Štev. 13. Y Mariboru 27. marca 1879. Tečaj XIII. Izhaja vsak četrtek ia velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3y!d.— kr. , pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja spravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamssne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi so ne vračajo, nopla-čani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila so plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. ¡XS* Komur s koncerti prvega četrtletja naročnina poteče, naj se kmalu dalje naroči, drugače bode si sam kriv, če mu list ne bo redno dohajal ali se celó ustavil. Tudi zaostala naročnina se nam naj kmalu dopoŠlje! OurarastTo „Slo?. Gospodarja", Ubogi Slovenci na Koroškem. Kakor v kakem mestnem hramu po več rodbin, jednako prebiva po našem cesarstvu več narodov: Nemci, Magjari, Italijani, Judi, Rumuni in Slovani. Mir in zastopnost med jimi je potrebna. Drugače je cesarstvo v nevarnosti razpasti. Ali mir, zastopnost, sloga je mogoča le na podlagi vseskozne pravičnosti. Nobeden narod ne sme drugemu delati sile in krivice. Vera, navade, narodni jezik morajo vsakemu ostati nedotakljivi. Kdor se iz takih reči norca dela, ali jih zatiruje, ta žali ves narod in mu streže vzeti narodno življenje. Posebno velja to gledé narodovega jezika. Zgubljeno vero zamore ljudstvo z božjo pomočjo zopet dobiti, stare navade z boljšimi zameniti, vzemi mu narodni jezik, pa si ga uničil. |Zato pa tudi nič tako ne zaboli in ne razljuti celih narodov, kakor če jim kdo od Boga, stvarnika človeške nature, po,deljeni narodni jezik pači, za-sramuje ali — zatiruje. Tukaj napne žaljeno ljudstvo vse sile, da odbije napad in zabrani narodno smrt. Velika cesarstva, lepa kraljestva, mogočne države so uže propale, ker so različni narodi v njih bili žaljeni, teptani in v nevarnosti narodnega uničenja. Večjih sovražnikov našemu cesarstvu bo torej težko najti od onih zaslepljencev, ki hočejo pri nas vse pomagjariti ali ponemčiti. Naši magjaroni in nemčurji so nevarnejši od Prajzov in Turkov. Vsem zunanjim sovražnikom se zamoremo obraniti, če smo doma složni. Ali kaj hočemo opraviti, če smo doma, kakor pes in mačka, med seboj nesložni, razjarjeni in razdraženi! Sodeželjanom narodne pravice krčiti je tako grdo djanje, da se ga vsak poštenjak sramuje. Še celó naši magjarski in nemški liberalci si ne dajo tega radi očitati ter žaljene narode tolažijo s glasovitim členom 19. osnovih državljanskih pravic od 21. dec. 1867. Člen se glasi: „vsa narodna plemena so v državi jednako-pravna (imajo jednake pravice), -vsak narod ima pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in gojiti. Jednako-pravnost vseh deželskih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju priznava se od države. V deželah, kder stanuje več narodnih plemen, naj bodo šole tako ustanovljene, da se vsakemu teh plemen dajo potrebni pomočki za izomikanje v svojem jeziku (materinščini) in da se ne sme nihče siliti naučiti se kterega drugega deželnega jezika." Tako veli postava. Ali kaj pomaga ona nam Slovanom in Rumunom, če pa se ravno nemški in magjarski liberalci, ki sedaj gospodujejo, za njo v djanjskem življenju malo ali nič ne brigajo ter ponemčujejo in pomagjarujejo na vse kriplje! Posebno Magjari kažejo tukaj, da so res surove turške krvi. Kajti ravno sedaj sklepajo postavo, po katerej bodo vse otroke na Ogerskem posilili z učenjem hrapavega magjarskega jezika. Magjaroni podobni so pri nas tisti Nemci, ki se dajo od liberalne ustavoverne stranke voditi, ter mislijo, da bodo s časom^ vse ponemčili in tako 10 milijonov Slovanov (Čehe, Poljake, Rusine, Hrvate in Slovence) narodno uničili in nemštvu vcepili, najbolj s pomočjo nove šole. Uže bivši minister Beust je djal: da bo Slovane „k steni pritisnil". Slovani trpimo krhanje svojih narodnih pravic povsod več ali menje, Slovenci menda bolj kakor drugi, in med nami najbolj Slovenci na Koroškem. Tukaj štejemo 6 dekanij popolnem slovenskih, 5 pa takih, ki so vsaj do pol slovenske. Skupaj je Slovencev na Koroškem 122.500. Kako se tem godi glede §. 19. naj pojasnijo sledeče opazke. Drugod imamo Slovenci nekaj poslancev, političnih društev in časnikov, s kterimi se branimo. Korošci nimajo nič! Ko bi ne bilo v Celovcu družbe sv. Mohorja in Slov. Prijatelja, po deželi 2379 društvenikov sv. Mohorja, nekaj naročnikov slovenskih novin zraven peščice narodnjakov, zlasti dubovenskega stanu, reči bi morali, da jih je po-nemčevalna povodenj uže poplavila vse in zalila. Tem trdneje deluje ponemčevanje, katero tamoš -nji učitelji zavedno na vse kriplje pospešujejo. Koroški učitelje so lani imeli shod v Celovcu. Sklenili so take sklepe, ki naravnost merijo na popolno ponemčenje Slovencev. Vsaka beseda je debela zaušnica §. 19. Nekatere točke kažejo na hudo zaničevanje slovenskega jezika med tem ko druge drzno segajo v pravice staršev, ki se tem vendar morajo privoščiti, dokler ti sami, a ne učitelji, otrokom za jesti in obleč skrbijo. Nemčurski učitelji so sklenili 1. učitelj govori le nemški, in le s takimi otroci po slovenski, ki res nemški celó nič ne znajo, vendar le tako dolgo, dokler si ne bodo ti par nemških besedic zapomnili, potem se vé le nemški, 2. slovenski pa učitelj ne smp govoriti pravilno, ampak navadno „koroško b [Menda n. pr. „her lerer, Francel mem en in hrbten. Du, der hunt niks poberfen das štajn, er pajsen in dir hlačen porajsen. L/u niks tajč pohrusten ih dih ferklogen paj di ger lerer, ta dih poštrafen?]. 3. otrokom se ukaže med seboj govoriti le nemški 4. staršem se naroči doma govoriti zopet samo nemški. Pameten trezen človek bi mislil, da se mu sanja. Ali ne sanja se nam ne! Nemčurstva naduti učitelji na Koroškem so res sklenili v Celovcu dne 22. avg. 1878. tako postopati zoper tamošnje Slovence. Mislimo, da bo to koroškim Slovencem vendar prekosmato 1 Nadejamo se, da se bodo po zgledu Goričauov in Primorcev vzdramili, osnovali politično društvo ter vsaj protestirali ali ugovarjali na postavni način zoper takogoropadno nasajanje učiteljev v narodne pravice svoje vkljub členu 19., ki razločno veli, da se nihče ne sme siliti v naučenje drugega deželnega jezika. Skrajni čas je, da se ti gospodje zavrnejo k svojej abcdi in jim razloži, kolik razloček je komu priliko dati, da se nemški nauči, ali pa ga naravnost v to siliti poleg zaničljivega zasramo-vanja njegovega maternega jezika 1 Cerkvene zadeve. Sveto leto s pripravnimi molitvami. Teh knjižic, izdelanih od graškega škofa dr. Zwvrgerja, in na svitlo danih v slovenskem jeziku od bivšega ljubljanskega stolnega dekana g. Jožefa Zupana, je še nekaj iztisov. Prodaja jih g. Sverljug v Ljubljani (Laibacli) iztis po 6 kr. (iraški škof so poprosili v R'mu, naj bi se dovolilo, da bi velikonočna spoved veljala tudi za svetoletno, ker bi drugače mnogo ljudi, posebno mestnih, utegnilo opustiti drugo, morebiti tudi prvo. Prva konferenca sv. Vincencija v pomoč ubogim se je osnovala v mariborskej škofiji dne 2. marca 1879 in sicer pri sv. Magdaleni na prizadevanje tamošnjega bralnega društva. To društvo je namreč obhajalo svoj občni zbor; ob tej priliki seje predsednike, g. dekan T. Rožanc hvaležno spominjal dobrotnikov društva : Mil. kneza in škofa, Grofa Lilienthala itd. Po končanem zboru se je raz-govarjalo o utemeljitvi konference sv. Vincencija. Navzoči so bili razuu imenovanih še preč. g. kanonik Košar v imenu Mil. knezoškofa, potem zastopniki graške konference: inženir g. M. Simmet-tinger, usnjar g. J. Dollinger in profesor dr. Eugen vitez plem. Mor. Prva dva sta v širnej besedi razložila pomen in namen konferenc sv. Vincencija, kar je tako zdalo, da so navzoči takoj pripravljeni bili za osnovanje take konference. Pod predsed-ništvom g. Simmettingerjevim prebrala so se potem pravila, sprejela in se na tej podlagi utemeljila prva konferenca v našej škofiji. Oglasilo se je 8 djan-ski sodelalnih udov, zvečinom mojstri in delavci na velikih delalnicah južne železnice. Predsednik je eden izmed teh. Bog blagoslovi dolgo uže zaželjeno podjetje in mu nakloni obilo delalnih pa tudi podpornih udov. Hiralnico za uboge osnovali so v Ljubljani. Da bi njej potrebnega denarja laglje pripravili, osnovali so loterijo s podarovanimi dobitkami. Od 100.000 sreček je prodanih uže 80.000 in se je nadejati čistega dobička 20.000 fl. Velikonočni torek bo srečkanje! Turkinjo krstili so v frančiškanskej cerkvi Kreševskej v Bosniji dne 16. marca t. 1. Mlada in zala deklica je bila zaročena z nekim bogatim Turkom, ki je pa na den poroke bil jako pijan. Na to je nevesta zapustila nevrednega ženiha in z dovoljenjem svoje matere, ki je pred mnogimi leti bila posiljena v mohamedansko vero, prejela sv. krst in postala ud sv. katoliške Cerkve. Katoliki se tega močno veselijo in jih je na kope privrelo gledat prej nezaslišanega prizora! Gospodarske stvari. Koprivolistni grmičasti fažol. M. Med raznimi sortami fažola, ki se ?daj od semenskih trgovcev na prodaj ponujajo, je, kakor je večletna skušnja pokazala, koprivolistni grmičasti fažol vse priporočbe vreden. Ne le kot zeleno sočivo v stročju prirojeno na vrtih, ampak tudi kot poljski sadež zasluži, da se sadi in prireja. Tudi vinorejska šola v Mariboru ga je že več let pridelovala in zato hočemo tukaj skušnje, kakor jih g. Jul. Hansel, adjunkt na imenovani šoli, v Dunajskem časniku „Prakt. Landw." podaja, svojim bravcem podeliti. L. 1876. se je od prvega semenskega trgovca v Erfurtu Haage & Schmidt nekoliko semena od te fažolove sorte naročilo z namenom, da bi se kot sočivo na vrtu pridelovala. Ali že ta prva skušnja je tako hvalevredno izpala, da so bili poskuševavci popolnoma zadovoljni. Nasadil je toliko stročja prav njež-njega in okusnega, da se je brž začelo misliti, kako bi se na dalje ta koristna rastlina zarejala in pridelovala. Ker je prvo in drugo leto tako obilno zrnja obrodil, se je tretje leto 1878 poskusilo, koliko je ta novi fažol rodovituiši in boljši od rane, žolte soje. In res se je tako dobro ob-nesel, da se je pokazalo, da se pod našimi ob-nebnimi in vremenskimi razmerami soja z grmičastim fažolom še primeriti ne da, kamo le, da bi ga soja izpodrinila. Zrnja je odrodil za polovico več, ko soja na jednako velikem prostoru, pa tudi za dva meseca prej zazoril, ko soja vkljub mokrotnemu in hladnemu vremenu lanskega poletja. Njiva, na kteri :se je grmičasti fažol pridelal, se je še tisto jesen z drugim jesenskim sadežem obsejala in še ta je dozoril. Ta fažol je toraj posebno primeren za pridelovanje na njivah, ker se polje vsled njegove rane zrelosti še lahko za vsako ozimino pripraviti more. Vrh vsega drugega pa ta fažol ne potrebuje preveč svitlega in solnčnega prostora, in je tudi s tesnim prostorom zadovoljen. Posebno se toraj prilega za sadenje med kuruzo, kar je zlasti za malega posestnika velike koristi. Vseh teh haskov soja nima. Pri omenjeni poskušnji se je na 1 ar 2 kilo semena 26. aprila posadilo. Požel se je fažol že 28. julija in obrodil je zrnja 61 kilo slame in stročja pa 28'2 kilo. Na hektar bi se toraj 200 kilo semena potrebovalo, pridelalo bi se pa 6100 kilo zrnja in 2820 kilo slame in stročja. Ker hektoliter tega fažola tehta 84 kil, bi se toraj na hektari polja pridelalo, ako se seme odtegne, 70 2 hektolitrov zrnja, s kakoršnim pridelkom bi mogel kmetova-vec zadovoljen biti. Zemlja, na kteri se je grmičasti fažol za po skušnjo sadil, je rodovitna, globoka in precej vlago prepuščajoča prst, sicer pa bolj hladna in topa ilovica. Pred fažolom je bila z belim kapu-som obsajena in toraj tudi za ta sadež pognojena. Ker je bilo vreme neprenehoma deževno in se fažol ni mogel več ko jeden krat okopati, osipati pa celo ne. Niti zemlja, niti vreme toraj temu fažolu ni bilo preveč ugodno. Kako se koprivolistni grmičasti fažol po svoji izredni rodovitnosti odlikuje, tako se že po svoji vunajni podobi od drugih fažolovih sort razločuje. Rastlina prav hitro raste, pa zareja primeroma le malo listja in le redkokdaj 30 centim. visoko vzraste. Rast njegova je toraj le mala. Listi so lepo, svitlo, temnozeleni, površje mehurčkasto, kakor pri koprivi, od koderc tudi ime. Dozdaj se je v Mariborski vinttl-^j&ki šoli skozi tri leta prideloval, in r ni', sel n£ njfeii^ nobena bena doteknil zgodam ni obcnnirpn taKO' vremertf&l rf oMifteft: ^^"Vste Vdrtami . ki-%, % ®o*i8trM?1 p6sktfiie,i; ^taib1' iii8 mm* fašfla £a9iflat0Ox.aII Asi 4. . _ ^ mfgMmif HM« .mIekaricMln'j 'p&tattfS ipdpiiVi^rilžM se Ima Prehare-'" liuiOihjiaVfl&Ii ?iWjS;MLroS.£ilj„a3UUJtLo® riStMjiiiiooin ob / liiaiijfgEa nmifsr cnna nal ie U» KM&tffim." „ r . „ MiE&^^l s. nslij/fsri 1)014 .(;i £ o i i A iq <5 s Sejmovi lia Štajerskem 3. aprila Artič, 4. aprila Ivnik, Arnauž, Straden, Ormož, Slov. Bistrica Brašlovce. Sejmovi na Koroškem 1. aprila Eberštajn, 4. aprila sv. Andraž, 5. aprila Terbiž, 7. aprila Požarnica, 15. apr. Drauberg zgornji, Renweg, št. Paul, Althofen, sv. Lenart. Dopisi. Iz Travnika v Bosni. Uže 9 mesencev je preteklo, odkar smo reservisti svojo domovino žalostni zapustili in se podali nad divjo turško druhal. Pri Gradiški napravili so nam naši vrli pijonirji most črez Savo, katero je naša 7. divizija takoj prekoračila pod poveljništvom vojvode Wttrtem-berga. Prvi den imeli smo lepo vreme, drugi den pa nas je na poti v Banjoluko mučila strašanska vročina. Pripekalo je solnce, kakor bi z bukovim vejevjem kuril; celih 8 ur ni bilo kapljice vode dobiti; vojaki so omedlevali in padali tako, da jih je pri vsakej telegrafnej štangi po več obležalo. Ko smo pa v tabor prišli in 2 uri počivali, zatemnilo se je nebo in brž ulil silen dež, ki nas je pral celo noč in še drugi den do 11. ure. Zopet jih je mnogo bolenih zaostalo, drugi pa smo blatni in mokri drapali urno in urno naprej v Banjoluko, potem v Vakuf, Ključ, Jajce, Travnik in naposled v Livno, katero smo 28. sept. po dva-dnevnem boju dobili v svojo oblast. Na dolgej poti doživeli smo le malo lepih dni. Cele dni in tedne smo pod milim nebom prenočevali. Najhujše nagajal nam je pa glad, ker so nam vozniki predaleč zaostajali. Ko smo Livno vzeli, nadejali se smo, da nas bodo domov spustili proti Spljetu, od koder bi se po morju odpeljali v Trst ali Reko in potem vsak po železnici podal na svoj kraj. Ali močno smo se ukanili. Slovenski reg. 18.Kuhn moral je ostati v Livnem, mi drugi smo pa morali zopet nazaj plezati po skalnih višinah v nižavo in mesto Travnik, ki je precej na sredi cele Bosne in Hercegovine. Sedaj so se le starejšim reser-vistom pešakom želje izpolnile, ter so smeli domov! Od naše ženijske kompanije pa so le 68-letniki odpust dobili, drugi smo ostati morali, kar nas jako hudo zadevlje, posebno one, ki smo ože-njeni in imamo kmetije na skrbi. V takej nezgodi je tudi dopisnik! Ce ne dobimo v kratkem odpusta, bodo se nam posestva znatno shujšala, gotovo ne na korist deželi in davkarijam. Zato bi močno želeti bilo, ko bi se deželni ali državni poslanci za nas nekoliko potegnili in pripomogli, da bi domov smeli vsaj tisti vsi vojaki, kateri so lani bili v vojski! A. Kovačič. Iz Golavebuke pri Slov. Gradcu. (Kuj a ven k 1 i c a r). Pred nekaterimi leti nam je umrl naš klicar pri cerkvi, vrli S. Kopčar. Oznanjeval je pridno tudi za našo občino, to pa pri prvem pa tudi pri drugem sv. opravilu, namreč pri farnej cerkvi št. Martina. Vse potrebne razglase je oznanjeval za 1 fl. Sedaj je drugače. Naslednik oznanja večji-del le pri prvem opravilu, ko je daljnih ljudi le malo navzočih. Naša občina mu je za to, da je tudi njene razglase naznanjal, dajala 2 fl. S tem pa ni bil zadovoljen in se je odpovedal, za našo občino izklicavati. Tudi je prepovedal, da bi kdo drug na istem mestu naše razglase ljudem naznanjal. To je naše srenjčane in gotovo tudi predstojnika razžalilo. Saj se ne more od tega tir-jati, da bi moral on sedaj okoli hoditi ljudem na uho pravit, kaj sodnija ali okrajno glavarstvo itd. tirja. Da bi tako postopal kak neizobražen človek, bi se toliko ne zmenili za to, ali čudno, da izobražen mož razklicovanje na navadnem mestu brani. Vsakako bo pa srenja vse c. k. okrajnemu glavarstvu predložila na razsodbo! Iz Orehove vesi zunaj Maribora. (Letina, razujzdana mladina). Kmetje smo se pretočeno leto veselili, da, kar so nam prejšnja slaba leta zadolžila, bomo pa letos nekaj poravnali. Pa bil je račun brez krčmarja! Poljski pridelki imajo sramotno ceno; davkov in plačila je pa čezmerno. Nikjer ni slišati, da bi se davki zmanjšali, temveč liberalci jih vedno „vintajo" navzgor. Zimina je pod snegom močno trpela, tretji del je uničen. Trs je v nekterih krajih močno pozebel. Razujzdana mladina, ponočni pobalini, dostikrat tako razsajajo, da si še posten človek po noči varen ni! Nedavno so ponočujaki iz Rač prišli razsajat. Ob polnoči so se v Hotinjo ves podali, in krčmarja primorali, da jim je žganja dal. Pijani začnejo po vesi razsajati in kleti, da je bila groza. Nek kmet šel je iz hiše gledat, kaj se zvuuaj godi. Komaj jim je všel. Začeli so s sekirami in koli po vežinik vratah biti in plot lamati, da so se v hiši spavajoči močno prestrašili. Kdo v6, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi ne bili veški fantje prišli in te razbijalce pograbili. Odgnali so jih k župauu, kder so morali storjeno škodo poravnati. Za take ponočnjake bi bil dobro zdravilo „oksencent". Vi starši! Kdo pa je razujzdanosti takih otrok kriv? Jabelko ne pade daleč od drevesa i Od sv. Petra pri Radgoni. (Požari —uboj — vreme.) V pondeljek 17. sušca zvečer je nastal ogenj v Kneževskem vrhu ter tako grozno razsajal, da je 4 hrame upepelil; drugi dan pa je začelo goreti v Policah pri tamošnjem vrlem krčmarju in občinskem predstojniku Fr. Laspa-harju. Ker je bilo povsodi vse suho, se je ogenj tako naglo širil, da je bilo v V4 uri skoraj vse poslopje uničeno. Več hrupa in govora pa je napravil strašni uboj, kterega je storil Ferd. Zemljič, posestnik v Policah ubivši Janeza Holzmana viničarja stanujočega tudi v Policah. Bilo je 20. sušca zvečer, ko sta 6e omenjena dva moža, bržčas obadva nekoliko pijana, vračala iz vinograda vsak na svoj dom. Na potu sta se nekaj sprla, kjer je prvega tako jeza obšla, da je s vso silo mahnil z motiko po glavi Janeza Holzmana da se je ta koj na zemljo zgrudil in pri tej priči mrtev ostal. Ljudje ne omilujejo ne ubijalca pa ne ubitega, ker bila sta obadva prava ničvred-neža, vendar usmiljeni Bog vsakega človeka varuj takega groznega zločinstva, kakor tudi take nagle in neprevidene smrti! Vreme smo, hvala Bogu! odi—21. sušca imeli vedno lepo toplo, kar je pripomoglo, da se je že mnogo po vinogradih okopalo, ker veliko kopačev iz Prekmurskega k nam prihaja, iskat si dela in zaslužka. V soboto 22. sušca pa je začelo deževati, ter po malem de-žilo v soboto in v nedeljo, 2-4. sušca je pa začelo snežiti, kar je kop ustavilo, in Prekmurci so se morali vrniti domov! J. Duh. Politični ogled. Astrijske dežele. Ostanemo pri tem, da od sedanjih liberalnih poslancev državnega zbora nimamo pričakovati druga, nego od leta do leta večjih bremen in rastočih dolgov. Nov dokaz nam je proračun državnih potroškov za 1. 1879. Te so od lanskih 405 milijonov srečno potisnili do 418 milijonov, znesek obresti za državni dolg pa do 96 milijonov, t. j. več kakor znaša vsa gruntna štibra. Dohodke iz dač so tudi grozno pomnožili pa bo jih vendar premalo, namreč 392 milijonov. Zato bodo ministri šli zopet na posodo jemat; pravijo, da bo treba izposoditi 76 milijonov, in res hoče neki uže kmalu finančni minister izdati za 100 milijonov gold. dolžnih pisem, za katera bodemo morali 4% obresti v zlatu plačevati, t. j. poprek 8%» ker zlato več velja, kakor srebro ali bankovci. In vendar so liberalni poslanci pred 6. leti svojim volilcem obetali, kako bodo vse lepo uredili in blagostanje ljudstva pomnožili! Drugo žalostno skušnjo moralo je ljudstvo te dni učakati. Oderuhi so povsod črez red nesramni postali. Zato so nekateri poslanci ministra dr. Glaserja vprašali, ali on ne misli na potrebno postavo zoper oderuhe? Minister pa jim je djal, da je sicer oderuška postava lani za Galicijo sklenena dobro djala, vendar preden se kaj jednakega za ostale naše dežele sklene, treba je še po deželah po-praševati, ali so oderuhi res tako hudi, kakor se pripoveda! No, imenovani poslanci so hotli potem razgovor pričeti, da bi ministru dokazali potrebo oderuške postave. Ali čuda velika, večina poslancev razgovora ni pripustila, t. j. po oderuhih stiskani volilci nimajo pričakovati pomoči od liberalnih poslancev, kakoršni so n. pr. doktor Duhač, doktor Forreger, Seidl, Petritsch itd. Proč ž njimi! Močno osupnilo je nemške in magjarska trgovce pa tudi poslance, da Srbija neče z Avstrijo skle-noti tako ugodne kupčijske nagodbe, kakor z Rusijo, Francijo in Anglijo! Menda Srbi pretrdno pomnijo predlanske ljubeznjivosii magjarskih in nemško-liberalnih listov ob priliki srbsko turške vojske?! — Vojni minister bode bržčas odstopil; ' preslabo je zavračal neumne napade liberalnih turkoljubov v delegaciji na našo vrlo vojsko, ki je lani toliko prestala v Bosni in Hercegovini. Mesto Szegedin je še sedaj globoko pod vodo, ki le malo odteka. Bojijo se cel6, da sploh ne bo vsa odtekla! Ljudje se vračajo pa zopet odhajajo. Mesto je bržčas na dosedanjem prostoru za vselej uničeno! Koroški poslanec Oliva si je žile pre-rezal in umrl. V Trstu se vršijo nove volitve za tamošnji mestni in deželni zbor. Lahoni so v 3. razredu propali, odločili bodo volilci 1. razreda in Slovenci iz okolice! Kajti v 4. in 2. razredu so lahoni zmagali! O bosenskih kristijanih slišimo tužne vesti, čeravno bi jih bili lani naši junaki imeli rešiti mohamedanske tlake in rabote. Izmed beguncev, ki so po zimi morali domov, je mnogo gladu in mraza umrlo in sedaj je Sarajevska vlada dala razglasiti, da ne smejo iti sejat, dokler jim tega ne dovolijo begi, age in spahi. Tako vsaj poročajo novine. Žalostno! Odkar je Filipovič odšel, je več magjarske nego prave avstrijske politike ondi videti! Vnanje države. Dne 23. marca so zastopniki civstrijske in italijanske vlade obhajali 301etnico bitke pri Novari, kder je slavni naš Radecki zmagal. Pri tej priliki se je razkril lep spomenik na bojnem torišču. Razdraženi Italijani so pa prišli svečanosti motit tako, da je nastal tepež. Sv. oče Leon XIII. so učakali veliko veselje. Razprtije med katoliškimi Armenci na Turškem je konec ; glavač razpomikov po sili patrijarh Kupelijan se je spo-koril in sedaj na poti v Rim, da si tukaj izprosi odpuščanja. Francoski katoliki, naprej nadškofje in škofi, začeli so se upirati freimavrerskej vladi, ki hoče vse šole razkristijaniti. Švicarji so smrtno kazen za zločince zopet upeljali, ker brez nje ni bilo več prestati. Nemški cesar je bolan obhajal svoj 83. rojstni god. Blizu Vetljanke na Ruskem je zopet 1 človek zavolj človeške kuge umrl. Vendar kuga Rusov ne moti. Zopet prihajajo na dan velikanski naklepi. Ob Kitajskej meji v Semipela-tinskem snujejo veliko tržišče za kupčijo s Kitajskim, proti Afganistu porivajo vedno več vojakov iz Hvalinskega morja, Angleži so zarad tega zopet močno razburjeni, posebno ker se Jakub-Khan neče mirno pogoditi. V Afriki dobili so novega sovražnika. Divji Bosuti so se zvezali z Zulu-Kafri in grabijo angleškej vojski za stran in v hrbet. Kaj bo na Turškem, to je težko reči: Grki žugajo z vojsko, Bolgari ne pustijo Turkom zasesti Balkana ter hočejo Rumelijo in Macedonijo združiti in še le potem kneza izvoliti. Slovenec Hubmajer pa je baje uže s 4000 vstašev zopet črez mejo vdrl v Macedonijo in vzel Egri-Palauko ! Kmalu utegnemo od ondot slišati o znamenitih rečeh, posebno ker se zopet govori, da bo avstrijska vojska vsakako mahnila proti Novemupazarju itd. V severnij Perziji je zemljo stresel strahovit potres tako, da je 1100 ljudi smrt storilo! Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XIV. Proti desetim dojde mi poročilo, da treba pokopati nekega vojaka, ki je nesrečno v silovitej Bosni utonil. Podam se torej s častnikom, ki je imel danes v taboru nadzorstvo, na kraj, kjer je počival nesrečnik. Daleč tam za Žepčami na visokem peskovitem obrežju ležal je revež. Dva tovarša sta ga položila na dolga 2 hloda in zakrila z zelenimi jelšnimi vejicami. In spremljali smo ga nas četvorica črez njive in travnike, črez strm in grm do ledine, na kterej so že stali 4 majhni križci v blagi spomin tu počivajočim bori-teljem za častno zmago sv. križa nad mohame-dauskim polumesencem. Milo se nam je pri srcu storilo, ko smo molili za dušo ranjkega in njegovih 4 tovaršev, naj bi mirno počivali, če tudi v tu jej zemlji, daleč od svojih ljubih. Veselo izne-nadil pa me je danes proti mraku mladi kat. duhovnik fra Mato Baljič, rojen Sarajevčan, župni pomočnik na Osovi, dobri 2 uri zunaj Zepeč v hribih. Ko primati a k mojemu vozu, veli rekoč: Eto me fratra, katoličkega sveštenika! ker sem slišal, da se v taboru nahaja vojniški duhovnik, došel sem nalašč v Zepče, da ga vidim in mu morebiti kako reč oskrbim. Kako se torej imaš, dragi brate? Nikako, sežem v besedo, ker manjka še za slabo životarenje mnogo reči, kaj bi še le rekel, za dobro življenje? Ta britka tožba je čestitega brata tako privzdiguila, da mi je v kratkem času preskrbel 20 jajc po 3 za '/2 2 piščeti po 50 kr. Sedaj mi je bilo še le moči, cesarjev rojstni dan prav štimano obhajati z nekterimi drugimi gospodi, ki so bili v goste povabljeni. Kru-čali smo ravnokar pri slastnej pojedini, ko pripeljejo slavonski vozniki od Vranduka mnogo oslabljenih, bolenih in ranjenih pešcev, kteri so nam dali dovolj posla noter do trdne noči. Najrevnejši so biii v bolnišnico djani prenočevat, da se drugega jutra rano zopet odpeljejo. Leopold Steindl od štajerskega polka Belgier je spotoma umrl. Tudi nekteri drugi so bili na pol mrtvi, da se geniti nijso mogli. Sparna vročina in vsled te neugasljiva žeja, zraven pa še glad, so jih največ omamili. Pogled na te trpine in pa neko ne ravno tolažljivo poročilo sta nam bila popolnoma ogrenila veselje, ki nas je bilo črez dan kolikor toliko navdajalo. Došel je namreč o zdrava Mariji urnega pota v tabor nek krščanski Bošnjak z novico, da se turčiui nicoj na boj pripravljajo. Le tje gor v hiibe poglejte, rekel je poveljniku taborskemu, kazaje z desnico na desno obrežje Bosnino, in zapazili boste, kako se nepri-jatelj zbira od vseh strani! In res! videti je bilo, kako se je Žepčanom v hribe mudilo. Četa za četo je dirjala v šumo. Nenavadno gibanje je na- stalo v onem delu mesta, ki leži na desnem bregu obilne Bosne. Poveljnik je takoj ukazal, da se kanonirji in pešaki postavijo na kraj. od koder bi bilo slučajno pričakovati napada. Štiri kanone so namerili proti mestu naravnost na mošeje, da bi pri prvem poku iz turške puške vse upepelili. Brzo je bilo vse uredjeno in za vse mogoče slučaje za silo poskrbljeno. Ob osmih zadonele so po taboru trompete, kakor da bi se podali vsi po navadi h počitku; to pa za to, da bi nas sovražnik tem preje zgrabil, misleč, da uže dobro spimo. A spanje naše je bilo le zajčje. Se vč, kdo bi mogel o takih razmerah mirno oči zatisniti, ko je povsod hrušč in trušč, strah in trepet, jeza in nevolja, da si mnogokrat brez potrebe, kakor tudi to noč. Zvedeli nijsmo, kaj je turčine preplašilo, da nijso izvršili svojih namer. Znali smo le to, da imajo grozen strah pred kanoni. Kedar začnejo ti divjaki svinčnato zrnje po nasprotnikih sipati, nij ga turčina junaka, ki bi ne smuknil izza grma in bežal, da so mu pete na potu. Vrhu tega so bili še 4 odlični mohamedani v tvrdnjavi zaprti, kterim se je napovedalo, da bodo brez odloka ob glavo djani kakor hitro se pripeti kako nasil-stvo od njihovih rojakov. V noči smo le to opazovati zamogli, kako so si iz višin znamenja dajali z ognjenimi hlodi, s kterimi so po zraku krilili, vzdigovaje jih sedaj navzgor, sedaj nazdol. Ker se nam nicoj ničesar nij prigodilo neljubega, prespali smo prihodnje noči tem mirneje, ker je bilo upati, da vstaši nimajo dovolj moči, niti dovolj poguma, napasti našo gnezdo. (Dalje prib.) Smešničar 13. Bila je natakarica. Pivci so jo zvali Mimo. Nekokrat je morala Mirna v sod-nijo. Tukaj jo sodnik po svojej uradniškej navadi vpraša: kaj vam je ime? Mima se pa začne smejati in reče: pač smešno, da me g. sodnik tako izprašujejo, saj me dobro poznajo; še snoči so mi večkrat djali: Mima, prinesi no še 1 liter. Razne stvari. (Novince za regim. Hartung) odbirali bodete 2 komisiji. Prva bo poslovala za Slov. Gradec in Mabrenberg (623 mladenčev je pozvanih) dne 2. 3. 4. in 5. aprila; Šoštanj (272) dne 7. 8. aprila; Gornjigrad (338) dne 15. in 16. aprila; Vransko (224) dne 18. in 19. aprila; za okolico celjsko in Laško (1141) dne 21. 22. 23. 24. 25. 26. in 28. aprila, mesto celjsko (36) dne 29. aprila; Brežice in Sevnico (587) dne 1. 2V in 3. maja; Rogatec (325) dne 9. in 10. maja; Šmarijo (441) dne 12. 13. in 14. maja, Konjice (588) dne 15. 16. in 17. maja, Slov. Bistrico (391) dne 19. 20. in 21. maja. Druga komisija za okolico mariborsko in sv. Lenart (1322) dne 1. 2. 3. 4, 3l"lf.0ll in 8. aprila, za mesto (79) dne 9ilnaf>W&t"°iWD (1084) dne 15. 16.-11. "itfv2n- a^t-07 Ormož (412) dne 23. 24. in 25. aprila; Radgono zgornjo in Ljutomer (770) dne 26. 28. 29. in 30. aprila; Radgono (276) dne 2. in 3. maja; Cmurek (528) dne 5. 6. in 7. maja; Arvež in Lipnico (1090) dne 9. 10. 12. 13. 14. in 15. maja; Wildon (338) dne 16. in 17. maja. (Društvo veteranov) ali dosluženih vojakov se je osnovalo v Ptuju. Oglasilo se je do sedaj 65 udov in vabijo se k pristopu vsi bivši vojaki iz Ptuja in okolice. Vse prav. Ali ni prav, da je povabilo nemško. Koliko vojakov trdih Nemcev pa imate doli? (Varujte se oderuhov) prišedših iz Gradca itd. in potujočih po slovenskih trgih in vasnicah. Ponujajo n. pr. 500 fl. na menjico, dajo pa samo 300 fl. ker 200 fl. brž kot činž podržijo. To je 40%, če menjica velja 1 leto, 160%, če samo 3 mesence, kar je navadno! (Mariborsko mesto) je lani potrošilo 107.015 fl. Med temi 8568 fl. za šolo, 12.795 fl. za mestne uradnike, 7505 fl. za policaje, 6281 fl. za svečavo in 6200 fl. za uboge! (Libaralno gospodarstvo) se kaj lepo kaže v tem, da je bivšega poslanca Brandstetterja rudnik na cink blizu Sevnice bivšega ministra Beusta brat cenil na 1,000.000 fl. tako, da je finančni minister iz državne kase rad posodil za kopanje cinka 60.000 fl. Sedaj se je pa sodnijski in po dražbi pokazalo, da rudnik ni bil vreden 1 milijon, tudi 60.000 fl. ne, ampak le 50 fl. Kajti za 50 fl. ga je sedaj na dražbi kupil mariborski trgovec g. Pirban. Morebiti je veselo denarje zajemati iz državne kase, ali gotovo žalostno in britko je davkeplačilcem zavolj takih potroškov v njo vplačevati! (G. dr. KoZevarju) v Celju je nekoliko bolje. (f Umrl) je 17. marca več kot 301etni mež-nar ljutomerski g. Andraš Bohinec, zvest prijatelj „Slov. Gosp." Naj počiva v miru! (Obsojeni dijaki celjski) so se zapstonj pritožili v Gradcu, zapstonj za sprejetje prosili v Mariboru. Uradni list „Grazer-Zeitung11 zagovarja vse in pravi, da je celjska gimnazija „nemška", ker je ondi lani bilo 82 nemških in 82 slovenskih dijakov. To je pomota. Kajti lansko poročilo celjske gimnazije navaja 98 Nemcev in 98 Slovencev, kar je pa celo krivo, ker imenik dijakov prejasno kaže le 63 nemških, a 133 slovenskih dijakov! (Grdunski tatove) niso mogli vlomiti v klet dr. Baumaua v Framu marib. okraja, pa so mu porezali vsa lam posajena sadunosna drevesa! (Konji vŠli) so Leopoldu Winklerju in Jožefu Štamcerju na stezi iz Mahrenberga v Moto; prvi si je zlomil roko, drugi nogo! Prvega oče je iste dni umrl po dolgi in hudi bolezni ! (Celje) ima letos v srenjskem proračunu pri-manjkljei 16 920 fl. Zato bodo Celjani večjo užit-nino plačevali, bolj drago jedli, pili in stanovali, kar pa se ve nič ne brani, da nebi zopet istih dragih gospodov volili v mestni zastop! Kedar ljudje sami sebi zaušnice dajejo, jim res ni pomagati ! (V Mariboru) je bila 17. marca godba v gledališču za Szegedinčane, toda poslušalcev je zmanjkalo in toraj tudi denarjev za Magjare! (Nadutitelj) v Nego vi je postal g. Jurij Bre-gaut, podučitelj v Arji vasi Celestin Maušic, naduči-telj v Ponkvi g. Obersky je dobil zboljšanje plače! (Pri belem dnevu napalo) je 5 pobalinov na stezi pri Vojniku 2 popotnika ter enega tako sklalo, da je nesrečnež zvečer od zdravnika in spovednika bil najden brez zavesti dne 24. marca. Dražbe. 29. marca Jan. Semedrovič v Sma-riji 1900 fl., 31. marca Anton Ceh v Zamarkovi 1000 fl., Anton Škvorc v Vičanecu 300 fl., 1. aprila Ana Krajnc 800 fl. v Konjicah, Marija Vidovič v Sakovem 550 fl. Andrej Cebej v Lančji vasi 230 fl. Tržna cena preteklega tedna po hektolitrih. Mesta Pšenica >NJ M a o S »o © 1-5 Oves Turšica | Proso Ajda fl kr fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 6 20 4 30 4 20 2 50 4 30 4 30 4 20 Ptuj . . . 5 80 3 90 3 80 2 80 3 80 3 90 4 — Varaždin •r> 20 3 20 3 40 2 30 3 40 3 20 3 10 Dunaj |g i 9 55 8 23 8 33 6 45 5 95 6 85 — — Pešt 1" 3 9 15 5 90 6 30 5 65 4 75 4 65 5 — IjOterljne številke« V Trstu 22. marca 1879: 31, 22, 71, 33, 63. V Lincu „ „ 68, 32, 60, 69, 5. Prihodnje srečkanje: 5. aprila 1879. k Podpisani naznanja, da je v gosposkej [ nlici štev. 11. odprl novo prodajalnico za moko in deželne pridelke ter priporočuje slavnemu občinstvu svojo vselej dobro odbrano zalogo vsakovrstne moke, sočivja, pšena, rolanega ječmena; prodaja na veliko pa tudi na drobno po najnižji ceni. Blagovoljnih prejemnikov prosi >2-3 J. Krečmer. Spomin za sveto birmo se dobiva lično vezan za......40 kr. v platno s zlatim obrezom za.....50 „ pri Antonu Novaku, bukvovezarju v Mariboru. 2—2 Tretji natis „Venca" se pridno tiska. Tabernakelj na prodaj. Prav lep, se le pred nekterimi leti prenovljen in pozlačen tabernakelj, bel s pozlačenimi orna-menti, pripraven za kak velik altar v rimskem slogu, z omarico, zerkalnato in pozlačenjem kin-čano za izpostavljanje presv. Rešnjega Telesa, visok 1 meter in 5'/2 cmt., širok 2 metra in 3 cmt. od zvedenca v tem delu pregledan in kot dober spoznan, je pri podpisanem predstojništvu po ugodni ceni na prodaj. Fari, ki bi ga potrebovala, bi bilo zarad ugodne cene ž njim ustreženo. Fara sv. Ruprta nad Laškim pošta: St. Georgen a. d. Slidbahn. 1—3 Cerkveno predstojništvo. Tino na prodaj. Podpisani priporočttje svoja vina najizvrstniše sorte iz Gornje- Polskavskib goric na podnožju Pohorja in iz slovitih Jeruzalemskih goric, in sicer stara vina od 1. 1868 — 1876. Cena je 14—22 fl. za vedro ali 29—41 fl. za hektoliter. Tudi od-dajeni vino v steklenice pretočeno, po 50—60 kr. steklenico. V Mariboru meseca marca 1879. Dr. Dominkuš, 3—3 odvetnik in posestnik vinogradov. P» (/) Crs >o CD O ca t=IJ ca ca • fcafl Cl s a ° S § ¿S g=3 CT=J ^ fcsj) 'H CX3 6= ca i=J) 03 ca E o (/> O3 rvi a o T3 O ft M O bfl §> S s a> c8 IS) .i o > i. 13 ÏW » fe XI O. a .n2 -S 0,3 o a ? a -c os a 5 rt .c o T3 > e« 3 h J S M S T3 a m '5 a '«T S. a^ Ol « ">5 a 3 4) O . w « M ► O ^ l/l § . a ^ï p S * o 4) « _g cc —; >oo •s I o bO a . -SA » — > — O s « 03 -M M +J I " SX S S 58 a a -«o O-* «r s CD I CO IVIazilcem, malarjeiii za sobe, lil lakirarjem! ^ OLJNATE BARYE ^ v dvakrat kuhanem firnežu, fino strte, in pripravljene za takošnje mazanje. — Zavite v mehurjih ali pa spravljene v lončekih in lesenih zabojih. Izvrstne late, flrneže, suhe barve, bronzo in čopiče vsake velikosti in kvalitete, po najnižjih cenah pripoioča špecerijsko, kolonijalno, barvno in trgovstvo z rudninskimi vodami MATIČ & PLICKER, v Celju, poštne ulice št 34. ,,pri volku". Poskušnje in cenilniki se pošiljajo franko in zastonj. LIVARNA, Badgnsse Nr. 9 blizo si. cerkve. Sterilnih priznaj il za zlite zïonove je priredjenih za ogled. zvonarna in livarna g. Janeza Dencel-na in sinov v HAHIKOKl zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih tak6, da se zelo leliko zvoni in v zvoniku nič ne trese. D®" Ilustrirane olirazce dopošljemo, kdor jih želi, brezplačno po pošti! 3—12 i .....'.¡j