalog, ki jih postavlja ustava, je narodno predstavništvo že spre- MirkoBrodnik: 14 Goljava Drvarji, ki so se pripeljali že teden dni prej, 80 bili pravkar pri kosilu. Veselo so jih sprejeli, saj so se nekateri poznali že iz prejšnjih let. Se kosilo so jim pripravili, ker so vedeli, da pridejo. Novi drvarji so popoldne počivali, da so si ogledali kraj, kamor jih je zaneslo, in pripravili orodje, ki so ga dobili. Janez se je v novem kraju takoj udomačil. Zadovoljen je bil. Tujina ga je že od nekdaj mikala. In razen tega je imel še toliko tovarišev, samih mladih ljudi. In Andrejca! Do njega mu je bilo največ. Vedel je, da mu bo v dolgih urah, ko ne bo vedel kaj početi, najboljša tolažba. Stanovanja niso dobili v kolibah, kakor so pravili stari tovariši, ampak v neki zapuščeni hiši. Tja so nanosili slame in si pripravili ležišča. Spodaj je bila velika kuhinja. Enega izmed tovarišev so izbrali za kuharja. Za pomoč se mu je ponudilo neko dekle iz sosednje vasi. Persa ji je bilo ime. Mlada je bila in lepa. Rožnih lic, veselega obraza. Kadar se je nasmejala, so se ji zasvetili zobje, beli kakor biseri. Že prvi večer je bilo več drvarjev vanjo zaljubljenih. Ona pa se zanje ni brigala. Spretno se jih je otresala, in če je bil kateri preveč domač, mu je kar s klofuto pokazala, da ji ni do take domačnosti. To je drvarje izpametovalo, nekatere pa še bolj razdražilo. jelo zakon o občinah in o volitvah v kmečkih občinah na podlagi samoupravnih načel. Vlada je sklenila, da na podlagi tega zakona razpiše in izvede v nekaterih banovinah občinske volitve že letos, da se s tem da prebiralstru prilika svobodnega odločevanja v teh najvažnejših edinicah narodnega življenja. Naša velika politična organizacija JRKD bo sodelovala pri občinskih volitvah in bo gledala, da spravi k delu v občinah vse svoje sposobne moči, tako da čimprej prebrodimo sedanjo hudo gospodarsko stisko in da čim hitreje pomagamo malemu človeku: kmetovalcu, delavcu, obrtniku in trgovcu, V tem vidimo najboljše jamstvo za boljšo in srečnejšo bodočnost našega naroda in naše drage, enotne in nedeljive domovine kraljevine Jugoslavije.* Zaključne besede dr. Srškiča so izzvale dolgotrajno odobravanje in viharne vzklike Jugoslaviji in JRKD. MINISTER ZA SOCIALNO SKRBSTVO IN NARODNO ZDRAVJE IVAN PUCELJ je viharno pozdravljen izpregovoril med drugim: «Prihajam iz tiste pokrajine, ki je najbolj izpostavljena sovražniku, prihajam od tam, kjer izvira bistra Sava, ki vse nas spaja. Prihajam iz Slovenije in vam prinašam pozdrave njenega prebivalstva. Vi ste nekaj slišali o nekih punk-tacijah dr. Korošca. Pravim vam in izjavljam v imenu Slovencev, da smatramo te punktacije samo za ponesrečene besede pogorelih politikov. 5ii svečano izjavljamo, da smo eno in da bomo ostali eno in da se bo vsak naš sovražnik doma! ali v tujini opekel, ki bi računal z našo neslogo.* MINISTER ZA TELESNO VZGOJO DR. LAVOSLAV HANŽEK je pozdravil zborovanje v imenu Hrvatov in dejal med drugim: «Ta veličastni zbor je dokaz, kako ogromne so nravstvene moči te naše politike in kako lažniva so natolcevanja naših nepriiateljev. Današnjo zborovanje jasno dokazuje, da domači nasprotniki nimajo nikogar za seboj in da je njihova politika v narodu zapečatena prav tako, kakor so zapečatene vse bivše politične stranke. Povratka nazaj ni več, mi gremo samo naprej!* Janez se zanjo ni menil. Zdaj, ko je bil daleč od doma, je tudi začutil, da je zrasla razdalja med njim in Anico. Kar otožen je postal. V veseli družbi se skoraj ni mogel znajti. In Če ga je za trenutek premotila, je bilo potem prebujenje v staro žalost še hujše. * In spet je prišlo novo jutro. Prvo jutro dela. Komaj se je jelo svetiti na vzhodu, so drvarji že vstali. Še napol v spanju so motoglavo hodili okoli hiše k potoku, ki je tekel mimo med dvema vrstama vrb. Šele hladna voda jih je zbistrila in jim dala novih moči. Do gozda so imeli četrt ure. Šli so tja v gruči. Tisti, ki so se z zajtrkom zamudili, so sopihali za njimi. Dolge vrste posekanih debel so ležale ob stezi. Mrtvi, stoletni junaki, ki so kljubovali viharjem in človeški roki, so zdaj počivali ob tej cesti, da jih odpeljejo konji daleč daleč in potem železnica še dalje, morda v tuje kraje, ki o njih še sanjali niso. Kupi vej so drvarjem zapirali pot, da so morali hoditi okoli njih v velikem loku. Potem so zapele sekire. Mišice so se napele, zastokali so hrasti. Iveri so letele na vse strani, tla so bila polna trsk, da je bilo od daleč videti, kakor bi jih pokrival sneg. Tu in tam se je z glasnim truščem zgrudil star hrast in pokopal pod seboj mladino. In spet so zapele sekire, veje so padale z debla, in zmeraj nove, nove. MINISTER PRAVDE BOŽA MAKSIMOVIČ je izvajal med drugim: u.n.ujič in eden je raztrgal srajco, ki je bila že vsa krvava. Rana, hvala bogu, ni bila globoka, vendar je močno krvavela. Povojev niso imeii pri loki. Persa, ki je bila zelo spretnih rok, je raztrgala dve brisači in ga skrbno obvezala. Rana ga je bolela. Čutil je, kako izgublja kri. Čeprav je bila obveza debela, je vendar kaj kmalu kri udarila skoznjo. Naposled se je le ustavila. Drvarji so med tem odšli na delo. Tudi Smolec. Mrzel pot mu je pokrival čelo, kajti bal se je orožnikov, še bolj pa maščevanja tovarišev, če bi se Janezu kaj pripetilo. Vedel je, da ga imajo vsi radi in da nesreča, ki bi se mu pripetila, ne bi ostala neplačana. Vse popoldne se je oziral okoli sebe, da bi videl, ali morda ne prihajajo orožniki ponj. Toda orožnikov ni bilo. Janez je čutil, da je slab. Izguba krvi mu je vzela precej moči in vedel je, da vsaj teden dni ne bo za delo. Vse popoldne je bila Persa pri njem. Stregla mu je kakor mati otroku ali pa še bolj. Vsako željo mu je izpolnila. Teh sicer ni bilo dosti. Janez je bil skromen. Sele zdaj je videl, kako je lepa. Čudil se je, da tega ni prej opazil. In še nekaj drugega je zaznal. Videl je, kako njene oči neprestano uha« jajo k njemu. V teh pogledih ni bil samo strah za bolnika. To je takoj opazil. Čeprav ni imel dosti opravka z ženskami, jih je dobro poznaL Videl je, da gleda Persa dosti bolj prijazno kakor druge. Zdaj jo je pa še rešil pijanega Smolca.. * Žalostno se je nasmehnil, ko se je zavedel svojega položaja. Od doma je zbežal zaradi dveh žensk: zaradi Anice, ki so mu jo hoteli vzeti, in zaradi Španove, ki so mu jo hoteli vsiliti. Zdaj pride sem, da bi delal — in spet nova ženska. In kako boječe, prijazno je z njim govorila,. Sam ni vedel, kolikokrat se mu je zahvalila zai' rešitev. Samo smehljal se je. «Saj ni bilo nič posebnega*, je rekel. «To bi storil vsakdo na mojem mestu. Da me je pa sunil z nožem, sem sam kriv. Zakaj nisem pazil?> «Ne bi bil vsakdo tako storil*, samo to je rekla. «Poznam jih. Vsi so enaki. Ze lani mi niso dali miru.* «Kaj pa letos? Nikoli nisem gledal na vas.>" 3 «Tudi letos. Saj se jih kar otresti ne morem.] In prav ta, k' me je danes napadel, je bil zmeraj najbolj predrzen. Drugi niso taki.* Janez se je zamislil in umolknil. Spomnil sd je besed, ki mu jih je Andrejec nedavno povedal. Proti večeru se je Andrejec prvi vrnil. Skr-| belo ga je za Janeza in ni mogel mirno delati.' Dobil ga je na ležišču in Perso ob njegovi strani. Ko je odprl vrata in obstal na pragu, ga je nekaj streslo. Ni vedel, kaj je bilo. Mordar strah,, morda kaj več. v. u v. v m kj viiin^ al« Afe ▼ Avstriji prepovedane politične starke kakor tudi stavke v podjetjih, važnih za vsakdanje življenje. Naredha vsebuje tudi določbe za varovanje onih, ki pri stavkah nočejo sodelovati. V Nemčiji je nastal spor med vladnimi možmi. Prusija je dobila novo vlado e predsednikom GOringom, ki je med glavnimi voditelji narodnega socializma. Zasedba pruskih gospodarskih ministrstev pa ni všeč državnemu gospodarskemu ministru Hugenbergu, češ, da je vzdrževanje teh ministrstev v pruski vladi odveč. Goring na tej zasedbi vztraja in zato še ni jasno, kako se bo spor zaključil. Naredba o podpirani«! brezposelnih in pobijanju delorarznosti Ban dravske banovine je na osnovi zakona o notranji upravi predpisal naredbo o podpiranju in pobijanju delomrznosti. Za brezposelne v smislu te naredbe se smatrajo osebe, ki zaradi izrednih gospodarskih razmer brez svoje krivde ne morejo dobiti zaposlitve niti v svoji niti v kaki drugi stroki in nimajo lastnih sredstev niti druge možnosti za preživljam'^. Skrb za brezposelne spada v področje socialnega udejstvovanja občine, ki jo vrši s svojimi sredstvi in s pomočjo države, banovine, javnih in zasebnih človekoljubnih ustanov, organizacij delodajalcev in delojemalcev in zasebne dobrodelnosti. Kot osrednja organizacija za pomoč brezposelnim v dravski banovini posluje na sedežu ban-ske uprave osrednji pomožni odbor za dravsko banovino. Po potrebi se osnujejo v posameznih občinah Se občinski pomožni odbori. Osrednji pomožni odbor sestavljajo zastopniki banske uprave, občin s številnim delavstvom, cerkvenih oblastev, človekoljubnih ustanov in organizacij, delavcev in delojemalcev, ki jih določi ban. Osrednji pomožni odbor izvoli iz svoje srede izvrševalni odsek, ki vodi njegove posle po njegovih navodilih in pod njegovim nadzorstvom. Pisarniške posle vrši oddelek banske uprave za socialno politiko in narodno zdravje. Občinske pomožne odbore volijo občinske uprave izmed svojih članov, morejo pa k sodelovanju pritegniti tudi zastopnike drugih ustanov in organizacij. Občinski pomožni odbori so dolžni vzajemno delovati z osrednjim pomožnim odborom in temu pošiljati od časa do časa poročila o svojem delu. Osrednji pomožni odbcr in občine osnujejo posebne podporne sklade za brezposelne, v katere se stekajo vsa sredstva, dobljena s prostovoljno nabiralno akcijo in prispevki države, banovine itd., v občinske podporne sklade pa tudi prispevki iz splošnih občinskih sredstev in morebitnih ustanov, daril, volil in sličnih sredstev. ki so izrečno namenjena podpiranju brezposelnih. V podporni sklad osrednjega pomožnega odbora oddajajo občinski podporni skladi mest Ljubljane, Maribora, Celja in Kranja še vsak po 10 odstotkov dohodkov iz prostovoljne nabiralne akcije. Isto velja za prostovoljne prispevke delodajalcev in delojemalcev v industrijskih krajih. Iz teh in drugih svojih sredstev podeljuje osrednji pomožni odbor občinskim pomožnim odborom, če bi njihova lastna sredstva ne zadostovala za kritje utemeljenih potreb, kar morajo v prošnji za podporo natančno obrazložiti. Osrednji pomožni odbor in občinski pomožni odbori v avtonomnih mestih upravljajo in razpolagajo s podpornimi skladi pod nadzorstvom pristojnega sreskega načelnika. V mejah razpoložljivih sredstev se pomaga prvenstveno brezposelnim z rodbinskimi člani in onim, ki so dalje časa brez zaslužka. Način pomoči določijo osrednji odbor, odnosno občinski pomožni odbori po naslednjih načelih: 1.) Prvenstveno se morajo brezposelne osebe, ki so brez sredstev, zaposliti pri javnih in zasebnih delih. 2.) Kjer te možnosti ni, se jim pomaga z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. 3.) Denarne podpore se dajejo le v izjemnih primerih. V tem primeru se mora zahtevati, da se brezposelni zaveže, da bo to podporo odslužil, odnosno vrnil, kadar mu bo to mogoče. Namesto osebnih podpor se morejo ustanoviti javne kuhinje, iz katerih prejemajo brezposelni hrano. O izdani pomoči se mora voditi natančen pregled. Brezposelna oseba, ki nima sredstev za preživljanje in je pristojna v dotično občino, se smatra za ubožno in veljajo zanjo predpisi o ubožni preskrbi. Osebe, ki bivajo v občini nepretrgano vsaj tri leta, podpira občinski pomožni odbor v mejah razpoložljivih sredstev enako kakor brezposelne, ki so v občini domovinsko pristojne. Osebe, ki so v občini nastanjene vsaj dve leti, dobe brezposelno pomoč za čas treh mesecev, osebe, nastanjene vsaj eno leto. za čas enega meseca, osebe, zaposlene v zadnjem letu v občini vsaj šest mesecev, četudi ne bivajo v njej, brezposelno pomoč za čas 14 dni in naposled osebe, zaposlene vsaj tri mesece, pomoč skozi tri dni. Podpiranje pa se mora nehati, ko te brezposelni naSel zaposlitev aH je odklonil zaposlitev, ki mu jo je preskrbel pomožni odbor, ali če je ta ugotovil, da je brezposelni zlorabil pomožno akcijo, odnosno da je vzrok njegove nezaposlenosti delomrznost. Občinski pomožni odbori vodijo ob sodelovanju občinskih uradov pregled brezposelnih kakor tudi možnosti za njihovo zaposlitev. Da se omogoči pregled brezposelnih, si mora vsaka taka oseba preskrbeti razvidnico za brezposelne, ki jih izdajajo občine bivališča. V razvidnico za brezposelne je vpisati, od kdaj je oseba brez zaposlitve, in podatke o vseh podporah, ki jih je prejela bodisi od pomožnih odborov bodisi od drugih javnih ali zasebnih podpornih ustanov. Iskati dela pri pomožnih odborih zunaj okoliša lastne občine je dovoljeno samo takim ose- cKako je Janez? Ali se kaj bolje počutiš?» dosti bolje je. Sicer pa ni bilo nič hu-dega», ga je jel tolažiti. «Nekoliko krvi je odteklo, to je bilo vse. Drugi teden pojdem spet na delo. Nekaj dni počitka se mi bo pošteno prileglo. Posebno, ko imam še tako skrbno postrežnico.> Nasmehnil se je in niti opazil ni, da je Andrejec po njegovih besedah zardel. cNič ti ne bi bilo treba skrbeti. Če sem se takrat popravil, ko so me vsega razbitega prinesli Iz prepada, se bom tudi zdaj.> Andrejec je sedel k njemu na rob postelje. Na drugi strani je čepela Persa in se sklanjala nad Janezom. Obkladke mu je dajala na čelo. Andrejec sam ni vedel, kdaj mu je ušel pogled k njej. Kar požiral jo je z očmi. Janez je to videl, toda ni ga hotel zmotiti, čeprav ga je mislil še nekaj Vprašati. Medtem so se vrnili tudi drugi drvarji. Radovedno so šli najprej v spalnico, da bi vprašali Janeza, kako mu je. Poslednji je bil Smolec. S povešeno glavo je stopil čez prag, kar ni se upal priti k tovarišem, ki so obstopili Janezovo posteljo. Tedaj so ga Opazili. Niti lepega pogleda mu ni nihče privoščil, da je bil pošteno v zadregi. Tudi Janez ga je opazil. Videl je njegov skesani obraz. «Le pojdi sem, Smoleo, mu je prijazno rekel. je rekel, «Še mesec ali dva. Potem pridejo jesenski dnevi, dež in povodnji. Takrat v Slavoniji ni lepo. Tudi delati ni mogoče.j «Ne vem, ali bom mogel ostati tu tako dolgo je Janez tiho rekel. «Bog ve, odkod imam to kri. Neprestano me žene drugam, v druge kraje, in kar nesrečen sem, če moram kje dolgo ostati. Kakor cigani.. .> «Jaz bi ostal zmeraj tu», je tiho povedal Andrejec. Potem se je ugriznil v ustnice. Opazil je, kako se je Janez nasmehnil. «Vem, da bi ostal*, je rekel. «Zaradi Perse.>; «Da, zaradi nje*, je prostodušno priznal Andrejec. Rad jo imam. Ona pa se zame ne zmeui. To me boli. Vidiš, kako rad bi bil v tvoji koži. Za teboj gleda, ti ji pa še prijaznega pogleda ne vrneš.» se je Janez prisiljeno začudil. «Niti opazil nisem tega.j Samo zato se je delal takega, da ne bi tovariša razžalil. , je rekel Andrejec. Govoril bom z njo, je Janez odvrnil. «Mordai tvoje ljubezni še opazila ni.> bam, ki se izkažejo z razvidnico za brezposelne, opremljeno z uradno ugotovitvijo dotičnega občinskega urada o nemožnosti zaposlitve, odnosno prehrane v območju stalnega bivališča. Vsi organi javne varnosti so dolžni, osebe, na katere naletijo pri iskanju zaposlitve ali podpor, legitimirati. Če se dotična oseba ne more izkazati z iz-kazili za brezposelne in se na osnovi celotnega zaslišanja ugotovi, da je vzrok njenega pohajkovanja delomrznost, jo je izročiti pristojnemu sodišču zaradi kazenskega zasledovanja. V mestih in večjih krajih je v ta namen često prirejati racije. Policijska oblastva in sreska načelstva morajo skrbeti, da se vse osebe, ki se zalotijo pri pohajkovanju in se jim dokaže delomrznost ali zlorabljanje javne dobrodelnosti, odpravijo v pristojne občine, brezposelni delomrzneži iz drugih banovin in tujci pa nemudno izženejo iz banovine, odnosno iz države. Za naše državljane je tudi takoj obvestiti pristojno občino, ki ima dolž nost, da take delomrzneže najstrože nadzira in v primeru odstranitve iz občine o tem obvesti pristoino sresko načelstvo zaradi razpisa tiralice v «Policijskem dnevniku«, odnosno zaradi ogla-sitve za delomrzneža. Osebe, ki zlorabljajo dobrodelne podpore, je oddati varnostnim organom zaradi postopka v smislu odredb te naredbe. Kjer je občinski pomožni odbor poskrbel za preživljanje ubožcev in nezaposlenih, ja vsako beračenje od hiše do hiše brezpogojno odpraviti. Osebe, ki se kljub temu zalotijo pri tem poslu, je napotiti pristojnemu pomožnemu odboru, v ponovnih primerih pa izročiti varnostnim organom, ld postopajo po prednjih določilih te naredbe. Osebe, ki se kaznujejo zaradi zlorabe dobrodelnosti z zaporno kaznijo, naj se pri izvršitvi te kazni prisilno uporabijo za delo, ki ga organizirajo občine. Prekrški te naredbe se kaznujejo na osnovi zakona o notranji upravi z denarno globo od 10 do 1000 Din, odnosno ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku z zaporom od enega do dvajset dni nekvarno sodno-kazenske-mu zasledovanju. V roku desetih dni se morajo obstoječi pomožni odbori prilagoditi določbam te naredbe. BREGANA. (S m r t n a k o s a.) Na veliko noč je umrl v starosti 49 let g. Franc Jurkošek, finančni preglednik v pokoju. Pokojnik je služboval v raznih obmejnih krajih ter je povsod vestno vršil svojo službo. Po upokojitvi si je zaželel odmora ter se je posvetil svojemu gospodarstvu. Tudi kot gospodar je bil zelo marljiv in morda ga je prav ta njegova marljivost prerano spravila v hladni grob. Na velikonočni ponedeljek se je vršil pogreb, katerega so se udeležili bregan-ski Sokol, bregansko gasilno društvo, Sadjarsko dručt*. o iz Velike doline, finančna kontrola iz Cerkelj ob Krki in iz Brežic in mnogo domačega občinstva. Od pokojnika se je poslovil v imenu Sokola z genljivimi besedami starosta gosp. Pero Rajčevič, a pevski odsek Sokola mu je zapel poslednjo žalostinko. Pokojniku, ki zapušča ženo in tri mladoletne otroke, bodi ohranjen blag spomin! JEŠENCI. Prejeli smo: «Slovenski gospodar« z dne 12. t. m. je prinesel vest o požaru, ki je upepelil gospodarsko poslopje posestnika Ivana Hojnika v Ješencih, s pripombami, da so pogoreli vsi stroji, vse gospodarsko orodje, seno in drugo. To ni vse resnično. Poslopje je bilo čisto prazno. Strojev dotični posestnik nima nobenih. Seno se je odstranilo že pred požarom in kmetijsko orodje je pri stanovanjski hiši Ivana Hojnika. Škoda je bila torej mnogo manjša, kakor je bilo navedeno. Sicer pa je bilo tudi poslopje že v zelo slabem stanju. Marija Škofova iz Ješencev. LEHEN NA POHORJU. (Smrtna kosa.) Koščena roka bele žene je segla v obitelj Medvedovo ter utrgala nit življenja Mihcu, staremu komaj 19 let. Mladenič je bil zelo priljubljen, kar je pokazal pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno število občinstva. Pokopali smo ga na cvetno nedeljo. Ob straneh žalnega sprevoda je korakala mladina in ribniška godba je svirala žalo-stinke. Razen župnika g. Alojzija Vrhnjaka so se ob odprtem grobu poslovili od pokojnika še gospodje Pepo Osvald, Plivelič, Vernik in Ivan Ovčar. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin! LJUTOMER. Sreski odbor JRKD se pripravlja na letni občni zbor, ki se bo vršil 14. maja ob 10. dopoldne v Gornji Radgoni, na kar opozarjamo vse krajevne organizacije. V zadnjem času se je vršilo več občnih zborov krajevnih organi- TERPENTINOVIM MILOM zacij, na katerih se je videlo, da se kmečko ljudstvo vedno bolj zanima za gospodarska in politična vprašanja. Dne 8. t. m. se je vršil zbor krajevne organizacije v Gornji Radgoni. Dne 9. t. m. dopoldne je bil v Nego vi lepo obiskan strankin s"..od, na katerem je bilo nad 100 udeležencev. Politično poročilo je podal narodni poslanec g. Zemljič, za njim pa je predaval o živinorejskih vprašanjih veterinarski svetnik g. Škof. Popoldne istega dne je bil javen shod v Šafarskem s prav lepo udeležbo. Poročali so narodni poslanec g. Zemljič, banovinski svetnik g. Skuhala in veterinarski svetnik g. Škof. V ponedeljek 17. t. m. se je vršil pod vodstvom predsednika krajevne organizacije g. Ivana Krefta občni zbor pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Udeležili so se zbora številni ugledni gospodarji iz okoliša krajevne organizacije. Na vseh teh shodih, odnosno občnih ♦Ne, rajši molči», je hitro vzkliknil Andrejec in ga prijel za ramo, prav tam, kjer ga je zadel nož, da je Janez v bolečinah zastokal. «Bog ve, kaj bi si potem mislila ...* ♦Bom že naredil, da bo vse prav*, je dejal Janez in se zagonetno nasmehnil. Hotel je Persi še tisti večer povedati, kako je z Andrejcem, toda vse se je drugače obrnilo. Čas ga je prehitel. Zvečer je nanesel slučaj, da sta se s Perso dobila na samem pri potoku. Zajemala je vodo in skoraj bi bila padla v potok, da je ni prestregel. Tedaj je začutil, kako se je naslonila nanj, kako se je njena roka oklenila njegovega vratu in ga ni hotela izpustiti. ♦Hvala, Janez>, mu je rekla. ♦Srečo imaš z menoj. Dvakrat si me že rešil.> Janez se je posmejal. ♦Ta rešitev je še manj vredna od prve. Saj bi bila sama iz potoka prilezla*, je dejal. ♦Kvečjemu obleko bi si bila zmočila.* Hotel je vse obrniti na smešno. Toda Persa ga ni hotela razumeti. ♦Nikar se ne podcenjuj*, mu je rekla. Hotela je reči še več, toda ni našla pravih besed. ♦Ali te ni nič strah samote ?> jo je vprašal, ko sta se obrnila proti hiši. ♦Kaj me bo strah, ko imam pa tako dobrega zaščitnika!) se je nasmehnila in ga zvedavo pogledala, kakor bi hotela videti, kako bo na ta poklon odgovoriL Toda Janez se je delal, kakor ga ne bi bil slišal... «Ko bodo šli že vsi spat, me počakaj tu*, mu je dejala. ♦Nekaj ti moram povedati. Zdaj nimam časa.* In odhitela je v kuhinjo. Janezu je bilo nerodno. Ni vedel, kaj Persa misli. Ali pa je vedel?.. Premišljal je, kako naj uredi, da bo vse prav. Ali naj se dogovori z Andrejcem, da pojde on namesto njega? Takoj pa je to misel zavrgel. Tako se bo dekletu samo zameril in Andrejec še bolj. Najti mora boljšo rešitev. Samo kako in kje? Ta misel ga je morila ves večer. Sklenil je že, da ne pojde na sestanek, toda spet se je premislil. Pojde in tam se bo že kako uredilo. In res je šel. Lep, jasen večer je bil in na tisoče zvezd je sijalo, da je bilo vse nebo od obzorja do obzorja kakor nezmerno velika črna preproga, posuta z demanti. Po ozki stezi skozi grmovje je krenil k potoku. In kmalu je zagledal v senci obrise ženske postave v beli obleki. Persa je že čakala. Po prstih je prišel do nje, da ga je opazila šele poslednji trenutek. Kar prestrašila se je, ko ga je zagledala. ♦Zdaj sem tu», je mirno rekel. V zadregi je pogledala v tla. Stopil je k njej in ji dejal: ♦Kaj si mi hotela lepega povedati?> Molčala je. Potem ga je očitaje pogledala. ♦Janez, govoriti sem hotela s teboj. Ali nisi m?anil... zakaj?...» Zdaj je bil Janez razorozen. Njen očitajoči glas ga je prevzel. Zal mu je bilo prejšnjih besed. Čutil je, da ima opravka z mladim, nepokvarjenim dekletom. Pri njem doma dekleta niso laKd. bKrivajo se, časih celo pretvarjajo. Tu, sredi samotnih gozdov, pa je srečal dekle, skoraj otroka, ki se mu je sama upala povedati, da ga ima rada. Ali vsaj pokazala je to. ♦Vem, Persa, kaj mi hočeš povedati>, je tihfl rekel. ♦Zal mi je, da sem se delal, kakor ne bi vedel. Toda morda je tako bolje.. .> ♦Zakaj?> ga je plaho vprašala. ♦Ne poznaš me še, Persa*, je dejal. «Pozabiti je ne bom mogel*, je odkrito priznal. cPreveč mi je zrasla v srcu. Ce bi jo hotel iz njega iztrgati, bi iztrgal pol srca.* «Dober si, Janez*, je dejala. «Nisem mislila, da so moški taki.* Hotel ji je povedati še kaj o Andrejcu, o njegovih težavah, toda uvidel je, da tega zdaj ne sme storiti. Preveč svet je bil ta trenutek, da bi smel govoriti o stvari, ki bi morda njo bolela. Sklenil jo je odložiti za drugič. Ko sta se vračala proti domu, se je Janezu zazdelo, da vidi nekje med grmovjem senco. Kdo bi le mogel biti? Vrnil se je v spalnico in tam opazil, da je Andrejčevo ležišče prazno. Andrejec je bil tisti, ki je šel za Perso in za njim. «Prav*, si je mislil sam pri sebi. «Ce je bil blizu, je moral slišati, kaj sem z njo govoril..* Pomirjen je legel. Ko je Andrejec tiho stopil v spalnico, je že dremal. V polsnu je še čul, kako se je Andrejec premetaval po postelji, potem pa ga je prevzel spanec. ♦ Drugi dan je bil Andrejec slabe volje. Janez je takoj vedel, kaj je z njim. Ni slišal njegovega pogovora s Perso. Po kosilu je stopil k njemu. cAndrejec, pojdi z menoj. Nekaj bi ti rad povedal.* «Saj vse vem*, je odvrnil Andrejec skoraj jezno. cVidel sem vaju snoči.* je po preosnovi leta 1926. še utrdilo sloves vedno bolj in bolj udomačene, povsod poznane in priznane znamke njene sicer ži-j Kadar snažlmo parketna tla, ki so namazana vabne pnstaneio motne. Naenkrat se pa začne s parketnim voskom, z milom in ščetjo, odstra- krjevito stresati in naposled nastopi to, kar se < nimo po navadi tudi parketni vosek. Ako na na- vidj naravoslovcem velika uganka: hobotnica! močimo krpo v navaden terpentin, kakor ga ?a-ne £rrfsti in po?Jrati lastne pipalke in žre snma uporabljajo soboslikarji (ta terpentin ni pravi in gebe fako d0ls,0 dokler ne p0g.:ne. je le nadomestek zanj, je pa boljši, ker ne raz-. x KR5ijaj0ča rastlina. Do zdaj saio vedeli za topi voska) in s to krpo zdrgnemo parketna tla, rastline ki požirajo hrošče, za občutljive rastline,! tedaj se vsa umazanost nabere na krpi. vosek pa ]d zapro Hste> fe se p dotaknemo, za sramež-ostane na tleh. Ta terpentin služi tudi za sna?en.'e ljive rastijne, ki se razcvetajo samo ponoči. Ne- i raznih posod, kakor umivalnih skled, veder m davno pa -e Znanstvena akademija v Parizu čula I slično, kjer se je nabral umazan masten rob. j porofilo 0 rastiini, ki kašlja po človeško. To iz-! Madeže oljnatih barv, ki so še sveži, odstra- redno zeli?fe uspeva po vrof.ih pokrajinah. Brž nimo iz stekla, lesa. peči itd. z že rabljeno khno, 1;f> mu pade pragek na Ugt) se listne luknjice kakršne rabijo moški za britje. Madeže pomo- napolnijo s p]jnom, se napno in naposled čimo z vodo in previdno ostržemo barvo. Lepo ijržpil0 gek g gurT,om, ki Je silno podoben flose odstrani in ne zapusti nobenih sledov. j vegkemu ka§iju Kadar opravlianio bolj umazno de!o in si ho- j x ž ; Leta]o čemo zavarovati roke a n,mamo 5» to p smo , Ra pridobiteV: stih rokavic nam služi tudi n^dno o'p. no al , P ptice-poznajo let bolje in so ga po-i Malo ega olja udrgnemo v roke n pod nohte in kakor pa sQ izumilj Kij se lotimo dela Ko si roke umijemo, ostanejo y ^^ ^ toda papjrna Qsa ga ^ gladke in menite. , izdelova]a že mnogo tisočletij prej, in sicer v ' kakovosti, ki ne zaostaja prav nič za najboljšim kitajskim svilenim papirjem. Ne veter ne dež ga Celje št 97 Nikijasta anker-remontoar 40 Din, ista ura lepo gravirana 58 Din, tulska po-srebrena 130 Din, zapestna 96 Din, navadna badilka 39, 60, 80 Din, žepna budilka 180 Din, navadna stenska ura 55, 160 Din, stenska ura s kukavico 216 Din. Velika izbira verižic, obeskov, prstanov in druge zlatnine. , Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik z več tisoč slikami! Kar ne ugaja, se zamenja ali pa vrne denar. LiBtn'ca ure