St. 52 (1637) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 25. decembra 19b0 Cena: 8 din ■3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom USLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Kočevju velika plaketa oboroženih sil ^znanje republiškega •kretariata za ljudsko Hrambo Rajku Jenku — Obrana napredovanja sta- rešin Nagradna anketa Kakšen se vam zdi Dolenjski list? Danes tudi nagradna križanka Posavje: novoletna srečanja z delavci iz tujine — Za zaposlitev na tujem usiha zanimanje — 40 povratnikov V Posavju bodo te dni pripravili srečanja delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Teh je iz Posavja preko 2000, všteti so tudi otroci. Danes: dopoldne ob 10. uri bo sestanek v Krškem'v sejni dvorani občinske skupščine, v torek, 30. decembra, se bodo ob 10. zbrali brežiSki zdomci v hotelu Turist, ob 16. uri pa bo srečanje rojakov tudi v sevni-9cem Hotelu Ajdovec. Naši; delavci bodo lahko dobili številne podrobne odgovore iz ust predstavnikov davčne uprave J carine, pokojninsko-invalid-1 skegi zavarovanja in izobraževalne skupnosti. Občinske skupnosti za zaposlovanje v B režicah, Krškem in Sevnici so uvedli dežurstva, nekakšne uradne ure od 7. (to 13. ure vse dni (razen sobote in praznikov) do 31. cfecembra in še po novem letu. Sicer pa so skupnosti v Posavju registrirale čez 40 povratnikov. O d tega je več kot polovico žensk, ki so se vrnile na jesen zaradi šolanja otrok. Značilno je, da se vračajo delavci, stari od 35 do 40 let Težav z zaposlitvijo je precej, saj zahtevajo specifično delo, podobno tistemu v tujini, in podobno plačo. Branijo se izmenske^ dela. Pri strokovni službi skupnosti zaposlovanje Pcsavji v Sevnici ugotavljajo, da je najteže zaposliti! (felavce brez poklica. Po&tki kažejo, da je od skupnega števila zdomcev več kot polovica delavcev s poklicem ozke g? profila. Povratniki predstavljajo komaj octtotek priliva kadrov v regiji. Delavci, ki se bo d) vrnili, bo d> imeli manj mcžnosti za zaposlitev v indistriji, čeprav so v sevniški občini predvideli, da bo (to v našlednjih letih zgradili novi tovarni Stillesa (142 delavcev) in Lisce (106). Ostajajo pa možnosti za usmeritev v obrt in kmetijstva . P. PE BC V novoletni Prilogi objavljamo poleg zanimivega branja, ki naj krajša praznične dni, tudi nagradno anketo. Pričakujemo, da si boste vzeli četrt urice prostega časa in odgovorili na vprašanja o tem, kakšen se vani zdi časopis, kaj v njem pogrešate, kaj najraje berete ipd. Izpolnjeni anketni listi bodo pomagali uredništvu pri iskanju in oblikovanju takšne vsebine Dolenjskega lista, ki bo najbližje potrebam in željam bralcev, hkrati pa vam z anketo dajemo možnost preizkusiti srečo; med poslanimi izpolnjenimi anketami bomo izžrebali dobitnike denarnih in knjižnih nagrad. Vsem, ki so jim pri srcu križanke, pa je v časopisu na voljo velika križanka. Tudi izžrebani reševalci križanke bodo prejeli lepe nagrade, zato kar svinčnik v roko in pogumno nad križanko ter anketo. Oboje lahko pošljete v eni ovojnici na naslov uredništva Dolenjskega lista. METLIKA SE PREDSTAVI V akciji štirih dolenjskih občin z naslovom »Spoznajmo se” bodo 10. januarja predstavili Metliko Novemu mestu: mešani pevski zbor Beti, sekstet Vitis, tamburaši in folklorna skupina mladinskega kluba, metliška mestna godba ter učenci metliške glasbene šole. Kaj več metliška ljubiteljska premore. vecanosti, na kateri je govoril ®c spomenice 1941 Nace ‘ničnik, so prisostvovali še član 13 federacije Ivan Maček-Matija, Predstavnikov republiških vod-v\ več generalov, narodnih °J®v, prvoborcev, rezervni vojaški 2 ne> predstavniki JLA in TO in ter drugi. V kulturnem 'Sramu pa so sodelovali vojaki, \ pevski zbor iz Kočevja, Bnci glasbene šole in recitatorji. J. P. Viktor Avbelj in dr. Marjan Brecelj gosta brežiške občine, ki hoče med razvite na tem področju bi kqlektivu brežiške tovarne lahko precej zmanjšala težave in mu omogočila tudi lažjo pot do deviz. Za izvoz namenja TP v Brežicah petino proizvodnje. Letos so ga povečali za 22 odst. Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala iz uvoza kupcem v tujini ne morejo nuditi tiste kakovosti, ki jo zahtevajo. Sučejo se v začaranem krogu, ker si z izdelki domače industrije ne morejo pomagati. Kot finalisti so prisiljeni kupovati vse reprodukcijske in osnovne materiale, ne da bi lahko vplivali na njihovo ceno in kakovost. Kako naj potem napravijo kvaliteten in poceni izdelek? „Samo ena pot je. Vztrajati morate in se boriti za uveljavitev dohodkovnih odnosov med trgovino in ostalo reprodukcijsko celoto," je v razgovoru dejal predsednik Avbelj. JOŽICA TEPPEY je prebila že na 45. mesto. V novi petletki si je postavila ža cilj 30. mesto, zato načrtuje kar 7-odstotno rast družbenega produkta. Povprečje za Slovenijo je v tem obdobju 2,5 odst. Msd tem naj bi se število zaposlenih povečalo za 1000, kar bi omogočilo predvsem zaposlovanje zdomcev in zmanjšalo dnevno migracijo delavcev. Tovariš Avbelj je opozoril, da se vloga občine in njena odgovornost za razvoj povečujeta in da je policentrizem še naprej pomembno načelo razvoja Slovenije. „Prav je,“ je dejal, „da želite čimprej dohiteti razvitejše občine, vendar je nevarnost, da bi ob visoki rasti družbenega brutoprodukta (7 odst.) v naprej povečevali tudi porabo. Vse oblike porabe so ta čas potrebne kritičnega pretresa, zlasti tiste za neproduktivne namene, ki se uspešno izmika kontroli. Gre za zmanjševanje administracije, za poenostavitev poslovanja na vseh ravneh.” V Tovarni pohištva sta se gosta zanimala predvsem za dohodkovno povezavo med proizvodnjo in trgovino in pri tem zvedela, da so odnosi, žal, še vedno klasični. SOZD Slovenijales, ki je že pred leti dajal vzor za združevanje, ni izpeljal dohodkovne povezave. Doslednost Brežice sta v petek, 19. decembra, obiskala predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj in član predsedstva dr. Maijan Brecelj. Gostom so v uvodnem pogovoru predstavili posavsko regijo in brežiško občino, nato pa so jima razkazali Tovarno pohištva, Posavski muzej in hotel Terme v Čatešldh Topli- OKROGLA MIZA V ČATEŠKIH TOPLICAH ^hotelu Terme zdravilišča v kih Toplicah so v soboto na )ud.° strokovnega zdravniškega eBja priredili razgovor o pomenu Ventivne rekreacije in preventiv-® Zdravljenja zaposlenih delav-je namreč oblika, ki lahko Pripomore le boljši delovni °gljivosti in varnosti pri delu, So. Povabili k sodelovanju ,. ovnjake za medicino dela, jalne delavce, varnostnike in ^stavnike zdravstva v posavski in *ebški regiji. Preventiva od , matskih pregledov do rekreacij-,... dopustov je v delovni organi--yi Še vedno zapostavljena. V to n° nameravajo zaorati v nasled-Petletki. Izkušnje z nekaterimi Eskimi in velenjskimi kolektivi mreč že pokazale prve sadove.1 Razvitost brežiške občine najbolje ponazarja njena uvrstitev v republiki. Na začetku 'petletnega obdobja 1976 - 1980 je bila ta še na repu (na 53. mestu), letos pa se UGLEDNA GOSTA V PROIZVODNJI - Predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj (na sliki desno) in dr. Maijan Brecelj sta si v petek ogledala Tovarno pohištva v Brežicah in sodelovala v pogovoru s predstavniki kolektiva. Po obisku tovarne sta se z velikim zanimanjem sprehodila skozi zbirke Posavskega muzeja in si nazadnje ogledala še najnovejši turistični objekt občine — hotel Terme na Čatežu. (Foto: Jožica Teppey) ------------------------------V BREŽICAH ŠE SEDEM NERAZVITIH KS * Zbori občinske skupščine se bodo 29. decembra sestali zadnjič v tem letu. V središču pozornosti bo zagotovo predlog sporazuma o načinu združevanja in uporabi sredstev za uresničevanje skupnih interesov v krajevnih skupnosti od 1981 -njih, posebno tistih, ki neposred- 1985. Sporazum je vezan na analizo no zadevajo mlade. Poudaril je, razvitosti kS, v katerih so navedni da je tudi v ZSMJ pri delu še ukrepi za njihov skladnejši razvoj, vedno preveč nedemokratičnosti Po merilih, kot so gibanje in gostbta in forumskega dela, srečujemo prebivalstva, število kmetov in za- pa se še z eno „boleznijo“ - poslenih, stanje cestnega omrežja, mladinska organizacija ni mno- število telefonskih naročnikov, oskr- žična. ba s pitno vodo in oddaljenost od , občinskega središča je razvita samo HI krajevna skupnost Brežice. Srednje razvitih KS je 12, manj razvitih pa 1» TBI 7. Med zadnje sodijo KS; Globoko, B* \ Pišece,, Bizeljsko, Pečice - Križe, W ^ 1 Sromlje, Mrzlava vas in Velika Doli- ODUKOVANJE ARHEOLOGU Deželna vlada Zgornje Avstrije je arheologa Toneta Kneza, kustosa Dolenjskega muzeja v Novem mestu, odlikovala s srebrnim častnim znakom, odlikovanjem dežele Zgornje Avtrije, za zaluge pri or ganizaciji mednarodne arheološke razstave „Halštatska kultura’ nja vase Dr. Vasil Tupurkovski med obiskom pri novomeški mladini, predaval o vlogi ZSMJ — Manjka množičnosti 18.‘ decembra se je na celodnevnem delovnem obisku pri novomeški mladini zadržal predsednik Zvezne konference ZSM Jugoslavije dr. Vasil Tupurkovski. Po dopoldanskih pogovorih o delu osnovnih organizacij ZSMS v dveh novomeških delovnih organizacijah, Krki in Labodu, se je popoldne priključil tudi seji predsedstva OK ZSMS Novo mesto, kjer so ga člani seznanili z delom posameznih konferenc in komisij, potem pa je imel v domu JLA predavanje o vlogi ZSMJ v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Dr. Vasil Tupurkovski je dokaj številnim obiskovalcem na kratko spregovoril o izredno pomembni in težki vlogi, ki jo je naša mladina imela že v vojni in po njej vse do danes, dlje pa se je zadržal na vprašanju sedanje vloge mladinske organizacije pri nas, pri * čemer se ni izognil nepravilnostim in pomanjkljivostim. Tako je poudaril, da nam v ZSMJ ni uspelo dokončno izgraditi takega sistema informiranja, odločanja, delegatskih odnosov, ki bi bil porok za to, da bi mladinska organizacija res izražala interese naše mlade generacije in jasna stališča o družbenih probleiriih in vpraša- II 812 KIJ M15 M O i A mi nmmtm • mimi-: mo *** n\ H\ TVOCiA Pl SPOROČILO BRALCEM Zaradi novoletnih praznikov bo naslednja številka Dolenjskega lista izšla S. januarja V DOMU JLA - Vasil Tupurkovski kritično o delu in vlogi ZSMJ .. .(Foto: Boris Berič) To je poudaril tudi v razgovoru po predavanju. Med obiskom v Krki in Labodu da se je sicer seznanil z zelo široko an razvejeno dejavnostjo osnovnih organizacij, da pa ta organizacija na žalost ni množična. Treba pa se je boriti za vsakega mladega Človeka in ga spodbuditi za aktivno delo znotraj mladinske organizacije. Z. L1NDIČ-DRAGAŠ Nadaljevalo se bo suho in razmeroma toplo vreme. V soboto bo prehodno manjše poslabšanje Ce^SN° V GARNIZIJI - Pred dnevom JLA so pionirji treh posavskih občin obiskali garnizijo ’ Kjer jim je komandant Franc Tomažin priredil sprejem. Pioniiji so mu čestitali, tovans JUdskp ant Pa je ob tej priložnosti izročil nagrade piscem najboljših sestavkov o Titu m splosnem m °dporu. (Foto: Martin Zupančič) mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED 06/sfc predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mija-toviča v Ita iji in Vatikanu je te vedno zelo odmevna tema v italijanskih sredstvih obveščanja, ki predvsem poudarjajo obojestransko zadovoljstvo zaradi dobrih in prijateljskih sosedskih odnosov Italije ter Jugoslavije. Italija: odmevi na obisk iz Jugoslavije S tem v zvezi opozarjajo tudi na položaj manjšin, zlasti jugoslovanske v Italiji, ki še nima urejenih vseh zakonskih pravic. Italijanski časopisi, radio ter televizija poudarjajo, da je delegacija slovenske manjšine med sprejemom pri Cvijetinu Mijato-viču opozorila na neustrezno delo italijanske vladne komisije. Ta namreč ne dela povsem v duhu dobrih soseda skih odnosov in ne sledi vsebini izjav, ki so jih zadnje čase dajali najvišji jugoslovanski in italijanski predstavniki. Predstavniki slovenske manjšine kanijo sedaj z obiski sedežev posameznih italijanskih političnih strank dobiti najširšo podporo za svoja stališča ter tako izrabiti ugodno politično vzdušje, ki ga je Mijatovičev obisk v Italiji še razširil LR KITAJSKA: ZAKLJUČNO OBDOBJF. SOJENJA Sojenje deseterici, ki jih obtožba krivi protirevolucionarne dejavnosti na Kitajskem, se počasi približuje koncu, s tem pa se odpirajo rudi nekatera globlja vsebinska vprašanja. Vsekakor je v ospredju dilema, kako obravnavati obtožence, ki se bodo utegnili braniti s tem, da so zgolj izpolnjevali ukaze ali navodila pokojnega kitajskega predsednika. Zadrega namreč nastane ob vprašanju, ali bo v takem primeru obtožba razširila svojo obtožnico ali ne. Rečeno drugače: ali se bo na zatožni klopi (čeprav seveda posredno) znašel tudi pokojni predsednik Mao Zedong. Zdaj poteka po državi široka politična akcija, ki naj bi dokončno postavila piko na i preteklega obclobja in pokazala na vse napake in seveda tudi osebno opredelila odgovornost zanje. Glede tega si nasprotujeta dve osnovni stališči: po enem je bilo v obdobju kitajske kulturne revolucije prav vse narobe ih je ta zadržala razvoj države za deset do petnajst let, po drugem pa je bilo v tem obdobju vendarle tudi nekaj pozitivnega. Prav razhajanje okoli tega vprašanja naj bi povzročilo tudi politični umik predsednika kitajske komunistične partije Hua Kuo Fenga, ki sodi, da je bilo tudi v obdobju kitajske kulturne revolucije nekaj dobrih stvari. Temu nasprotju generalni sekretar partije, v katerem nekateri vidijo bodočega voditelja. In to je tisto ozadje, brez katerega ni mogoče prav razumeti sedanji sodni proces protirevolucionarjem, med katerimi je tudi vdova pokojnega kitajskega predsednika Mao Zedonga. IRAN: MILIJARDNE TERJATVE Iran je naposled poslal s posredovanjem alžirskih diplomatov svoje natančne zahteve vladi' Združenih držav Amerike. Od nje terjajo v zameno za izpustitev 52 zaprtih talcev vsoto 24 milijard 400 milijonov dolarjev, ki bi jih morale Združene države Amerike položiti v alžirsko narodno banko kot osnovno kritje za iranske terjatve do Američanov. V te terjatve so vključene zamrznjena iranska sredstva v ameriških in drugih zahodnih bankah, prav tako pa tudi premoženje pokojnega šaha Reze Pahlavija. Američani za zdaj še „proučujejo“ te zahteve, vendar je že zdaj jasno, da bodo imeli velike pravne in finančne zadrege, če jih bodo hoteli uresničiti. Boji med iranskimi in iraškimi silami se medtem nadaljujejo in na obeh straneh poročajo o hudih izgubah ... nasprotnikov. JANEZ ČUČEK \ I »« S ! Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. /e ljubljanska banka Delitev naj spodbudi - delo Veuno aktualna stara ugotovitev — Vsak kompromis, ki ga glede delitve še sklepamo ali dopuščamo, je v bistvu proti razrednim interesom delavcev ■/z##///#//####/##//#/#/####/#######///#/■ Če želimo, da delavci ne bodo zainteresirani samo za svoje osebne dohodke, ampak tudi za naložbe, za večjo proizvodnost dela, morajo nji- NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED i S v ! s N Jugoslovija je trdno odločena, da bo v prihodnjih petih letih odpravila primanjkljaj v plačilni bilanci. Korak naprej smo storili že letos, ko smo primanjkljaj 3,6 milijarde dolarjev iz leta 1979 zmanjšali na približno 2 miljardi dolarjev, ob tem pa so se okrepilž tudi devizne rezerve države. Navada, da govorimo največ o delitvi dohodka, skoraj nič pa ne razmišljamo o tem, kako ga ustvariti in povečati, še malo ni v skladu z ustavo. Največji problemi okrog delitve dohodka nastajajo prav tam, kjer sta dohodek in produktivnost majhna. Zato je več kot upravičeno, če si zastavimo vprašanje, kako doseči, da bo delitev spodbijala proizvodnost dela. hovi osebni dohodki v večji meri kot doslej postati odvisni od rezultatov naložbe sedanjega in minulega dela ter ustvarjenega dohodka temeljne organizacije združenega dela. Dokler temeljne organizacije združenega dela in delavci v njih ne bodo z dolžnostjo dobrega gospodarja ustvarjali dohodek in ga zatem tako tudi delili in združevali, toliko časa ne bodo samoupravno gospodarili in odločali. Tuje vsako razpravljanje odveč in zato je tudi vsak kompromis, ki jih ponekod še sklepajo, oziroma dopuščajo, Dva tisoč dolarjev To je na tiskovni konferenca za tuje novinarje v Beogradu poudaril podpredsednik ZIS Zvone Dragan. Ko je govoril o ekonomskem položaju in razvoju v prihodnjem in naslednjih petih letih, je poudaril da je politika ekonomske stabilizacije že dxla vidne Oezltate. Po najnovejših ocenah se je jugoslovanski izvoz v letošnjem letu realno povečal za 9,5 odstotka, uvoz pa realno zmanjšal za 15 odstotkov. Zato zdaj izvoz pokriva v zunanjetrgovinski menjavi nekaj manj kot 60 odstotkov uvoza, med em ko je lani ta odstotek znašal 50. Zvone Dragan je tudi navedel, da so se cene na drobno povečale za 32 odstotkov. življenjski stroški, v primerjavi z lanskoletno ravnijo, pa za 31 odstotkov. Realni osebni dohodki so realno manjši za 7 odstotkov, s upna osebna potrošnja pa se le nekoliko razlikuje od lanske ravni. Zvone Dragan je med drugim tudi povedal, da bo Jugoslavija prihodnje leto uvozila 10,200.000 ton nafte, kar je približno toliko kot letos, sami pa je bomo načrpali nekaj več kot 4 milijone ton, če pa se bo tekoče zlato podražilo nad pričakovanji, bomo morali uvoz nafte zmanjšati. Uvozili jo bomo iz Sovjetske zveze, Iraka, Irana, Kuvajta, Libije, Nigerije, Alžirije in Mehike, potekajo pa tudi pogajanja s še nekaterimi državami. Glede zunanjih finančnih posojil za zagotovitev likvidnosti in za povečanje deviznih rezerv, je Zvone Dragan povedal, da je naša država sklenila sporazum z mednarodnim monetr-nim skladom za posojilo v višini 438 milijonov dolarjev, s Kuvajtom za 250 milijonov,_ s Francijo za 150 milijonov in Avstrijo za 100 milijonov dolarjev, potekajo pa še pogovori s skupinami bank ZDA, V like Britanije, Kanade, Japonske, Zvezne republike Nemčije in Italije. Zvone Dragan je med drugim navedel tudi podatek, da je narodni dohodek na prebivalca ob koncu letošnjega leta približno 2000 dolarjev. MILAN MEDEN ■ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXB naperjen proti razrednim interesom delavcev. Za medsebojne, socialistične odnose v združenem delu je v bistvu nepomembno, ali delavcu presežno delo odtujuje državo, banka, veletrgoyina ali pa njegova lastna organizacija združenega dela. Boj proti odtujevanju dohodka, boj proti nenehnemu povečanju družbenih obveznosti, ki bremene gospodarstvo, prizadevanja za nov, enakopravnejši odnos med delovno organizacijo in banko ali trgovino, je še kako potreben, saj pomeni vračanje odtujene akumulacije v delovno organizacijo. Toda: če bomo dopustili, da se „vrnjena sred-stva“ poslej odtujujejo na ravni organizacije združenega dela, bomo spet ostali na pol poti. Ni največji problem, da se v velikem številu delovnih organizacij še niso konstituirali v skladu z ustavo v več TOZD: veliko pomembnejše in zahtevnejše je urejanje materialnih odnosov med temeljnimi orga- nizacijami združenega dela, ki se združujejo v delovno organizacijo. Med konstituiranimi in celo med registriranimi delovnimi organizacijami jih je veliko preveč takšnih, ki so s sporazumom in posebnim aktom razdelile sredstva in vire sredstev na TOZD, toda že v naslednji potezi so z istim sporazumom vsa takšna, na papirju razmejena sredstva in pravice spet enkrat za vselej združile na ravni delovne organizacije. Po drugi strani pa delitev spet ne sme postati izključna pristojnost TOZD ali neposredna pristojnost vseh delavcev. To pomeni, da še malo nimajo prav posamezniki, ki vse razlike med dohodki organizacij združenega dela pripisujejo izključno delovnemu prispevku delavcev v teh organizacijah, čeprav izvirajo ZA ZAČETEK DVE ZGODBI IZ WASHINGTONA, kjer se družina Ronalda Reagana popravlja, da bo 20. januarja pn-hodnje leto zamenjala Jimmyj* Carterja in njegove v Beli hm. Glede prve zgodbe tole: časopis' so se na dolgo in široko razpisali o izjavi, ki da jo je bojda dala Nancy Reagan po prvem obisku v Beli hiši - namreč, da bi se morali Carterjevi izseliti vsaj dva meseca prej iz stanovanja, sicer da Reaganovi ne bi imeli dovolj časa za preureditev stanovanja’ Po nekaj dneh sta tako Carterjeva kot Reaganova soproga zanikali, te časopisne zgodbe in vse se je umirilo. In ravno ko seje umirilo, je planila na prve strani časopisov nova zadrega. Sin b°" dočega predsednika, kon Reagan, je izjavil novinarjem, da nikakor ne bo stisnil roke sedanjemu predsedniku JimmjjJd Carterju, ko se bo z njim srečal ob predaji predsedniških dolžno^ sti januarja prihodnje leto. Zakaj ne, so ga vprašali novinarji. Zato, je odvrnil, ker je Carter -predvolilno kampanja obtoževal med mojega očeta, da bo Združene države Amerike v. vojno, razen tega pa ga je im® noval rasista. „Veste,“ je deja Reaganov sin, „gospod Carte ima tak značaj kot kača klopotača." Brez dlake na jeziku ® brez strahu, da se bo moral zago varjati zaradi klevetanja • • ■ BALI PA SE ZELO OCITNU NISO tudi trije Britanci, ko so pred nekaj tedni odpravili -na vratolomno vožnjo po Antark ki in jo te dni srečno končali-posebnim snežnim vozilom prevozili okoli 3800 kilometro po skoraj neprehodnem terenu, pokritem z večnim ledom ^ snegom. Pred odhodom so IZJ* vili, da imajo samo petdeset o stotkov možnosti, da preživijpj po povratku pa, da niti ni tako zelo hudo*1. Ko pa so J vprašali, zakaj so to storili, njihova pot ni imela nič skupne ga z znanstvenim raziskovanjem^ so preprosto odgovorili: ker teg pred nami še nihče ni sto ril... Dober razlog, če nim bolj pametnega ... _. MEDTEM PA JE KUBANSKA VLADA plačala 4,5 milijona dolarjev odškodnine za patruljni čoln bahamske mornarice, ki ga je potopila maja leto^ med množičnimi odhodi kuban skih državljanov v ZDA. P111 nam štirih ubitih mornarjev plačali 400.000 dolarjev, ostanek pa vojni mornarici Baham skih otortokov ... nega dela v namene. Draga napaka .. •__________ TELEGRAMI sporo j.i kdanji MOSKVA - Kot je zdravniški konzilij, je n5-nSj»in sovjetski premier Aleksej K® »je umrl 18. decembra, ker m ^ prenehalo delovati srce. V spor # je rečeno, da je Kosigin dolgoi . trpel zaradi arterioskleroze o ^ pri čemer se mu je bolezen poslabšala leta 1976 zaradi.^ttoV krvi v mo_,_____________ oktobra 1979 in avgusta Neposreden vzrok smrU 1® sjjb- Objavi ja prosta dela in naloge - SVETOVANJA PRI ZAPOSLOVANJU POSREDOVANJU DELA NA IZPOSTAVI STRu KOVNE SLUŽBE V ČRNOMLJU IN 1. Za navedena dela se zahteva višja izobrazba socialne 3 pravne smeri 2. 2 leti delovnih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo Delo 'se združuje za nedoločen čas, s polnim delovni časom. bj Kandidati lahko. vložijo vloge z dokazili o iz obraz Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje No mesto, Trdinova 10, v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu izbire bodo obveščeni v nadaljnjem tridesetdnevne roku. g0 čil --------- /infarkte* ane in zaradi m* jjgo. ,e ^ oslabelost srca s hudim P® »g* šanjem ritma. Kot je *P® vladna komisija, bo pokoP^-Tje zidovi Kremlja- Aleksej Kos«31 r umrl v 77. letu starosti. HAVANA - V havanskem Trgu revolucij® ob milijon Kubancev, ki so s® bansk« koncu drugega kongresa ““^tro 0.»..^*«.»», ocpiav r^uaju KP- J* Predsedm3c Fidd ^ tudi iz različnih pogojev za delo ^a™ položna? pri čemerj®^ in ustvarjanje dohodka. posebej govoril o nevarnosti, ki zvezi grozi Kubi in njenim J VINKO BLATNIK ameriškim sosedom od ZDA —'- ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA IN NAGRAJEVANJE STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKI* SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE NOVO MESTU V_ 941/52- . : Št.-52 (1637) 2& decbmbraj sef i u PLOČEVINASTI ČEP - Pred zapornicami pri kandijski železniški postaji se redno naredi dolga kolona vozil, ki dovolj zgovorno priča, da ta del novomeškega prometnega ožilja nujno potrebuje rešitev: podvoz in obvozno cesto. Prvi je narejen, ncsta pa gre po polževo naprej. (Foto: Markelj) NAJCENEJE NA TRŽNICI - V prednovoletnih dneh so na novomeški tržnici pričeli delavci Gozdnega gospodarstva prodajati okrasne jelke. Glede na velikost so cene od 60 din naprej, kar pa je še vedno nekajkrat ceneje, kot če nas zalotijo pri črni sečnji v gozdu. (Foto: j. Pavlin) KAR TRI RAZSTAVE ZA PRAZNIK - V novomeškem Domu JLA so ob prazniku naše armade pripravili bogato razstavo fotografij in dokumentov o nastanku in razvoju oboroženih sil Jugoslavije, razstavo fotografij letošnjega svečanega sprejema in razstavo o vzponu ženskega rokometnega kluba. PREIZKUSEN NAČIN - Z novim snegom so vedno t ežave, še posebej pa je hudo, če je moker in težak, kot je bil zadnji. Plugi sicer opravijo svoje in sneg zrinejo s cest, pločniki pa so skoraj neprehodni. Edini r ecept je: lopate v roke. Posnetek je iz Črnomlja. (Foto: Bartelj) 9 > OMAGALI PRED KONCEM Okoli 70 delegatov in gostov občinskk kandidatske konference v Kočevju /c hrabro preneslo vse napore, ko so bili dve uri skoraj neprodušno zaprti v majhni dvoranici. Nekateri so res te komaj lovili zrak, drugi so se Počutili kot riba v vodi, ti bolj vzdržljivi pa so celo khko še kadili! Ko je konferenca končala delo, je ostalo v dvorani še vodstvo SZDL, ki je imelo t dnevnem redu nadaljnjih } točk (že na konferenci so Ph prej obdelali 5). Zelo živahno so razpravljali skoraj ° vseh, nato. pa so vedno °olj omagovali in končno dve točki in pol pred kon-Cern popolnoma omagali in Prekinili, oz. odložili sejo. Je streznitev še pravočasna? V planskih dokumentih pridelovanja hrane ena prednostnih nalog - Brez drugače organiziranih kmetijskih zadrug, urejenih dohodkovnih odnosov optimizem ni na mestu Sejmišča .NOVO MESTO: V poncdeljek.je na sejmišču spet živo. Naprodaj J® bilo 359 pujskov in 9 nad tri starih prašičev, prodanih pa ~®Pno 285. Cena pujskom se je ^ od 1.500 do 2.100 din, ?*rejših prašičev pa od 2.200 do L60o dinarjev. “REŽICE: Sobotna ponudba je “a spet obilna, saj so kupci lahko birali med 517 pujski in 24 nad tri ,,esece starimi prašiči Kupili so jih Kupaj 439. Za pujske so dajali okoli g. din, za starejše prašiče pa okoli din za kilogram žive teže. Hrana še nikdar ni prišla toliko do izraza kot v planskih dokumentih za novo srednjeročno obdobje, v katerih je kot ena prednostnih nalog našega nadaljnjega razvoja začrtano prav pridelovanje hrane in kmetijstva. Ne samo kmetijce, ampak nas vse, celotno združeno delo, čakajo zato izredno odgovorne in neodložljive naloge. Čez pet let naj bi v Sloveniji pridelali kar 85 odstotkov hrane, ki jo potrebujemo, to pa bo mogoče le 'pod določenimi pogoji. Vsekakor pa ne brez resneje in precej drugačne organiziranih kmetijskih zadrug, ki morajo postati resnično organizacije kmetov kooperantov. Tako bi lahko strnili živahno razpravo o dosedanjem delu in nalogah Zadružne zveze Slovenije za naprej na nedavnem izrednem občnem zboru zveze, na katerem so izvolili tudi novo vodstvo te organizacije zadružnikov - upravni, nadzorni odbor in druge organe ter novega predsednika, ki bo zamenjal Andreja Petelina, Nandeta Vodeta iz Kamnika - član predsedstva SRS Tone Bole pa je 78 zadružnikom na slovesrosti pred začetkom zbora podelil državna priznanja, s katerimi jih je odikovalo predsedstvo SFRJ za njihov prispevek pri razvoju zadružništva in kmetijstva sploh. Da moramo nadaljevati z ugodno rastjo kmetijske proizvodnje, ki je bila letos prvič zares uspešna, smo slišali, in povečati vlaganja v primarno kmetijsko proizvodnjo. Predvsem pa je treba že v prihodnjih mesecih krepko zagrabiti, saj se izgubljena sezona v kmetijstvu ne da kar tako nadoknaditi. Vendar že v prihodnjem letu ne bo lahko, saj zaradi slabega VTemena jesenska setev ni bila opravljena v celoti, težave pa bodo tudi zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in rezervnih delov za stroje. Veliko prepočasi poteka tudi združevanje deviz za uvoz repromateriala, poleg tega pa so se v druge namene porabile celo nekatere devize, pridobljene z izvozom hrane. Da pa kmetijskih pridelkov ne bi izvažali, bi bilo treba združevati dsvizna sredstva za oskrbo z reprodukcijskim materialom zunaj kmtijstva. Se naprej si je treba prizadevati tudi za združevanje kmetov, saj to zahteva povsod aktualna borba za večjo produktivnost, sedanja razdrobljenost pa ne omogoča dobrega gospodaijenja, večjih učinkov z manjšimi stroški, večjega dohodka za pridelovalca in rejca. Ureditev socialnega položaja kmetov je takojšnja naloga, ki je nikakor ne gre več prelagati, če nočemo še naprej naglo zgubljati kmetov, saj je za nas pomembna vsa proizvodnja, ne glede na velikost kmetij. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Kmetijski mesecih pa nam bo manjkalo 59 milijonov kilovatnih ur, kar bo verjetno treba kriti z izmenjavami s tujino. Na prvi pogled bi se zdela taka rast porabe nekoliko prevelika, saj je v zadnjih petih letih skupna poraba naraščala za 5,7 odstotka na leto, medtem ko je šlo v distribucijsko mrežo vsako leto za 6,2 odstotka električne energije ve 6 Vendar bodo potrebe petih največjih porabnikov naslednje leto narasle za 7.2 odstotka, doslej pa so rastle le za 2,7 odstotka. Zato nastopijo zadrege pri predvidevanju porabe v . distribuciji, kjer načrtovalci predvidevajo porabo 6198 milijonov kilovatnih ur, kar je za 6,2 odstotka več kot lani, ko je poraba narasla za 7.2 odstotka, kar pa pripisujejo izpadu ostalih energetskih virov. Seveda je celotna elektroenergetska bilanca v veliki meri odvisna od količine padavin in zalog premoga. Premoga bo sicer dovolj, tako da bo termoelektrarna Šoštanj lahko vseskozi normalno obratovala, le če ne bo izpadov in okvar. Seveda pa bilanca računa tudi na nuklearno elektrarno Krško, ki naj bi v naslednjem letu, ko še ne bo obratovala s polno zmogljivostjo, proizvedla 1176 milijonov kilovatnih ur elektirčne energije; Slovenija bo dobila od tega polovico energije. Seveda bo vse to moč doseči, če bo NE Krško v resnici začela obratovati 1. julija 1981, ko bo začela elektratna delovati s polovično močjo. V primeru, da poskusno obratovanje in odpravljanje napak ne bo uspešno izvedeno, pa bi bilo čutiti posledice šele v zimi 1981/82, ker bi TE Šoštanj porabila tudi zaloge premoga za naslednje zimo. J. S. Dva tisočaka za en repek Ključ JE Krško ZBIRALI SMO ZA PRIZADETE OB POTRESU L1 našem „boiznem” poročilu sodeč, je postalo gnezdo ^ Pujskov pravo premoženje. V ponedeljek je bilo na novo- r peškem sejmišču treba odšteti za en sam repek že dva tisoč in ^ dinarjev, zato rejcu ne more biti vseno, kaj je odpeljal s J ^jtria in kakšno ima zasnovo za koline. .Recimo zato danes nekaj besed o sodobnih pasmah prašičev, £ ,° Je takih, ki imajo dobre rejske lastnosti, velik dnevni prirast, # °bro izkoriščanje krme, veliko mesa in raje manj slanine. To so ^ Predvsem mesnate in mesno-mastne pasme, ki sojih vzgojili s JrJ^njem. Zanimivo je, da je skoraj pri vseh križanjih sodelo-•da angješka pasma large white, veliki bdi prašič — jorkširec. Naše domače pasme prašičev, ki sojih gojili predvsem zaradi nimajo zlasti v intenzivni reji nobenega pomena več. Tu ^limo na razne mangulice, slavonske prašiče in turopoljce,ki . odlikujejo le s skromnostjo — pasli so jih celo po gozdovih — j^gih rejskih kvalitet v današnjem smislu pa nimajo. Majhna Jema je naš krškopoljski čmopasasti prašič, ki ima dobro jjreso, je skromen v zahtevah in ga zato v kmečki reji še vedno Poštevama Njegova hiba je slaba plodnost in slaba rastnost. Tudi pn nas, zlasti v farmski reji, so si dokončno utrli pot Preuči landrace pasme. Posebno švedska 1 and race pasma je v J3® republiki pomenila pravo malo revolucijo v reji in z njo smo j, 8M izjemne regijske uspehe, tehnologijo reje pa tako P°polnili, da smo prašičje farme gradili celo v tujini. V Jugoslaviji smo s križanjem švedske in holandske landrace Wtme ter ve^e8a jorkšira in subotiške mangulice vzredili tudi mo, jugoslovansko pasmo belega prašiča. Ta ima vse lastnosti kj emih mesnatih prašičev, ki jih strokovnjaki priporočajo in tudi prek novomeškega in brežiščega sejmišča v čim cJem številu najti pot v svinjake naših rejcev. Inž.M- L. Elektroenergetsko bilanco bo ustalila šele nuklearka v Krškem Sodeč po napovedih izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti slovenskega elektrogospodarstva bomo v naslednjem letu z 8L621 milijoni kilovatnih ur skoraj v celoti la-ili potrebe po električni energiji, kar pomeni za 6,6 odstotka večjo porabo kot letos. Le v prvih Akciji zbiranja pomoči ljudem iz južne Italije, ki jih je novembra prizadel potres, smo se pridružili tudi učenci sevniške osnovne šole. Pionirji smo se z vso resnostjo lotili zbirapja, zato je akcija dobro uspela.' Razredne skupnosti so kar tekmovale med seboj, katera bo zbrala več. Tako smo ljudem, ki potrebujejo pomoč, poslali blizu 12.000 dinarjev. ALES filej RAZPRODAJA' s * * s * * \ I ! S I I * 5 EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Ureja: Tit Doberšek Napotki za dosego " vinske skladnosti Po naravni, bioloSci poti je iški Letošnji letnik povzroča vinogradnikom in vinarjem nemalo skrbi. Ob trgatvi so bile težave z nizko sladkorno stopnjo, kajti ob nepazljivosti vino ne bo doseglo minimalne alkoholne stopnje, določene v zakonskih predpisih (na cviček 7,5 voL %, za ostala vina 8,5 vol. %). Zdravstveno stanje grozdja ni bilo povsod zadovoljivo in vsebnost razkislitev najboljša. Biolo—. razkis moramo znati pospešiti s skrbno planiranim kletarjenjem. Biološki razkis mora biti izveden tako, da je vino po njem skladno ter čistega, prijetnega vinskega okusa Takšno kakovost vina dosežemo samo, če so razgradnjo jabolčne kisline evzele bekterije vrste uconostoc oenos. ES skupnih kislin je, z izjemo .....................“ ' jlišev, nekaterih vinorodnih okoli zelo visoka Neskladnost v kislinah je za letošnji letnik značilna V naslednjih vrsticah bi želeli vinogradnike podrobneje seznaniti z nujnimi etnološkimi ukrepi, da bi dosegli zadovoljivo skladnost vina. Osnovna - izhodišča vse predelave in ravnanja z vinom temeljijo na tem, da v vinu ohranimo njegove naravne in značilne lastnosti in s tem dosežemo visoko kakovost in prirodnost. Premočna kislost naredi vino ostro, neharmonično, skoraj odbijajoče. To pomanjkljivost najlaže odstranimo že pri moštu. Znižanje skupnih kislin na 11-12 g/l, s tem da stalno spremljamo pH, ki naj ne presega 3.2, je smotrno izvesti pri moštu zaradi zgodnjega sesedanja kalcijevih kristalov. Na žalost smo to priložnost morda že zamudili V vinu so prisotne nehlapne in hlapne organske kisline. V našem primeru nas interesirajo prve, kajti povišane hlapne kisline so znak ze obolelega vina. Od nehlapnih kislin je v mladem vinu največ jabolčne in vinske kisline. V majhnih količinah so prisotne še citronska, mlečna iri jantarna kislina, seveda poleg številnih drugih, ki so prisotne v sledovih. V nezrelih letnikih prevladuje jabolčna kislina, ki se v biološkem razkisu razgradi v manj kislo mlečno kislino. Nc smemo zanemariti dejstva; da delovanje teh bakterij zavira ne samo prosta žveplasta kislina, temveč tudi vezana. Prosta ž oplasta kislina ne sme presegati 10 g/l, a vezana lahko deluje zavirajoče že, če je vsebnost večja od 40-50 mg/L Zato vina, ki je bilo ob predelavi mošta zmerno žveplano, po končanem vrenju ne žveplamo pred končanim biološkim razkisom. Samo če vino na zraku ni obstojno, ga ustrezno žveplamo. Takoj po zaključenem vrenju je vino nasičeno z ogljikovim dioksidom in s tem do nadaljnjem zaščiteno. Namesto uporabe žvepla za zaščito oksidacijo vina zadnje močno priporočajo uporabo internih plinov (ogljikov dioksid, dušik). Razgradnja jabolčne kisline naj poteka po alkoholnem vrenju, olajšamo jo pa s toplo kletjo ali pa jpno nekoliko segrejemo (do 25 C). Če tudi te možnosti nimamo, segrejemo en del vina, ga zlijemo nazaj V sod in z mešapjem dvignemo zdrave £°!ivklfr 8 JSm P*)8 aminokisline, ki jih baktenje potrebujejo za svoj razvoj. Če pa nikakor ne moremo doseči spontanega biološkega razkisa, ne smemo čakati predolgo. Ustrezen ukrep za pospešitev le-tega je tudi dodatek vina iste sorte in nrovenience, to je vina, kjer je iološki razkis že izvršen. Dodati je potrebno najmani 5 1 že razkisanega vina na 1001 vina, ki S /kemičnim postopkom razkislimo vino takrat, kadar nastopijo težave pri biološkem razkisu ali pa je vino za konsumiranje še prekislo, oz. ga nameravamo stekleničiti Priporočajo samo zmerno raz-kisanje z obveznim predpoizkusom v malem in z istim enološkim sredstvom, kot ga uporabljajo v kleti. Na ta način določimo najustreznejšo dozo kalcijevega karbonata. Predhodno je potrebno določiti skupne titrime kisline in vinsko kislino. Po tretmanu vina s kalcijevim karbonatom mora v ga želimo razkisati. Razgradnjo jabolčne kisline moramo stalno spremljati. To najlaže izvedemo z analitskim postopkom s pomočjo papirne kromatografije, ki nam nedvoumno pokaže razmerje med jaboično in mlečno kislino. Iz kromatograma je razvidno, ali je biološki razkis že nastopil ali je na sredini oz. če je že končan. vinu še vedno ostati najmanj 0,8 ~ ■ ait g/l vinske kisline. Razkislitev izvedemo pred rezanjem oz. prodajo, a najmanj 2 meseca pred stekleničenjem vina. Vinogradnik, ki nima teh možnosti bo ta proces spremljal s poslušanjem na vehi soda: vino šumu, jiska, ker ogljikov dioksid uhaja. Vinogradniki, ki želijo še kakšna pojasnila o vsem tem, naj se' pismeno ali telefonično obrnejo na pisca tega sestavka. Inž. JAN A PINTAR Ljubljana, iaerebšl Zagrebška 7 S s I s s s * 5 * decembra 1980 DOLENJSKI UST ZAENKRAT IZTRŽEK 80 MILIJONOV DOLARJEV Po najnovejših , podatkih je novomeško gospodar stvo v prvih devetih mesecih letošnjega leta na tujih tržiščih iztržilo za 80 milijonov dolarjev deviz. Lep rezultat, če ga primerjamo z lanskim, ki je bil za tri četrtine slabši, in pa s poprečjem v Sloveniji, ki znaša malo nad 30 odstotkov. V zadnjih treh mesecih bodo mnoge izvozne delovne organizacije, nekatere tudi z dodatnimi obveznostmi, še precej prispevale h končni izvozni bilanci,, vendar vse kaže, da tiho zastavljeni izvozni plan ISO milijonov dolarjev le ne bo v celoti dosežen. Največje povečanje v izvozu je v letošnjem letu dosegel Novoteks, sledijo Iskra, Krka, Labod, IMV itd. Vsekakor pa je po vrednosti izvoz tovarne IMV največji. Pokrivanje uvoza z izvozom je ob tričetrtletju vi občini znašalo nad 75 odstotkov. Stabilizacija ni le omejevanje Medobčinski svet ZK Posavje kritično o tričetrtletnem gospodarjenju Posavsko gospodarstvo ni v celoti kos stabilizacijskim zahtevam. Verižni pritiski na cene in poslabšana oskiba z reprodukcijskim materialom zmanjšujejo njegovo uspešnost. Žal, ne zmanjkuje samo surovin in polizdelkov iz uvoza, ampak tudi domačih. Predpisi spodbujajo izvoz, zato se želi malone vsaka delovna organizacija uvrstiti med izvoznike. Posledica tega je zanemarjanje domačih kupcev, domače industrije, tudi tiste, ki bi s končnim izdelkom prislužila družbi* več deviz kot izvozniki surovin. Ko so na seji medobčinskega sveta ZKS minuli teden komentirali devetmesečne rezultate, so razprav-Ijalci opozorili na novo nevšečnost, na dinarsko in devizno nelikvidnost, Id otežujeta poslovanje združenega dela in ki ji tudi banka ni kos. V posavski banki se zmanjšuje delež osebnih prihrankov občanov, ki je znašal doslej četrtino njenega skupnega potenciala. Realni osebni dohodki v regiji so se znižali za sedem' odstotkov in to občuti tudi trgovina. Stabilizacije pa ne bomo uresničili samo z zniževanjem osebnega Časopis lovi sapo Izdajateljski svet podpira razvojne usmeritve Dolenjskega lista — Letna naročnina se dvigne na 380 din Izdajateljski svet Dolenjskega lista se je na zadnji letošnji seji, ki je bila v sredo, 17. decembra, v Novem mestu, seznanil z tesnim položajem tozda Časopis Dolenjski list, kateremu zaradi dotrajanih grafičnih naprav in zavlačevanja uvoznega dovoljenja z novo opiemo grozi tehnični zlom. Takšno stanje v grafični pripravi ne ogroža le rednega izhajanja pokrajinskega glasila, temveč grozi okrniti tudi druge oblike javnega ŠAHIST1 V POČASTITEV DNEVA JLA V počastitev dneva JLA je bil v Ribnici hitropotezni turnir, ki ga je pripravil tamkajšnji šahovski klub. Na turnirju se je pomerilo 18 šahistov iz Ribnice, Kočevja in Ponikev. Zmagal je Podkoritnik, drugo mesto je zasedel Malnar, tretji je bil Stimec-, četrti Čuk in peti Mestek. obveščanja v dolenjski in posavski regiji ter na Kočevskem. Člani izdajateljskega sveta so podprli prizadevanja delavcev tozda Časopis Dolenjski list, kot so jih strnili v svojem srednjeročnem planu razvoja, hkrati pa so sklenili, da poskusijo pospešiti uvoz prepotrebne nadomestne opreme, za katero so delavci že zagotovili potrebne devize, pa tudi izobrazili kader za delo na novih napravah. Poviševanje naročnine za Dolenjski list je le eden od možnih ukrepov, da časopis ujame dirjajoči ples rastočih cen zlasti tiska in papirja, zato je izdajateljski svet podprl predlog za povečanje letne naročnine na 380 din, cene posamezne številke v kolportaži na 10 din; za pravne osebe velja dvakratna vsota. Člani sveta so se seznanili tudi s korifrliktnimi primeri, do katerih je prišlo zaradi napačnega razumevanja vloge sredstev javnega obveščanja v nekaterih okoljih, ter podprli' načelno usmeritev uredniškega odbora v teh zadevah. standarda, zato bi kazalo vzeti pod drobnogled predvsem splošno in skupno porabo, za katero se skriva še marsikakšno negospodarno zapravljanje skupnega denarja. Komuniste v regiji moti tudi neenoten pristop do investicij, do zavestnega načrtovanja nižjih zneskov s strani nekaterih DO. &abilizacijo pa ne predstavljajo samo omejitveni ukrepi, kot si to ponekod poenostavljeno predstavljajo. Zelo pomembne so spodbude za boljšo organizacijo dela, za boljšo preskrbo z reprodukcijskim materialom za naložbe v preosnovo proizvodnje. Nujna je racinalizacija režijskih služb v gospodarstvu in negospodarstvu, saj bi se kaj hitro lahko odrazila v manjših prispevkih za skupno in splošno porabo. Začetek novega planskega obdobja po vsem tem ne bo lahek, čeprav so OBISK IZ CERKELJ Za dan JLA so nas obiskali borci, pripadniki civilne zaščite ter teritorialne obrambe in piloti iz Cerkelj. Skupaj smo si ogledali filme iz vojaškega življenja, nato pa smo se pogo vorili o vojaškem življenju. Učenci OS Krmelj FILM O TITOVEM OBISKU Za dan čuvarjev naše domovine so nas obiskali vojaki iz cerkljanske vojašnice. Skupaj smo si ogledih dva filma; eden je prikazal obisk Tita na letališču. M. ARH in D. FRANKOVIČ OŠ Lesko vec naložbe močno zmanjšane. Celotna’ regija enotno podpira gradnjo tovarne elastičnih pletenin na Blajici, ki bo Lisci prihranila veliko uvoza. „Take razmere zahtevajo večjo angažiranost subjektivnih sil, je v razpravi dejal Franc Šali,“ zato morajo sindikati, Zveza komunistov in druge DPO sproti in celovito spremljati gospodarska gibanja, ne jih samo opazovati in ocenjevati s strani” JOŽICA TEPPEY KOČEVJE: TERITORIALCI NAJBOLJŠI V počastitev dneva JLA so minulo soboto v Kočevju organizirali strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 16 ekip iz vse občine. Streljali so s polavtomatsko puško na 100 m. Rezultati ekipno: 1. Teritorialna obramba 356 krogov (od 400 možnih), 2. Itas I 355, 3. „Rog“ 315 itd. Rezultati posamezno: 1. Tone Fink (Itas) 94 krogov (od 100 možnih), 2. Mato Mcmedo-vič (Kočevski tisk) 92, 3. Miran Novak (Šalka vas) tudi 92 itd. Tekmovanje sta organizirali Teritorialna obramba in Občinska strelska zveza Kočevje. V VEČ KRAJIH V Šentrupertu, Mokronogu in na Mirni smo imeli proslavo za dan JLA že v petek, 19. decembra. Zapel je mešani pevski zbor z Mirne, nastopili pa so mladi recitatorji in člani folklorne skupine iz Mokro -noga. Mislim, da je dobro, ker je bila proslava pripravljena za več kr aje’ DAMJANA ZUPAN OŠ Šentru pert Avtopromet, gostinstvo in turizem ffGORJANCI" Novo mesto—Straža Vabi k sodelovanju VEČJE število avtomehanikov za VZDRŽEVANJE AVTOBUSOV IN TOVORNIH VOZIL VEČJE ŠTEVILO VOZNIKOV V TOVORNEM PROMETU VOZNIKE AVTOBUSOV SNAŽILKE ZA TOZD GOSTINSTVO IN DSSS Za vzdrževanje voznega par a potrebuje delovna organizacija avtomehanike, ki imajo izkušnje na vozilih s pogonom na nafto. Za opravljanje špedicijskih prevozov potrebuje delovna organizacija voznike z 2 več letnimi izkušnjami, najmanj pa z enim letom delovnih izkušenj kot voznik tovornjaka. Vozniki avtobusov bodo delali na rednih avtobusnih progah, ki jih vzdržuje podjetje. Snažilke bodo opravljale delo in naloge v TOZD gostinstvo v vseh treh izmenah in v DSSS v popoldanski izmeni. Pogoji so naslednji: — Delavec avtomehanik mora imeti končano poklicno šolo za naziv avtomehanik — Delavec voznik mora imeti vozniški izpit C in E kategorije in najmanj eno leto delčvnih izkušenj na težkih tovornih vozilih. — Delavec voznik avtobusa mora imeti vozniški izpit D kategorije in je lahko začetnik. Za vse delavce velja splošni pogoj: odslužen vojaški rok in trimesečno poskusno delo. Osebni dohodek je zagotovljen po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe z dokazali dostavite kadrovski službi podjetja v Straži. Objava prostih del in nalog velja do 22. 1. 1981. Odbor za delovna razmerja N 933/52-80 OBVESTILO 29. 12., Obveščamo vse občane, da bodo zaradi inventure zaprte: — lekarna Novo mesto v ponedeljek, popoldne in v torek, 30. 12., ves dan; — lekarniška enota Šentjernej v soboto, 3. 1.; — lekarniška enota Dolenjske Toplice 3.1.; — lekarniška enota v Ločni 3. 1. V času inventure v Novem mestu bomo izdajali zdravila v enoti Ločna ves dan. Dežurna služba bo od 19. ure dalje v Novem mestu. Prosimo za razumevanje. 932/52-80 Jože I idio., 1:1 Pa sledauih uojnega zločinca Franca Frakeljna Ta prizor je v meni ponovno potrdil sum, da razen teh domobrancev okrog nas drugi ne vedo za domobranske zločine. Drama na vrtu se je nadaljevala. Frančiška Štrumbelj jih je kleče prosila: ..Pustite me domov, saj vam nisem nič naredila. Doma imam osem otrok mož pa je umrl v internaciji na Rabu. Imejte usmiljenje do uboge matere.” „Aha, zdaj nas prosiš in poznaš, ob kapitulaciji Italije pa si se nam posmehovala in se norčevala iz naših porazov,” je zajedljivo dejal Frakelj, in že so planili po njej. Uboga Frančiška! Klicala je na pomoč vse svetnike in Marijo božjo, pa spet imena svojih otrok, vmes je večkrat presunljivo kriknila od bolečin. Oni pa so jo kar naprej udarjali in brcali Nisem se mogla več vzdržati. Kriknila sem: „Vaših rok se drži kri nedolžnih slovenskih ljudi!” * , .Katera je to rekla? ” so zavpiti. Vse so molačale, nobena me ni izdala. Na tem vrtu se je tragedga bližala koncu. Franc Frakelj se je oholo us topil pred nas in imel približ no takle poslovilni govor: ..Vedite, preklete kurbe partizanske, da je sedaj konec vašega početja. Prosil sem vas, a me niste ubogale in poslušale. Enkrat za vselej se bodo nocoj končale vaše norčije. Zdaj greste tja, kamor ste si zaslužile. Mis smo vojaki Rupnika in Kristusa, borili se bomo do zadnje kaplje krvi, tako mi bog pomagaj. Zmagati bomo v imenu Kristusa.” Po tem govoru je poklical mojega sovaščana Jakoba Modica, Anždčevega, in mu rekel: „Odženi mi te kurbe, kamor hočeš, samo da ne bodo zjutraj več med živimi.” Vztrepetala sem in v kipeči grozi sem v daljavi uzrla privid: videla sem vislice, na katerih smo bingljale. Kako nas belogardisti mučijo, nam trgajo nohte in žgejo kot čarovnice na grmadi... Frakelj se je vrnil v postojanko, dvanajst domobrancev pa nas je odgnalo naprej proti Rudniku. Dva domobranca sta šla okrog 50 metrov pred nami Na čelu mrtvaškega sprevoda-sta stopala zaročenca'Pavla Peršin in Martin Furlan, nato drugi pari, na vsaki strani pa pet domobrancev. Ker nas je bilo enajst, so biti po dva in dva skupaj zvezani štirje pari, le jaz sem bila zvezana v trojki. Z menoj sta bili zvezani še sestri Francka Škraba in Mimica Grum. Spotoma se je Martin Furlan nekako rešil vezi s svojo zaročenko. V temni noči domobranci tega niso opazili Ko smo prišli do neke hiše, je Martin skočil čez Iški most in skušal pobegniti. Bežal je morda kakih dvajset metrov, ko je domobranec na moji desni strani ustrelil. Martin je padel. Je bil mrtev ali ne, tega ne vem. Kolona se je usta vila. .Nekdo od domobrancev je kričal: »Ne streljajte, ne streljajte.” To je vpil zato, da ljudje ne bi nikoli zvedeli, kam so nas gnali in kje so nas ustrelili Tudi za pobite v Kozlarjevi gošči so domobranci trdili, da so jih odpeljati v internacijo ali na delo v Nemčijo. Tako so skrivati svoje zločine. Videla sem, kako je Oblakov suval s kopitom brzostrelke in s škornji Furlanovega Martina. .Boš vstal, boš šel z nami naprej,” je kričal Furlan je molčal in se ni ganil. Oblakov mu je spustil rafal v prsi in videla sem plamen, ki je švigal iz brzostrel-kine cevi Kot da mu to še ni bilo dosti, je vzel pištolo in ga še dvakrat ustrelil, v čelo, rekoč: „Tu imaš, kurba partizanska, pa beži, če moreš!” Oblak in Furlan sta bila soseda v Vrblje-nah. Furlan je bil daleč naokrog ugleden in najbolj marljiv kmet. Tudi Oblak je bil kmečki sin, a se je odločil za duhovniški stan. Vaščani ga niso marali, ker je bil lenuh in zanikrn. Z zavistjo je gledal na svojega soseda, kako mu napreduje kmetija. In na tem polju med Barjem in Rudnikom pri Ljubljani je Oblak z brzostrelko potešil svojo zavist. Topla kri je napojila polje, ki ga je Furlan tako neizmerno ljubil, in topila ledeno skorjo. Oblakov se je vrnil h koloni, se obrnil k Požarjevemu in mu rekel: „Je mislil, da nam bo pobegnil.” Nato seje obmilk nam: „Je še katera njegovega mnenja? Z vsako, ki bo skušala pobegniti, se ~bo tako zgodilo.” Takoj nato pa je hinavsko nadaljeval: „Mar naj bi šel mirno z nami, pa bi bilo vse dobro.” Slednje besede naj bi nas potolažile, da bi bolj mirno hodile in da ne bi imeli z nami še kakih sitnosti. Tudi drugi so nas skušali prepričati, da bo vse dobro, če bomo mirne. Pred domobransko postojanko na Rudniku in pozneje na Lavrici smo se spet ustavili Nekateri naši spremljevalci so šli noter po okrepitev, za katero so se verjetno zmenili že podnevi. Priključila sta se nam dva mitraljezca in dva njuna pomočnika, ki sta nosila zaboj streliva. Pot smo nadaljevati po glavni cesti proti Škofljici Iz tamkajšnje domobranske postojanke so se nam spet priključili trije mitraljezci in trije njihovi pomočniki Eden od teh nas je naskrivaj vprašal, kam nas ženejo. Ko smo odgovorile, so nas tisti, kil so nas spremljali že celo pot, začeli pretepati in zmerjati. Sploh so nas vso pot poniževati in zmerjati. Smrt Martina Furlana me ni ustrahovala. Bolj kot druge sem bila prepričana, da nas bodo postrelili Prav zaradi tega sem vso pot razmišljala samo o tem, kako bi po begnila. Sklenila sem tvegati vse. Tako, kot je moj vaščan Furlan. Želela sem živeti samo toliko časa,' da bi lahko partizanom in drugim ljudem povedala, kaj se dogaja na Ljubljanskem barju. Žgala me je želja, da javno razkrinkam Frakeljna, ko je na vprašanja sorodnikov umorjenih odgovarjal, da je te ali one aretirance izročil Nemcem, ki so jih odpeljati v Nemčijo. V resnici pa so bili ti ljudje že prvo noč pobiti v Kozlarjevem gozdu ati drugod v bližini Barja. Vso pot sem se skušala rešiti vezi, ki so mi stiskale roke na hrbtu. V bregu proti Lisičjemu sc mi je to posrečilo. Ena tokaje olajšano omahnila ob telesu, z drugo pa sem bila še vedno privezana za Mimi Grum. Ko sem poskušala, da bi se rešila vezi tudi na tej strani me je Grumova vprašala: „Angela, ati boš pobegnila? ” „Brž ko bo priložnost,” sem ji pritrdila. Skušala sem razvozlati še vez, ki me je priklepala na sotrpinko Grumovo, a se mi ni posrečilo. Pogledala sem v jasno nebo, lune ni bilo, le zvezde so trepetale za našo usodo. Vsaj takšen občutek ali privid sem imela. Od Škofljice na Lisičje vodi pot po strmi bližnjici. Na zaledenelem listju smo večkrat spodrsnile in padle. Z zvezanimi rokami na hrbtu se nismo mogle pobrati, posebno še, ker smo bile zvezane po dve in dve skupaj. Ženske so prosile domobrance, naj jim1 pomagajo na noge, domobranci pa so odgovarjali s puškinimi kopiti in s ploho žaljivk. Ker sem imela eno roko odvezano, sem skrivaj pomagala še drugim, da so lahko vstale. To je bil križev pot. Po nosu in po kolenih smo rile navkreber. Sošolci, vaščani in sosedje pa so nas tepli in priganjati. V gradu so nas nagalni v vežo. Moralo je biti petnajst minut čez polnoč. Okrog pol ure smo čakale, kaj bo. Mlad domobranec iz postojanke na Lisičjem se je sklonil k meni in mi tiho dejal: „Ne morem vam nič pomagati, ker so vas domači pripeljali in obsodili” Z grozo v očeh smo se spogledovale in le s pogledi spraševale, kako se bo končala ta strahotna noč. Mimo nas sta prišla dva postavna duhov nika v duhovniških oblačilih in poveljnik domobranske postojanke na Lisičjem seme-niščnik Janez Benko, kmečki sin iz moje rodne vasi Vrbljene. Benko je bil prijatelj Franca Frakeljna in njegov morilski brat. Zaslutila sem, da sta ta dva skovala načrt za nocojšnjo dramo. Medtem, ko smo čakale v hodniku, so nam domobranci takole govorili: ..Preklete partizanske matere, ki ste rodile partizane. Mar naj vam bi spolovila odgnila!” Nobena od nas ni imela sina v partizanih. Na znamenje tistih dveh duhovnikov so se zadrti: „V kapelo in k spovedi, bliža se čas smrti” ..Odvežite nas, da bomo lahko vsaj molile in šle vsaka posebej v spovednico,” smo prosile. Med splošnim brundanjem so nam le odvezali roke. Zenske so si pretegnile ■ .ple roke in jih sklenile k molitvi. xr kapeli nas je stražil samo en domobranec * Lisičjega, drugi so čakali v hodniku. „Nas bodo pobili? *’ ga je vprašala Škra-bova. .Najbrž,” je odgovoriL Druga je dodala: „Bodo vse pobili? “ „Da, vse, tiho odgovoril, kot bi mu bilo žal, 4® r priča sramotnega odnosa mladih f®nt<* ^ ženske desetine, do zvezanih in nedolg1 kmečkih žena in deklet. Morda je bil f® res zapeljan in v duši pošten!? Spoved je bila komedija. , „Sem kmečko dekle, od jutra do veče ^ sem garala na kmetiji. Že leto in pol *]* mamo sami doma. Sama sem orala, žela, mlatila, sekala in vozila drva, kflidr živino, kuhala, prala... Poglejte hi ljave in hrapave roke ...” y, „Pri spovedi se bova pogovorila ogre „ in ne o delu, dekle,” je hinavsko prip0*” * mož v spovednici. .Si pred smrtjo in m° 5 vse po pravici povedati. Si imela zvez* partizani? ” ,,Zakaj pa me to sprašujete? ” „ „Rad bi vedel, če si jim nosila hrano-„Od naše hiše nismo podili lačnih- ^ beračev ne ciganov, ne domobrancev in partizanov. Saj tako uči sveto pismo- ^ so nas duhovniki učili v šoti in v cerkvi- ^ ,,Ne delaj se preveč pametno- J®1 vem, kaj uči Cerkev. Imaš fanta? ” ain »Imela sem ga, a so mi ga pred rnes® dni ubili domobranci.” ^ ,Zgini iz spovednice, da te ne vi več!” . „Pa odveza, sem dobila sveti ** ment? ” •• «e j* »Marš, ven, partizanska v*a^u^L»,0elv zadrl, da so se vse ženske stresle v Podobno se je zgodilo tudi dr“K(* Spovedovala sta dva duhovnika in o ^ spraševala samo o zvezah s partizani r vednica v kapeli v Lisičjem gradu spremenila v navadno vohunsko celico-.. Nekatere so bile tako zmedene, d® P p0 niso vedele, ali so dobile odvezo ah n končani spovedi so prosile za sveto „ jilo. »Niste dobile odveze in zato ne m\ \ svetega obhajila.” Ženske so obupno čale. Na vratih kapele se je pojavu .j sloveč Benko in med stenami je 22 ^ njegov glas. »Zvežite jih in Pe'J' streljanje!” Pavla Peršin, Jankovičeva, je polc 0p in proseče dvignila sklenjene roke P^ božji podobi v kapeli: »Gospod Bog- ^ nas ne obhajajo!” K njej je skočil braneč in jo s kopitom puške silovito .fl po zobeh, rekoč: »Na, tu *nia hostijo.” (Nadaljevanje prihod pisma mevi V novo leto s knjigami ČZP Kmečki glas KMEČKA KNJIŽNA ZBIRKA * I**n sivk: SETEV POMLADNEGA VETRA 260 din Udlalav Cmotogar: NA GREDI ............... 280 difl JoHMunih-PMfcZA KOS KRUHA ................ 280dl n kmmHorvat ZATRTO HREPENENJE ................. 180dln ammzmv: POMLADNE VODE ....................... 180dln Jmmizupm: LJUBEZEN PO KRANJSKO .............. 170dln BEGUNCI ........................... 170dln SOVRAŠTVO IN LJUBEZEN .......... 150din KaniUatovM: HUDOURNIKI ...................... 120dln MI MuMh-PMe: BREMENA IN RADOSTI ČASOV 140dln i— «*•* SONCE VZHAJA POČASI.................. 140dln JMtZupn: SENCE PRETEKLOSTI ................. 70 din kiKMmvMA: ZIBKA PA TEČE ..................... 72 din MM-Kivim: RODILA SEM JIH...................... 69dln ammomt OBNOVA ............................. 70din QHii>»io m»r. DOLINA ZELENEGA ZLATA .... 150dln FranaaMgkan: TAKO JE TO ...................... 70dln AMeaZMar STRASTI V GRAPI...................... 7Sdin Jo« Munth-PitiU: VEČNI KROG ............... 60 dl n »uta umile: SMRT V KURENTI JI ................ 55dln m DVOŽIVKE ......................... 70din KNJIŽNICA MOJ mu SVET Sodobno kletarjenje . 36o din O PSIH ............................ 480 DIN PRIDELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN.....340 DIN MOJ VRT JE MOJE VESELJE ........... 240 DIN VINOGRADNIŠTVO..................... 290 DIN VRTNO ZELEN JADARSTVO ............ 270 DIN V SADNEM VRTU ..................... 300 DIN RAZMNOŽUJMO OKRASNE RASTLINE .... 220 DIN VSAKDANJE IN PRAZNIČNE JEDI.........240 DIN PTICE OKOLI NAŠEGA DOMA ........... 150 DIN SVET AKVARISTIKE .:............... 80 DIN SAMI NAREDIMO AKVARIJ .............. 50 DIN NAŠE MAČKE ...................... 170 DIN MALE ŽIVALI V NAŠEM DOMU............ 45 DIN ANANASOVKE......................... 120 DIN ZDRAVNIŠKI NASVETI (ZA ŽENSKE) ..... 50 DIN KNJIŽNICA : ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA a; KMETIJSKI PRIROČNIK 1980 ............ 100 DIN PORODNIŠTVO DOMAČIH ŽIVALI .......... 100 DIN PRIDELOVANJE KROMPIRJA .............. fOO DIN POPRAVILA KMETIJSKIH STROJEV II 70 DIN KMETOVALCEV PRAVNI PRIROČNIK 130 DIN KMETIJSKI PRIROČNIK 1979 .......... 70 DIN GRADNJA IN PREUREDITEV HLEVOV 150 DIN ZAJEDALCI IN ZAJEDALSKE BOLEZNI DOMAČIH ŽIVALI ....................... 50 DIN POPRAVILA KMETIJSKIH STROJEV I ....... 50 DIN KMETIJSKI STROJI ..................... 60 DIN GOSTJE NA KMETIJI..................... 25 DIN POČITNICE NA KMETIH ................ 50 DIN GOJITEV RIB (2 RECEPTI ZA PRIPRAVO)............... 50 DIN PRAKTIČNO GNOJENJE ................... 25 DIN KMETIJSKI PRIROČNIK 1976 (GOZDARSKI) ........................ 25 DIN POSEBNE IZDAJE Broz Tito. O KMETIJSTVU IN VASI ... 250dln ZDRUŽEVANJE KMETOV (ZAKON S KOMENTARJEM) .............................. 90 din ZAKON O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH 150dln TRAKTOR, VARNOST IN PROMET............. 50 din Knjige naročite pri ČZP Kmečki glas ali pa kupite v knjigarnah. NAROČILNICA »m* In priimek: ......................... .............. Kraj:.................................................. Poit«: ................................................ N*ročam knjig*:......................................... Knjige bom plačal po povzetju — v .............obrokih. (najnižji znesek obroka je 150 din) PRVI OBROK — POVZETJE Podpis ........................................ To naročilnico izpolnjeno poiljite na naslov ČZP KMEČKI GLAS, Mlldoilčeva 4, 61000 Ljubljana. *** JI tJtacl/ruifoor lis£cu OBISKAL NAS JE PREDSTAVNIK VOJAKOV Učence OS Globoko je pred dnevom JLA obiskal predstavnik vojašnice iz Cerkelj. Predvajal nam je dva poučna filma o življenju! branilcev naše domovine in odgovarjal na vprašanja. Čestitali smo mu za praznik in ga prosili, naj čestitke ponese tudi tovarišem. MARTINA FILIPČIČ in JOŽICA LESKOVŠEK lit. krožek ZANIMIVO PREDAVANJE Učenci osmih razredov novomeške OS Grm smo pred nedavnim poslušali zanimivo predavaje o kemiji in laboratorijski tehniki Govoril nam je tov. Mirko Japelj iz tovarne zdravil Krka. Tako smo dopolnili znanje, ki ga o kemiji osvajamo pri šolskih urah. BORIS BERI C DARE ULAGA V GLOBOKEM Gledališkega igralca Dareta Ulago poznamo mladi zlasti po vlogi v televizijski nadaljevanki »Erazem in potepuh**. Ta znani umetnik se je pred kratkim predstavil tudi ljudem iz Globokega in okolice, ki so zl navdušenjem sledili njegovemu izvajanju monodrame Toneta Partljiča »Nekoč in danes*'. Na podeželju je malo takih predstav, želim si jih več. JOŽICA LESKOVŠEK OS Globoko KONCERT ANDREJA ŠIFRERJA V soboto, 6. decembra, je obiskal Artiče znani slovenski pevec Andrej Šifrer. Priredil je zanimiv kkneert, na katerem ni manjkalo njegovih mišk, debeluhov, gostiln, dam, zo- .................itejčko ‘ je vse prisotne, ki so mu prisrčno bozdravnic, Matejčkov ... Navdušil zaploskali. darja Štritof, 8. a nov, krožek OS Artiče KONCERT DUA DOLENC V petek, 19. decembra, sta v gimnazijski telovadnici nastopila zakonca Melita in Veno Dolenc ter kitarist Edi Štefančič. Dijakom so v živo predstavili prvi album dua Dolenc ..Sedmina Veno nas je med pesmimi razvedril s šalami, same skladbe pa so bile zahtevne. Med drugimi smo slišali pesmi Magdalena, Jutro, Veter, beli konj, Svatba. Koncert je šola organizirala v sodelovanju z Glasbeno mladino. IRENA GRAHEK Gimnazija Novo mesto POMORŠČAKOV POZDRAV DOLENJSKI Oglašam se vam iz Paname, kjer z ladjo Kranj prehajamo iz Atlantika v Tihi ocean. Namenjeni smo na zahodno obalo ZDA, kjer bomo natovaijali za Italijo in Jugoslavijo. Delo na ladji opravljam že šesto leto, prav toliko časa pa tudi že lQvenski obali. Kljub temu nisem pozabil na Dolenjsko. Se vedno se počutim Novomeščana. Zato se vam oglašam in želim po tej poti preko »Dolenjca** pozdraviti sestre in brate, sovaščane iz Šmihela pri Novem mestu ter pedagoge in učence Šolskega centra za gostinstvo v Novem mestu. Srečno in uspehov polno novo 1981. leto pa v imenu pomorščakov Splošne plovbe želim tudi kolektivu Dolenjskega lista. DUŠAN GALIC z ladje Kranj POČASTILI SMO DAN SOLE IN PRAZNIK JLA V petek, 19. decembra, smo imeli učenci osnovne šole Milka Šobar-Nataša proslavo v počastitev dnev« šole,. 20. decembra, in praznika JLA, 22. decembra. Zbrali smo se v telovadnici. Najprej smo poslušali kulturni program, ki ga je pripravil pevski zbor in recitacijski Zatem je tov. Dragica Rome svoje doživljaje iz asa, ko je bila partizanka. Pripoved je bila zelo zanimiva in smo jo nagradili z navdušenim ploskanjem. MATEJA LEGAN, 8. b OŠ Milka Šobar-Nataša Šmihel KORISTNI OGLEDI Učena naše šole so si ogledali tovarno Iskro, GOK, zdravstveni dom in vrtec, da bi se lažje odločali za bodoče poklice. Poslušali so tudi predavanje „Pamet in nespamet v poklicnih željah". NATALIJA LUNAR OŠ Črnomelj i \ PRIZNANJE — Za izredno prizadevnost in uspehe na področju telesne kulture je ŠŠD iz novomeške OŠ Katje Rupena pr ejelo značko ZTKJ Priznanje pomeni nagrado za sadove dolgoletnega dela pioniijev in treneijev, hkrati je značka tudi zahvala za razumevanje učiteljskega zbora in vodstva šole pri delu društva. — Na posnetku: Pr edsednica ŠŠD Mateja Cvelbar med prejemom priznanja. (Foto: Jože Malenšek, foto krožek OŠ Katja Rupena) 96 let Marije Pec Že dekliški priimek Culetto odkriva, da segajo korenine najstarejše vaščanke Lole pri Zidanem mostu verjetno v zamejstvo. Marija je prvič avekala 2. novembra 1884 v Podbrdu v Terski dolini, nam bolj znani Beneški Sloveniji. Skopa zemlja ni dajala dovolj kruha revni 6-članski kmečki družini. Zato je oče kakor številni drugi vaščani sezonsko delal kot zidar. Največ so delali „škarpe“ za želez nico in tako jih je pot zanesla v Loko, ko je bilo Mariji 9 let. Jeseni 1905 se je Marija v Loki poročila. Ba tedna po rojstvu itrtega sina Petra je počilo. Pričela se je I. svetovna vojna Moža, ki je bil iz Mariji nih krajev, so avstro-ogrske oblasti lot Italijana do 1915. leta internirale v Ledben. Mož je bil dober zidar. Spomladi je delo prevzel, jeseni pa se je vrnil. Zaslužek je pozimi hitro skopnel, to leto pa je bilo zato še posebno težko. Pred II. svetovno vojno je mož zbolel in Marija je kmalu ostala brez močne opore. Se sreča, da je bilo od šestih sinov in dveh hčera nekaj otrok že odraslih in so se postavili na svoje noge. Spoznali so, da je treba s poštenjem in trdim delom prislužiti več, kot sta lahko oč e in mama v hudih časih. „Tedaj smo imeli na mizi bel kruh le ob praznikih,“ se živo spominja Marija, ki sem jo presenetil, ravno, ko se je vračala z njive, kjer pri svojih letih še veliko postori. „Zlasti okopava,“ doda Branko, eden izmed 21 vnukov. Marija ali Pečwa mama, kot ji pravijo vaščani pa ima še 8 pravnukov. Zanima me še, kakšen »recept" pri prehrani in načinu življenja za visoko starost. In zopet poseže vmes šegavi Brane, ki sicer pomaga pri-sporazume- Klpi vanju s staro mamo, saj se ji leta očitno najbolj poznajo na oslabelem sluhu: , ,Frico, to je sir z jajci in koruzno moko, je ob polenti njena najboljša jes. Prileže pa se ji tudi česen in briška rebula,“ našteva Brane, Marija pa smehljaje pritrjuje vnuku. »Nimam pokojnine ne socialne podpore, izgovorila pa sem si preužitek**, malce prizadeto pove Marija. Zaželimo ji zdravo 1981. leto! PAVEL PERC Je mar končan boj proti alkoholizmu? 18. decembra je bila v Sevnici redna letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov. Ker je alkoholizem še vedno precej obsežen problem, so bila za letno skupščino kluba razposlana vabila vsem, ki bi tako ali drugače lahko sodelovali pri reševanju tega vprašanja. Toda skupščine se žal ni udeležil niti en predstavnik družbenopolitičnih organizacij, zdravstvenega doma, samoupravnih interesnih skupnosti, šol, milice, sodišča itd. Skupščine smo se torej udeležili samo predstavnika zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva ter še socialni delavki iz šolskega centra, predstavnica radia in bivši terapevt. Tako so predstavniki delovnih organizacij, kjer imajo še vedno velike izostanke zaradi alkoholizma, pa mladinske organizacije in številnih drugih institucij, med njimi tudi koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu pri občinski konferenci SZDL, zamudili priložnost, da bi se na skupščini seznanili, s katerimi vprašanji naj bi se ukvarjali, če bi izpolnjevali dolžnosti tako, kot bi jih morali. O INFORMIRANJU Konec prejšnjega tedna je bil na Bledu seninar o informiranju v šolah, ki ga je pripravil Center za obveščanje in propagando pri RK ZSMS. Udeležili so se ga tudi mladi iz novomeške občine. Udeleženci seminarja so se najprej seznanili z osnovnimi nalogami informiranja v delegatskem sistemu, nato pa ob posameznih predavanjih izmenjali svoje izkušnje o urejanju šolskih glasil, oglasne deske, radijskega programa. Razprava je pokazala, da je ponekod delo že lepo zaživelo, drugje pa se še zmeraj srečujejo z mnogimi težavami, nezanimanjem samih mladincev, pomanjkanjem mentorjev, itd. Posebno zanimiva pa je bila javna tribuna »Ali je novinarsko delo le služba? v kateri so o novinarskem delu marsikaj povedali znani iovenski novinarji: Boris Dolničar, Stane Grah, Boris Kutin in Srečo Zajc. STOJAN PELKO Predlog: jezero in elektrarna S kanalom speljati odvečne vode proč od Ribnice - Podobno sp ukrepali tudi drugod Prejeli smo pismo, podpisano le z »Vaš svetovalec S. N.”, v katerem neznan občan iz Ribnice ali okolice piše o poplavah ribniške Bistrice, o tem, kako naj bi jih preprečili, zavzema pa se tudi za varstvo okolja. Čeprav v načelu pisem, ki1 niso polno podpisana, ne objavljamo, smo tokrat naredili izjemo, saj neznani pisec govori o stvareh, o katerih še vedno potekajo uradne in neuradne živahne razprave v ribniški občini; razen tega pismo ni žaljivo za nikogar in je očitno napisano le z dobrim namenom: Vrli možje ribniški, ali se ne zgledovali po Gabrielu Gruberju, ki je pied 200 leti rešil Ljubljančane strahu pred poplavami z dokaj „NAUCITI LOV1TT Na nedavnem sestanku delegacije skupnosti za zaposlovanje za KS Šemič je bilo spet izrečenih dostih besed o Romih. Delegat z Vinjega vrha je povedal, da se natanko spominja podobnega besedovanja o ,.romskem vprašanju** pred 15 leti, vendar se od takrat ni ničesar bistveno spremenilo. Po njegovem mnenju ni rešitev tega težavnega problema v tem, da Rome naselimo v bližino vasi, ob tempa živijo v istem družinskem okolju in ob istih navadah. Vsaj čepijo: Fajdiga, Gelze, Andolj-šek, Žug, Tanko, Karpov, kitajski rek »Ne ribo podariti, marveč naučiti r ibe loviti". V Beli krajini zelo primanjkuje raznih obr tnikov in bi se na tem področju lahko našlo delo tudi za Ro me. Odgovorni organi bi morali imeti več neposrednih stikov, ne pa samo iz pisarn z denarnimi podporami »reševati** ta hudi problem. F. DERGANC preprosto »iznajdbo** - kanalom? Tudi vi nas rešite strahu pred grozečimi poplavami potoka Bistrice, saj noč in dan trepetamo, kdaj nas bo spet zalila voda. Posnemajte Domžalčane, ki so poplave potoka Pšate preprečili tako, da so skopali od Kate do Kamniške Bistrice kanal, kar je bilo sicer zelo drago, a tudi koristno, saj poplav ni več, ljudje pa žive brez strahu. Z malo dobre volje, morda tudi udarniško, bi očistili strugo Bistrice od Gorenje vasi do Goriče vasi, saj zdaj najdete v njej vse, od kavčev in štedilnikov pa do stekelnic in plastičnih predmetov. Ta nesnaga je že dobila ime »ribniški pušeljci” in je v sramoto nekdaj čisti in lepi Rbnici, še posebno, ker jo je videti tudi z magistralne ceste. Kljub vsem' predpisom o prepovedi onesnaževanja okolja ni ukrepov proti kršiteljem. Posamezniki vozijo smeti v Bistrico z vozički, namesto da bi jih na smetišče. Zaradi obilice te ribniške »kulture” si mora voda iskati pot drugje in tudi tako pride do poplav. Po svetu, posebno v severni Italiji, imajo pri vseh rekah, ki groze s poplavami, skopane kanale oz. prekope. Tako ne prihaja več do poplav in ljudje ne žive več v strahu za svoje premoženje in življenja. Nekaj podobnega naj bi uredili tudi pri nas. Morda bi se našel kdo, ki bi vodno moč uporabil za manjšo* elektrarno ali kakšno drugo gospodarsko korist, ki bi jo zelo verjetno prinašalo tudi jezero. Tako bi bil tudi za vedno odstranjen strah, ki nam zdaj ne da spati ob vsakem daljšem deževju ali večji odjugi, ko se nanagloma tali sneg. VAS SVETOVALEC H. N. „MOST VEČINA Z MANJŠINO11 - Hub koroških Slovencev v Ljubljani je ob sodelovanju sind ikata Temeljnega sodišča v Ljubljani pripravil koncert s tem naslovom. Sodelovala sta tudi mdki (na sliki) in mešani pevski zbor PD Slemeita s Sv. Gregorja pri Ribnici, s koroške strani pa tamburaški zbor iz Loč PD „Jepa in moški zbor s S el. Prireditev je bfla v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. (Fo to: Lado Čuk) domovina kirke eugenel pohotne; izdelovale kravat germmit demon ognja makedon. kolo plesen na vinu uka v ž ime .jemenu deciliter arej.rn.ime neznanec jeznasip kamenček nravnost sodoh.am pisatelj gl mesto jemena površina omlačeno žito država vzda mlečni izdelek sodobna trgovina srečno 1981 (~3btrgoyska hiša maximark&t anton dermota regovor acetilen pancevo dedna zasnova os. zaimek NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA maximarket Spet je pred vami novoletna nagradna_ križanka, ki vam jo poklanja Trgovinska hiša Maksimarket iz Ljubljane. Križanka nj težka, zlasti ne za tisto, ki so v našem listu med letom prebirali Emonin kotifiek. (»Sevalce, ki jim bo naklonjen žreb. Čakajo lope nagrade, ki so jih prispevali: Turistična agencija Globtour Novo mesto, Emonska klet Ljubljana ter uredništvo Dolenjskega lista. 1. nagrada: potovanje s hidrogliserjem za dve osebi: i* Pirana v Benetke 2 nagrada: prav tako potovanje s hidrogliserjem za dve osebi iz Pirana v Benetke 3. nagrada: 1.000 din 4. nagrada: 500 din & napada: večerja za dve osebi v Emonski kleti v Ljubljani lOknjižnih daril Reševalce prosimo, da pošljejo rešitev križanke do vključno četrtka, 8. januarja 1981, uredništvu Dolenjskega lista. Novo mesto, p. p. 33. Na kuverti naj obvezno napišejo „K RIŽ ANKA > svoj naslov pa na beli rob brižanko, ki je hkrati kupon Prl žrebanju. Prijetne praznično dni in srečno 1981. leto vam želijo Maksimarket, Globtour 'n Dolenjski list kultura in izobra- ževanje O izpadlih naložbah Predsednica odbora za naložbe Jožica Miklič: ».Kriteriji za sprejem v republiški naložbi programa so strožji" sporočilo, naj črtajo vse naložbe oziroma predvideno soudeležbo republiške kulturne skupnosti pri njih. Nazadnje so morali tako ravnati tudi v Trebnjem, čeprav je dolgo kazalo, da bo ravno gradnja njihovega kulturnega doma edina tako imenovana republiška naložba na Dolenjskem. Izpad omenjenih in drugih manjših naložb je grenko odjeknil in povzročil nemalo hude krvi. V srednjeročnem obdobju, ki se izteka, je republiška kulturna skupnost sofinancirala na Dolenjskem, v Posavju in kočev-sko-ribniškem območju 37. objektov za kulturne potrebe. V ta namen je prispevala 56 milijonov dinarjev ali 16,7 odst. vseh svojih Sredstev, predvidenih za naložbe. Novi oddelek NOB In ljudske revolucije Dolenjega muzeja v Novem mestu, delavski dom v Krškem in enak na Senovem, kulturna domova y Adlešičih in Metliki ter večnamenski prostori v Velikem Gabru in Šentjanžu so samo nekatere večje pridobitve, ko so nastale s pomočjo naložbenih sredstev kulturne skupnosti Slovenije. NAVDUŠENJE - Toradze Rubinstein. (Foto: J. Pavlin) glasbenik, ki lahko postane drugi Jožica Miklič Potrebe tega območja po Primernih in tudi novih kulturnih prostorih še dolgo ne bodo izčrpane. To se vidi tudi iz spiska naložb, ki naj bi jih uresničili do leta 1985. bfekaj večjih in' Pomembnejših je bilo prijavljenih odboru za naložbe pri 'zvršnem odboru republiške kulturne skupnosti v upanju, ^ jih bo ta sprejela v Program in kajpak financirala. Tako so Trebanjci prijavili gradnjo novega kulturnega dorna v Trebnjem, Črnomaljci adaptacijo kulturnega doma v Črnomlju, Krčani dograditev druge faze svojega delavskega doma, Sevnični pa tudi gradnjo novega kulturnega doma. še preden so v občinah oblikovali kulturne načrte za novo srednjeročno obdobje, je prišlo iz Ljubljane Zakaj ta radikalni poseg? Jožica Miklič iz Novega mesta, predsednica odbora za naložbe pri izvršnem odboru republiške kulturne skupnosti, pravi: „Pri sestavi plana za obdobje 1981 -1985 je bilo nujno upoštevati kriterije, ki jih vsebuje družbeni dogovor o temeljih plana SRS, in kriterije, kijih je sprejela skupščina kulturnih skupnosti Slovenije. Na podlagi takih usmeritev je odbor za naložbe izbral z dolgega seznama prijav le 16 objektov in nekatere nujne obnove v vsej Sloveniji, vendar pa med temi ni nobene z območja Dolenj-ške, Bele krajine, Posavja in kočevsko-ribniškega konca. Tako je trebanjski kulturni dom izpadel iz programa prav zaradi omenjenih kriterijev, enako pa se je zgodilo s predvidenimi naložbami v drugih občinah. V poštev so prišla le občinska središča nerazvitih občin, teh pa po republiških kriterijih na Dolenjskem in v Posavju ni več.“ Izpad iz republiškega programa pa seveda ne pomeni konca kulturnih naložb v novi petletki. Manjše naložbe so v planih nekaterih, občinskih kulturnih skupnosti še ostale, vendar gre za dela, ki so bila začeta v sedanjem srednjeročnem obdobju. Iz lepubliške kulturne skupnosti prihajajo namigi, naj bi poslej v občinah prišli do kulturnih prostorov v okviru tako imenovanih družbenih domov, grajenih z združenimi sredstvi več SIS in drugih zainteresiranih, denimo, po zgledu Pišec. I. ZORAN Strune so skoraj žarele Ognjevit nastop sovjetskega pianista v Novem mestu V organizaciji ZKO je bil 19. decerira zvečer gost novomeškega Doma kulture Aleksandr Toradze, priznani pianist iz Gruzije, o katerem pravijo kritiki: „Vulkan klavirske igre, genij, ki bo postal legenda.” V Sloveniji je bil že drugič, saj je lani spoznal .Ljubljano v okviru dnevov gruzijske kulture. Tokrat je svojo klavirsko virtuoznost predstavil poslušalcemv Kopru, Mariboru, KOČEVSKI LIKOVNIKI PRIDEJO V NOVO MESTO Ivo Paradžik, Dušan Vidmar, Marjan Kužnik, Stane Hočevar, Franc Lovšin, Janez Arko, Savo Vovk, Alč Babič in Peter Vovk, člani likovne skupine iz Kočevja, bodo od jutri do 10. januarja prihodnje leto razstavljali svoja dela v avli novomeškega Doma JLA. Ustavo prirejajo ob drugi obletnici kočevske skupine, ki deluje pod mentorstvom akademskega kiparja Staneta Jarma. Pred tedni sta v Novem mestu v istih prostorih razstavljala slikar Rado Meglič in kipar Matija Glad, kočevska likovna ustvarjalca,' ld pa tokrat s skupino ne nastopata. IZOBRAŽEVALNI DAN 13. januarja, takoj na začetku zimskih šolskih počitnic, bodo v Novem mestu priredili enodnevno izobraževanje prosvetnih delavcev. Osrednja tema bo planiranje, zvrstila pa se bodo tudi predavanja o družbenoekonomskih tokovih, aktualnih vprašanjih na področju vzgoje in izobraževanja s poudarkom na preobrazbi oziroma usmerjenem izobraževanju ter o aktualnih mednarodnih dogodkih. V kulturnem delu bo kakih 450 udeležencev - toliko jih pričakujejo v Domu JLA, kjer bo izobraževalni dan - po vsej verjetnosti prisluhnilo še eni od podobnih slovenskih monodram. Novi Gorici, v Ljubljani pa je snemal z radijskim orkestrom in imel kon cert v Viteški dvorani. V Novem mestu je nastopil pred tradcionalno »ztsedeno” dsorano in S poslušalcev je z vsem srcem prishhnilo delom Lizsta, Ravela in Haydra. Neki poznavalec je ta nastop komentiral: „Lizst in H aydn sta se v zvoku pomirila tako, kot bi si nekdo prižgal cig areto s trščico, medtem ko bi marsikdo za to opravilo porabil smsko.’’ To kajpada ,ri bila zbadljivka na pianistov račun, saj je nojster oba skladatelja podoživel v popolnosti. J. BVVLIN Ni (bilo) tako malo pridobitev ^eblisk iztekajoče se kulturne petletke v novomeški občini kaže na pomemben korak naprej ----- _ I*išemo zadnje dneve kul tu-?e Petletke 1976 - 1980, in res ** č'sto P1* koncu, Wmo, kaj je, denimo, Unesla Novemu mestu in ®vomeški občini Podatkov je za temeljito analizo, Pravzaprav kar nekoliko preveč j..Pričujoči zapis, v katerem . •mo podčrtati le nekatere »mme ugotovitve. ^ ,tVa in nesporna ugotovitev je, da Petih !fultunia dejavnost v minulih 1,^ letih krepko razrasla, pa naj ajjT10 v mislih samo Novo mesto kboNieVne skuPnoSti- Znatno se se itneJ . Stnotne razmere tako hi za 0Vanih profesionalnih ustanov sj.. 'jodov ter amaterizma. V okviru lahko govorimo tudi o ani skrbi za množičnost, ki se kaže pretežno v ustanavljanju novih kulturnih društev v krajevnih skupnostih, šolah in (nekaterih) organizacijah združenega dela. Ljubiteljska kultura je bila deležna tudi primernih prostorov za delovanje. Zvrstilo se je lepo število malih in večjih naložb v krajevnih središčih, tako v Žužemberku, Dolenjskih Toplicah, Straži, Škocjanu, Gabrju in še kje. Med veliki naložbi sodita vsekakor pred dvema letoma odprti novi oddelek NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v Novem mestu in letos dogiajena kulturna dvorana v Šentjerneju, ki sta skupaj veljala nad 31,3 milijona dinarjev. Povejmo še, da je bil v končujoči se petletki uveden poseben prispevek združenega dela za izgradpjo kulturnih prostorov v novomeški občini in da je s kombiniranim financiranjem v Novem mestu nastal tudi objekt za potrebe muzejskega oddelka NOB. Glede na razpoložljiva sredstva je novomeška kulturna skupnost lahko šele sedi minule petletke namenjala nekoliko večje deleže za akcije pri varstvu kulturne dediščine, ki so sicer potekale z enakim denarnim: deležem republiške kulturne skupnosti Približno takrat je šlo lahko nekaj več kulturnega denarja tudi za vzdrževanje spomenikov in obeležij NOB. Ugotovitve kažejo, da pomembnih pridobitev v novomeški občini ni bilo malo. Bržčas bi jih bilo več: in še pomembnejših, ko bi novomeški kulturni skupnosti ostajalo več denarja za lastne potrebe. I. Z. Severjeve nagrade galeriji škofjeloškegi lf,gu so prejšnji teden pade-tradicionalne Severjeve lifu za daežke na gleda-področju. Ncgrajenci leto 1980 so: Trne Gogala, rt, X u- unK erugaia, Ter 9,r,ame SNG Ljubljena, sle, Aopg . 0 Glažar, članica Primor-dramskega gledališča iz Gorice, Bine Matoh, Vab Sr, 1 ----- —• •» p 1J11.CUU V <>Utl»r>», IVI/ / V (H* Vent AGRFT, Poldka dinskem gledali šču. Od leta ana terskem odru v Ribnic i na Štiglic, režiserka in igralka Loškega odra v Škofji Loki, Tone Oman , igralec Prešernovega gledališča iz Kranja, in Cvetka Videc, članica gledališke skupine trbovel jske Zarje Posebno priznanje so dobili igrdci, ki so ob likovali predstavo „Šuhu in leteči princesa“ v Slovenskemmla- 1971 do letos je bilo podeljenih 41 Severjevih nagrad. Nagrade podeljujejo vsako leto na dan srrti znanega slovenskega igralca Stareta Severja . Letos je minilo deset let, kar je ta velikan slovenskega gledališ ča umrl le malo zatem, ko je imel na majhnem Pohorju svojo zadrjo predstavo. Ob deseti obletnici Severjeve sntti so izdali tako imenovano spominko poslanico in v njq med drugim zapisali: Severjevo igralsko izročilo ne pomeni zgolj vrednote neke preteklosti, marveč je živo navzoče tudi v dana-* šnjem slovenskengledališkem trenutku kot vzor in ustvarjalna pot za mnoge. NOV OMEŠKI FOLKLORISTI RAZISKUJEJO STARE OBIČAJE N ovomeška folklorna skup ina Kres, ki jo vodi Branka Moškon, je postala znana po tem, da oživlja stare dolenjske ljudsk^ plese^. Malone vse plese je morala skupina do zdaj sama n a novo odkrit). Letos se je odločila, da bo razisk ala stare obi&je (z našo kmečko ohcetjo) na šmarješko -škocjanskem območju. Kul-tirna skupnost v Novem mestu, ki je to akcija denarho podprla i pa je ntnila, da bi moral pri tem sodelovati etnološki oddelek Ddenjskega muzeja. LE PET AKTIVNIH KINEMATOGRAFOV V krajevnih skupnostih no\o-meške občine deluje stalno le pet kinematografov. Ti so v Šentjerneju, Kklenjskih Toplicah, Straž, Škocjanu in Mirni peči. Kaže, rfa bodo z rerhim predvaj anjem filmov začeli tudi v Gabrju, kamor bodo prenestili kinoprdektor, ki so ga do zdaj imeli v Šentjerneju. Delo podeželskih kinematografov je novomeška kulturna slupnost te dni denarno podprla. NOVA RAZSTAVA V NOVOMEŠKI »KRKI’ V avli poslovnih prostorov Krke, tovarne zdravil v Novem mestu, je od 17. decembra odprta razstava slikarskih del Karoline Bračko, slikarke amaterke, članice Krkinega kolektiva Marketing v Ljubljani Dr. Mirko Juteršek je zapisal, da so njene slike nekaj posebnega in da se zdi skoraj neverjetno, da so nastajale ob avtoričinem i rednem delu. Sika figuraliko in vse svoje ustvarjanje hote naslanja na znane mojstre svetovnega slikarstva. To seveda niso verni portreti, saj gre Bračkovi za človekovo notranje sporočilo. Sikarka tudi ni več začetnica, akoravno ima za seboj vsega tri razstave in še te iz zadnjih treh let. KULTURNA SKUPNOST ZAHTEVA POROČILO Center aa arheologijo srednjega veka pri Narodnem muzeju v Ijubljani bo v letu 1981 nadaljeval raiskovalna (tla na Otdcu pri Dobrav oziroma ra tleh sredije-veškega Gutenwertha. Novomeška kulturna skupnost, naprošena, naj podpre nameravano akcijo, bo o denarnem prispevkuodločala, ko bo dobila poročilo o tem, kaj je bilo narejenega za 100.0 00 dinarjev, ki jih je le ta 1979 nantnsko dodelila Narodnemu muzeju za prezentacijo notranjosti Miklavževe cerkve na Otoku. Novogoriški mali odri 81 Na jubilejnern srečanju januarja bo 20 predstav V Novi Gorici bo od 10. do 18. januarja že deseto Goriško srečanje malih odrov. Na njem se bo zvrstilo dvajset predstav slovenskih, jugoslovanskih in tujih izvajalcev, zvrstile pa se bodo v tekmovalnem in informativnem delu festivala. Srčiko slovenskega dela, ki se bo potegoval za nagrade, bodo predstavljale Strniševe ,,2abe“ v izvedbi AGRFTV iz Ljubljane, Kroetzerjev ..Clovek Meyer“ v uprizoritvi MGL in Wudlerjevo delo »Odprite vrata, Oskar prihaja”, s katerim bo nastopilo SLG iz Celja. V informativnem delu velja opozoriti na dve predstavi Grumovega »Dogodka v mestu Gori“ (Plesno gledališče Celje, PDG Nova Gorica). Resnično profesionalno gledališko raven sodobnih evropskih snovapj so si prireditelji zagotovili z nastopom londonske skupine »The New Shakespeare Company“, ki bo uprizorilo Pinterjevega »Hišnika”, in pariškega gledališča »Lucemaire forum”, ki prihaja v Novo Gorico s Coussejcvo »Strategijo za dve gnjati”. V okviru tokratnega srečanja malih odrov bo več spremljajočih prireditev, od katerih naj omenimo seminar »Govor v gledališču” in troje razstav: »Utrinki na veliki čas” (ali Tito na Primorskem), »Sodobni angleški dramatiki” in »Sodobni nemški gledališki plakat”. Ribniška deveterica razstavlja v Kočevju Razstava v Likovnem salonu bo odprta do 30. decembra Omenjena sekcija je začela z delom letošnjega marca. V njej so pretežno mladi ustvarjalci. Poleg želje po skupinskem delovanju jih družijo še druge reči. Od vsega začetka uresničujejo, kar so si zastavili ob ustanovitvi sekcije: prirejajo razstave in se poveznejo š sorodnimi skupinami; med drugimi so se tudi s kočevsko, tako da je pričujoča razstava v Kočevju izmenjalna. V kočevskem Likovnem salonu bodo še do 30. decembra na ogled dela članov likovne sekcije Doma JLA iz Ribnice. Na razstavi, ki sojo odpili 18. decembra pod pokroviteljstvom ZKO Kočevje, se s svojimi stvaritvami predstavljajo: Milan Cirovič, Nenad Božič, Vladal Trifunov, Dušan Matoh, Barbara Čihal, Mateja Oražem, Meta Zobec, Regava Haijati in Uroš Oberatar. RAZSTAVA ZA PRAZNIK - Na četrtkovi otvoritvi razstave v Likovnem salonu v Kočevju sta recitirala svoje pesmi vojaka Gojko Anič, član kluba pesnikov iz Mostara, in Aleksa Aleksič, član književnega kluba »Sonja Marinkovič” iz Novega Sada . (Foto: Pr ime) Pred Levstikovim letom 150-letnico rojstva Frana Levstika bo slavila vsa Slovenija s Slovenci v zamejstvu — Dr. Vratuša vodi odbor Dolenjska je rodila več mož, ki niso le znatno obogatili slovenske kulturne zakladnice, ampak so vanjo prispevali dela, ki jih še danes štejemo za temeljna. Eden takih je tudi pesnik, pisatelj in kritk Fran Levstik, katerega 150-letnico rojstva bomo obhajali v letu 1981. V okviru republiške konference SZDL so že minulo pomlad oblikovali pripravljalni odbor, ki bo pod vodstvom dr. Antona Vratuše usklajeval, usmeijal in tudi sam pripravljal program prireditev v počastitev Levstikovega jubileja. Odbor se zavzema za to, da bi proslavljanje potekalo po vsej Sloveniji, zajelo pa naj bi tudi Jugoslavijo in zamejstvo, kjer živijo Slovenci. Osrednja proslava bo v Can-kaijevem domu v Ljubljani, v Velikih Laščah, od koder je Levstik izšel (rodil se je v Retjah), pa bodo od 19. do 28. septembra njemu posvečeni kulturni dnevi. V raznih krajih bo proslavljanje različno. Po- sebne programe pripravljajo založbe, gledališča in RTV. Izbore, ponatise, faksimilira-ne izdaje in monografije o Franu Levstiku bo tiskalo več slovenskih založb. Mladinska knjiga bo izdala Levstikova pisma in njegovo mladinsko literaturo, Državna založba Slovenije bo pripravila 11. knjigo zbranih del Frana Levstka, .Martin Krpan” kot najbolj znano Levstikovo delo pa bo izšel na kasetah in gramofonskih ploščah. O Levstiku bodo nadalje govorile kraižne razstave, simpoziji in gledališča, kkei bodo upri-zaijali odrske priredbe njegovih besedil. V praznovanje se bo vključila tud ljubljanska televizija, ki bo predvajala dramo Aleksandra Zorna o Levstikovem življenju. Praznovanje bo torej močno razvejalno in bo potekalo vse leto. Podobno, kot smo imeli nedavno Cankarjevo in Župančičevo leto, se bo s 1. januarjem 1981 začelo Levstikovo leto. I. Z. (TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 2.1. PETEK, 26. XII. O labod 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Zima, Ruščina, Petsto let osnovnega šolstva v SRH 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna oddaja, Zadnje minute 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 16.35 POROČILA 16.40 PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA: O MOŽU, KI NI ZNAL NOBENE ZGODBE 17.00 PANTAU 17.30 GODBA BREZ NOT: EGBERTO GISMONTI 18.00 RAZVO GOZDNE ŽELEZNICE 18.10 ZGODOVINA TRAMVAJA 18.30 OBZORNIK 18.40 J. Tomažič: POHORSKI STEKLAR 19.00 ZLATA PTICA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 7 + 7, zabavnoglasbena oddaja 21.05 T. Hardy: ŽUPAN V CASTERBRIDGEU 21.55 V ZNAMENJU 22.10 NOČNI KINO: NEW YORK, NEW YORK, ameriški film 16.55 Obzoija - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -17.45 Otroška oddaja - 18.15 Koraki - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Družba in kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Dokumentarna oddaja — 21.55 Kaj seje zgodilo z Baby Jane (ameriški film) SOBOTA, 27. XII. O labod 8.00 POROČILA 8.05 MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI 8.20 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 8.30 S. Makarovič: ŠKRAT KUZMA 8.45 ZELENI OBLAKI 9.15 MALI SVET 9.45 L. Norgaard: VZPON MADSA ANDERSENA 10.45 PO SLEDEH NAPREDKA 11.15 DELAJ Z GLAVO: USTVARJALNI MISEINI VZORCI 11.40 CAS, KI ŽIVI: STARI PISKER 12.10 in 15.30 POROČILA 15.35 CRNI PETER, češki mladinski film 17.00 NAŠ KRAJ 17.15 BOSNA : CIBONA, prenos košarkarske tekme 18.45 S. Makarovič: LEVA ROKA, DESNA ROKA 19.05 ZLATA PTICA 19.10 RISANK 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SREČANJA 21.35 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU MESTA 22.25 POROČILA 22.30 PLES NA VODI, ameriški film 17.45 Zapisi z vasi - 18.30 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer z j4eksandro Ivanovič - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Športna sobota *- 21.30 Feljton - 22.00 Glasbena oddaja NEDELJA, 28. XII. O labod 8.35 POROČILA 8.40 PLANŠARJI JANEZA JERŠI-NOVCA 9.10 ČEBELICA MAJA 9.35 BELI KAMEN 10.05 WASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN 13.35 POROČILA 15.15 RDEČA BOŠAVICA, dokumentarna oddaja 15.45 POROČILA 15.50 ZLATI CEKIN, posnetek fetivala za otroke 16.50 ORLOVO KRILO, angleški film 18.35 ŠPORTNA POROČILA 18.40 DEDEK MRAZ ZA VAS: TILLOVE DOGODIVŠČINE 19.00 ZLATA PTICA: KAKO SO PULILI REPO 19.05 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 2Q00 M. Smoje: VELIKO MESTO 21.25 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.55 V ZNAMENJU 22.15 ŠPORTNI PREGLED 16.00 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Jimmy (dokumentarna oddaja) - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Risanka -21.25 Korak v zimo (francoski film) PONEDELJEK, 29. XI I. Olabod 8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Lutkovno gledališče — Pogovor z R. Zvrkom, Vojne Doeme 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 15.45 KMETIJSKA ODDAJA 16.45 POROČILA 16.50 VRTEC NA OBISKU: IETO TECE, NIC NE RECE 17.15 GLASBA ZA CICIBANE: NAŠE IGRAČE 17.30 Človekovi prijatelji 17.55 DELEGATSKI VODNIK: DELEGATSKI SISTEM V REPUBLIKI 18.15 JEZIK V JAVNI RABI: IZBIRA ZGRADBE BESEDILA 18.30 OBZORNIK 18.40 DEDEK MRAZ ZA VAS: 7i a tor na 19.00 ZLATA PTICA: METLAR IN KRALJ 19.05 RISABCA 19.26 ZRiO DO ZRNA TOREK, 30. XII. Olabod 9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Alkohol in nikotin, Nori lampion, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Glasbena vzgoja, Zadnje minute 15.30 SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Oberstdorfa 16.50 POROČILA 16.55 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 17.05 MAU SVET 17.35 OHRIDSKO POLETJE 18.05 (BRAMBA IN SAMOZAr ŠClTA 18.35 OBZ«IK 18.45 DEDEK MRAZ ZA VAS: STOLP IZ VOŠČILNIC 19.00 ZLATA PTICA: KUHANA JAJCA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK Olabod 1 9.00 POROČILA 9.05 VEVERICA IN OZIMNICA, risanka 9.15 PONCOIN TORO 19.20 MEDVEDEK UHEC 9.30 MODRI K1RKAC, risanka 9.35 MODROREPA RAČKA 10.00 COLARGa IN ČUDEŽNI KOVČEK ' 11.15 Z AVSENIKI, PRIVŠKOM IN TREIALTOM V NOVO LETO 14.15 NA SMUČEH Z EVERESTA, japonski ddcumentarni film 16.35 ŠPORT V LETU1980 18.05 TOM IN JIRRY 18.15 PANTAU 18.45 NE PREZRITE 19.00 ZLATA PRIČA: TRIJE UČITELJI 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 20.00 DOBRI \OJAK ŠVEJK, 2. del česKega filma „ IV. 21.30 KONCERT ZA IGRALKO IN IGRALCA, kabaret ,, 22.10 T. Hardey: ŽUPAN V CASTERBRIDGEU 23.05 NOČNI KINO: KRUT* SOBOTA, ameriški film 16.20 Dnevnik - 16.35 Šport v letu 1980 - 18.05 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih programov -19.30 Dnevnik - 20.00 Ostanite pn televizorju - 23.00 Poročila SOBOTA, 3.1. 9.10 POROČILA 9.15 VRTEC NA OBISKU: LETO TECE, NIC NE RECE 9.40 DIMNIKARCEK SE POTEPA PO SVETU 950 V. T. Arhar: LETNI CASI 10.05 MALI SVET 10.35 DELAJ Z GLAVO: RAZPOREDITEV UČNE SNOVI 11.00 B. Ibane z: TRSJE IN BLATO 19.30 DNEVNIK 20.00 Werner Egk: ABRAKSAS, balet 21.20 HJLTURNE DIAGONALE 22.00 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja -18.15 Neznana Jugoslavija - 18.45 Telesport - 19.30 Dnevnik - 20.00 L. Lazarevič: Švabic a - 21.45 Kulturna oddaja - 22.30 Dnevnik -22.45 Prištinsko glasbeno prizorišče 20.00 AKTUALNA ODDAJ 20.55 B. Cia vel: TUJA HIŠ/ 21.50 V ZNAMENJU 22.05 J. S. Brahms: LJUBEZ&J- SKE PESMI, balet 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Življenje knjige -18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Praznik na ledu -20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Ona - 22.00 Poezija SREDA, 31. XII. Olabod 9.20 TV V ŠOLI: Koledar, Secesija na Hrvaškem 10.00 TV V ŠOLI: Boj za obstanek, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 16.15 POROČILA 16.20 V. T. Arhar: LETNI CASI -16.35 UKROČENO OKO, kulturna oddaja 17.05 ŽIVLJENJE VIDRE TARKE, angleški mladinski film 18.30 DEDEK MRAZ ZA VAS: NOVOLETNA URA 18.55 ZLATA PRIČA: ČAROBNE DRSALKE 19.00 MEDVEDEK UHEC: JELKA 19.10 SPOMINI NA PRIHODNOST, glasbena oddaja 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 MUPPET SHOW (gostuje Lynn Redgrave) 20.25 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST: Z OPEKO PO ZAKONU 21.00 ZA POKUŠNJO IZ DRUGIH STUDIOV 21.30 Z AVSENIKI, PRIVŠKOM IN TREFALTOM V NOVO LETO 00.30 NA ZDRAVJE! 01.10 MELODIJE SPOMINCV o 1.30 V PLESNEM RITMU 02.00 SEDEM MCGREGOR JE VE, ansko-španski film 03.30 ABBA 14.15 Poročila - 14.20 Koledar -14.30 Mali Šlager - 15.30 Priložnostni spored za otroke - 19.10 Spomini na prihodnost - 19.30 Dnevnik - 20.00 Muppet šhow -20.25 Smo, ker pojemo - 20.55 Pop godba - 21.25 J. Anouilh: Orkester - 22.25 Aprilske norčije (ameriški film) - 23.55 Z Avseniki, Privškom in Trefaltom v novo leto - 00.05 RockVroller — 01.00 Zabavajo vas Boney M .. . ČETRTEK, I I. Olabod 9.30 POROČILA 9.10 JEŽ IN GOSENICA, risanka 9.20 PONČO IN TORO 9.25 POD TO GORO ZELENO 10.00 KJER CVETIJO LILIJE, ameriški mladinski film 11.35 VESELO Z DOMAtfMI ANSAMBLI 12.05 POROČILA 12.15 NOVOLETNI KONCERT, prenos z Dunaja 13.30 SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Garmisch - Partenkirchna 15.00 IZBOR IZ JUGOSLOVANSKIH NOVOLETNIH PROGRAMOV 16.40 CVETJE V JESENI, slovenski film 18.30 MLAD ZA MLADE 19.00 ZLATA PTICA: PREVARANA LISICA 19-10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 11.55 POROČILA 14.00 APRILSKE NORCI JE, ameriški film 15.30 IZBOR IZ JUGOSLOVANSKIH NOVOLETNIH PROGRAMOV 16.35 PLAMEN IN PUŠČICA, ameriški mladinski film 10.00 SVET V LET U 1980 19.05 ZLATA PTICA: UŠJA SLANINA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KOICU MESTA 20.55 SMO, H£R POJEMO, glasbena oddaja 21.25 AVTOSTftDA NASIUA, ameriški film 23.05 TVKAŽIPOT 3.25 POROČILA 15.00 Junaki risanih filmov- l^ Izbor iz jugoslovanskih novoletni" programov - 18.10 Od Nuernb«j8? do Budve - 19.30 Dnevnik -20.W Koncert ansambla Bjelo dugme ' 21.00 Poročila - 21.10 Življeijei« zemlji - 22.10 Š portna sobota ' 22.30 Samomor, skica za portret PIŠTOL ZA' ameriško-italj- Samoupravna komunalna interesna skupnost za območje občine Trebnje razpisuje na podlagi 6. člena Odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 10/78) JAVNI RAZPIS hiš, za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo enodružinskih stanovanjskih obrtno—stanovanjskih objektov in stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami-Na podlagi javnega razpisa bomo oddajali naslednje stavbne parcele v: ZAZIDALNEM KOMPLEKSU MOKRONOG - k. o. MOKRONOG A. Za grednjo enodružinskih stanovanjskih hiš 1. pare. št. 37 njiva v velikosti 638 m2 2. pare. št. 30/25 njiva v velikosti 739 m2 3. pare. št. 397/1 njiva v velikosti 639 m2 4. pare. št. 30/24 njiva v velikosti 650 m2 5. pare. št. 38 njiva v velikosti 685 m2 6. pare. št. 30/1 njiva v velikosti 705 m2 7. pare. št. 30/2 njiva v velikosti 689 m2 B. Za gradnjo obrtno—stanovanjskih objektov (nehrupna dejavnost) 1. pare. št. 30/3 njiva v velikosti 1435 m2 2. pare. št. 387/6 njiva v velikosti 1543 m2 C. Za gradnjo stanovanjskih hiš z obrtnimi delavnicami (nehrupna dej.) 1 njiva v velikosti 799 m2 2. par. št. 387/7 njiva v velikosti 847 m2 POGOJI RAZPISA I. Višina odškodnine za pravico uporabe zemljišča znaša: — din 45,00/m2 zemljišča II. Višina prispevka za pripravo stavbnega zemljišča znaša: — 885,00din/m2 uporabne tlorisne površine stavbe, ki jo bo investitor zgradil na zemljišču. III. Odškodnina za pravico uporabe na zemljišču in akontacija prispevka za pripravo stavbnega zemljišča zapadeta v plačilo v primeru gotovinskega plačila ob podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, v primeru plačila z bančnim posojilom pa v roku 30 dni po podpisu pogodbe. IV. Akontacija prispevka za pripravo stavbnega zemljišča se obračunava: — za parcele iz točke A od 150 m2 uporabne tlorisne površine — za parcele iz točke B od 200 m2 uporabne tlorisne površine — za parcele iz točke C od 180 m2 uporabne tlorisne površine V. Višina prispevka za pripravo stavbnega zemljišča se za parcele, ki bodo oddane po javnem razpisu, valorizira vsake 3 mesece po indeksu porasta stroškov v gradbeništvu. VI. Rok pričetka gradnje objektov je eno leto po dnevu pridobitve zemljišča, rok zgraditv do III. gradbene faze pa tri leta po pridobitvi zemljišča. VII. Varščina za udeležbo na razpisu znaša 5.000,00 din in jo je nakazati na tekoči rac št.100-66287166 Samoupravne komunalne interesne skupnosti za območje občine Trebnje, v primeru sklenitve pogodbe se vračuna v kupnino, v primeru kupčevega odstopa o sklenitve pogodbe se varščina ne vrne. tA\/iMI VIII. Pismene ponudbe je treba vlagati v zaprtih kuvertah z obvezno oznako "JA^ e RAZPIS" na naslov: Samoupravna komunalna interesna skupnost za območje ot£in Trebnje. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačani varščini. Rok za vlaganje ponudb P tem razpisu je 15 dni po dnevu objave razpisa. V ponudbi navedite tudi svoje stanovanjske, delovne in socialne razmere. . . hi IX. Javno odpiranje ponudb bo opravljeno dne 12. januarja 1981 ob 8. uri v sejni Skupščine občine Trebnje. . jn X. Komisija bo pri izvedbi javnega razpisa upoštevala določbe odloka o upravljanju razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dolenjski list št. 10/78), ki se nanašajo n« način, pogoje in postopek oddaje stavbnih zemljišč. - j XI. Vse informacije dobijo interesenti za nakup stavbnih parcel vsak ponedeljek m Pete,\ 7. do 15. ure in vsako sredo od 7. do 17. ure pri strokovnih službah Samoupravi komunalne interesne skupnosti za območje občine Trebnje, Goliev trg št. 9 (soba st. Trebnje, ali po telefonu št. 83—354. • Številka: K—63/80 Datum: 18.12. 1980 Enota za urejanje stavbnll* zemlji« SKISjKbnj, 19.30 DNEVNIK 20.00 DOBRI VOJAK ŠVEJK, 1 . del češkega filma 21.45 IZBOR IZ JUGOSLOVANSKIH NOVOIETNIH PROGRAMOV 23.30 POROČILA 15.00 Izbor iz jugoslovanskih novoletnih programov - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zakaj smo tako mladi — 21.00 Poročila — 21.05 Rad io Vihor kliče Angelijo (jug0* slovanski film) Z NOVIM LETOM ODPIRAM FRIZERSKI SALON CENJENIM STRANKAM 2ELIM SREČNO NOVO LETO 1981 ZA OBISK SE PRIPOROČAM CRNIC STANKA CARDAK 11 ČRNOMELJ telefon: 76—670 942/52-80 DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE SOLE DR^ GOTIN KETTE NOVO MESTO (POS) razpisuje dela in naloge -3 VZGOJITELJEV - 1 UČITELJA ZA GOSPODINJSKI POUK Pogoj: PA, lahko študent PA ali upokojeni učitelj l9gi Delo in naloge se razpisujejo za določen čas od 1 ■ e(j do 20. 6. 1981 zaradi nadomeščanja delavk porodniškim dopustom. ,nj p o Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema komisija lo objavi razpisa. g38/52^> 8 DOLENJSKI LIST Kradel je samo po zidanicah Jože Rolih obsojen na 4 leta in 2 meseca zapora — škoda, ki jo je naredil na poslopjih, j pogosto večja od vrednosti ukradenih predmetov — Odkrito priznanje Veliki senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto, mu je predsedovala Milojka Gutman, je obsodil 26-letnega Jožeta Roliha z Bleda na 4 leta in 2 meseca zapora. Rolihu so dokazali eno nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine (sestoji se J2 10 velikih tatvin), 18 poskusov velike tatvine ter 9 tatvin- Poleg tega si je Rolih enkrat „sposodil“ tudi moped. Jože Rolih je vlamljal in kradel samo po zidanicah in Počitniških hišicah. Serija vlo- SMRT V KAMNITEM USEKU Tugomir Kopušar (34 let) iz Velenja je 17. decembra okoli 16. “re peljal z osebnim avtom iz Jevnice proti Krškemu. Pri naselju Zgornje Pijavško je v kamnitem yseku zagledal kip kamenja, se Bognil v levo in trčil v tovornjak, ki 8® je nasproti pripeljal Janez . zovnik >z Dolnje Suhe. Kopušar-vVa SoPotn'ca Alojzija Ntrzel iz "denja je bila takoj mrtva, voznika Pa so zaradi zlomljenih nog in roke Odpeljali v bolnišnico. dežurni poročajo DO IZHEZNITVE - 17. “cembra so trebanjski niličniki 2®kazalo kot najboljša rffiitev. Precej se pozna tudi to, da je kapetan in najboljši igralec Janez Ilc odšel k vojakom, Križman si dolgo ni pozdravil poškodovanega lolena, poškodbe pa so pestile tud druge igrale e. \ „Ko gledam na jesenski del prvenstva, mislim, da smo po nepotrebnem izgubili z Rovnin-jem na domačem igrišču; očitno so se igralci preveč bali. Če bi takrat zmagali, bi bili v zgornjem delu razpredelnice," pravi trener Nikola Radič, k i je prav od te tekme nastopal v dveh vlogah: dcipo je vodil kot trener s klopi, ko je bilo najbolj potrebno, pa je zanjo tuli zaigral. 39-letni Bosanac, kot mu mnogi pravijo. je gotovo najstarejši aktivni rokometaš v Jugoslaviji. Svojo pravo vrednost so Ribničani pokazali v finišu jesenskega dela prvenstva, ko so v treh tekmah dobili ka r pet točk. Vsekakor je treba opozoriti na igro z Zagrebom, najboljša tekma sezone z v odečo Mehaniko pa je bila taka, da je Ribničani zlepa ne bodo pozabili. Se sedaj ni jasno, kaj bo z rezultatom tekni s Kvarnerjem na Reki. Tekma se je končala z rezultatom 20:20, vendar je tekmovalna komisija zaradi pritožbe Inlesa še ni registrirala; na tej tekmi je namreč neki igralec Kvarnerja zabil gol, vendar njegovega imena ni bilo v zapsiiku. Ribničani zahtevajo, naj vpišejo rezultat 10:0 zanje. Sedaj imajo igralci zaslužen odmor. V drugi del prvenstva prihajajo s solidno zalogo točk in zelo ugodnim razpaedom tekem (petkrat gostujejo, šest tekem pa igrajo dom). Ce bo vse potekalo po načrtu, bi Inles na koncu lahko pristal precej visoko. BO NA KONCU PRVENSTVA BOLJE? - Rokometaši Inlesa so šele v finišu jesenskega dela prvenstva zaigrali tako, kot znajo. Stojijo (z leve): trener R adič, Križman, Kljun, Ambrožič (kapetan), Abrahamsberg, D. Ilc, Mate; češijo: Fajdiga, Gelze, Andoljšek, 2 ug, Tanko, Karpov. NOVOMONTAZA TOZD STROJNE INSTALACIJE NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge VODJA TOZD Za opravljanje razpisanih del in nalog je lahko imenovan delavec, ki poleg splošnih pogojev po zakonu in družbenem dogovoru o kadrovski politiki izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višjo šolo tehnične smeri in 5 letdelovnih izkušenj ali — srednjo šolo tehnične meri in 8 let delovnih izkušenj. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi priporočeno v zaprti ovojnici sl pripisom „Za razpisno komisijo" na naslov: NOVOMONTA-ŽA, TOZD STROJNE INSTALACIJE, 68000 NOVO MESTO, Mala Cikava 25. Prijavljene kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa v delavskem svetu. 926/52-80 DELOVNA ORGANIZACIJA „ITAS" -INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME KOČEVJE, REŠKA 13, oglaša naloge in opravila VODJE PREDSTAVNIŠTVA ZA PODROČJE BOSNE IN HERCEGOVINE. Za opravljanje navedenih del se zahteva: — diplomirani ekonomist ali ekonomist — 3 leta delovnih izkušenj na komercialnem področju — 3-mesečno poskusno delo Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavnih pogojev sprejema „ITAS" Kočevje, Reška c. 13, kadrovska služba, 15 dni po objavi. Prijave brez priloženih dokazil o izpolnjevanju objavnih pogojev se bodo smatrale za nepopolne in brezpredmetne. O izbiri bodo kandidati obveščeni v nadaljnjih 15 dneh po poteku objavnega roka. Pri izboru bodo prednostno obravnavani kandidati, ki poleg rešenega stanovanjskega vprašanja nudijo tudi zasebne prostore v uporabo za poslovne namene. 929/52-80 Izvršni odbor SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE TREBNJE na osnovi statutarnega sklepa razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili Za TAJNIKA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI POGOJI: višja šola organizacijsko kadrovske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali srednja šola ustrezne smeri in 10 let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev mora kandidat imeti ustrezne organizacijske sposobnosti in moralno—politične vrline. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje, Goliev trg 9, 68210 Trebnje. 928/52-80 PROIZVODNJA NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA agrotehnika-gruda LJUBLJANA n. tol. o. TOZD AGROTEHNIKA-TRGOVINA LJUBLJANA obvešča cenjene kupce, da je odprla NOVO PRODAJALNO V BREŽICAH Šentlenart 39 v prostorih Agroservisa. V novi prodajalni vam nudimo: rezervne dele za kmetijske stroje, osebna in tovorna motorna vozila, gume, akumulatorje, razno tehnično blago in tudi kmetijske stroje in orodje. Obiščite nas v naši novi trgovini, kjer vas pričakujemo in vas bomo z veseljem postregli. Priporoča se kolektiv Agrotehnika—Gruda in vam želi SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! 927/52-80 OBVESTI LO UPOKOJENCEM OBČINE NOVO MFSTO Upokojence občine Novo mesto obveščamo, da je pri izplačilu pokojnin za mesec december nastala napaka pri izračunu krajevnih samoprispevkov zaradi novega načina obračunavanja samoprispevka po krajevnih skupnostih. Napaka bo popravljena pri izplačilu pokojnin za januar 1981 s tem, da bodo krajevni samoprispevki obračunani po stopnji, ki bo za 1 % manjša, kot je določena v sklepih krajevnih skupnosti. Za neljubo napako se opravičujemo- SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI Strokovna služba Ljubljana — Moše Pijadejeva 41 911/51-80 DOM MAJDE ŠILC ULICA MILKE ŠOBAR 26 68000 Novo mesto razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge DELAVKE V KUHINJI za opravljanje manj zahtevnih del. POGOJ: končana osemletka Prijave sprejema KOMISIJA ZA DELOVIMA RAZMERJA do zasedbe delovnega mesta. 914/51-80 TOVARNA OBUTVE „PEKO", TRŽIČ, n. sol. o. TOZDMREZA objavlja za svojo prodajalno v Krškem, C. krških žrtev 32, prosta dela in naloge POMOČNIKA Pogoji za sprejem: — KV prodajalec, — tri mesece delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca. Prijave z dokazili naj kadnidati pošljejo v Tovarno obutve PEKO, Tržič, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku oglasnega roka 913/51-80 Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ'' KRŠKO TOZD KOMERCIALA objavlja prosta dela oz. naloge za: ADMINISTRATIVNO-DAKTILOGRAFSKA DELA — za enega delavca Pogoji: — srednja administrativna šola ali srednja ekonomska šola — ali druga srednja šola in — strojepisni tečaj — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika Prijave sprejema kadrovska šola naše DO 15 dni po objavi oglasa Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 912/51-80 SKUPŠČINA OBČINE BREŽICE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja PREKLICUJEMO razpis prostih del in nalog individualnega poslovodnega organa Vžgojno-izobraže-valnega zavoda Brežice, ki je bil objavljen v 37. številki Dolenjskega lista dne 11. septembra 1980. 910/51—c0 ŠOLSKI CENTER SEVNICA TOZD OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE razpisuje dela in naloge SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN ČAS Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka. 939/52-80 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ", KRŠKO, objavlja naslednja prosta 68270 Krško, Cesta krških žrtev 133. ^ K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavi) kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 15dniPJ! preteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obvešce o izbiri. gospodarstvo in PTT podjetja KiMraP ELEKTRONABAVA SE JE PRIBLIŽALA TRŽIŠČU li tridesetim letom je poljanska Elektronabava zna-? le ozkenu poslovnemu Zaradi njene nadvse ^embne dejavnosti je pav, J* jo spozna kar največ Jeanov Ddenjske, saj je s v°jirn predstavništvom že dalj aSa pris otna tudi v Novem n.estu- Trgovinska organizacija I lektron±»ava opravlja nakup ^ Prodajo opreme in materiala . e*®kfrične naprav e, za termo n hidrocentrale, trafo postaje, a,jnovode in omrežja iz uvoza n 12 doma če proizvod ije. EN RAZVO J USPEŠ . Elektronabava iz Ljubljane ar svoje poslovanje kot ^eskrbovalna organizacija P°djetij E lektrogospotfcrstva. Z 2^tankom samostojnega trgov- skega podjetja Elektronabava ni spremenila niti dejavnosti niti predmeta poslovanja. 0*a specializacija — promet na debelo z elektro tehni čnim materialom in (premo iz domače pro izvodnje in uvoza — ima precejšnje prednosti zarad i strokovnej še obdelave tržišča, boljšega pregleda in nadzora nad posameznimi posli in celotnim poslovanjem s palov-nimi partnerji. Kog odjemaloBv se nenehno širi. Delovnim organi zacijam s področja elekrogospodarstva so se pridružile še d ruge, ki pri svojem delu in storitvah uporabljajo profesionalni ele ktro-materid in opremo, železniško PRIBLIŽEVANJE TRGU Dejavnost Elektronaba/e pa ni ontjena samo na območju SR Slovenije. Da ti lažje obvladovali tržišče, so odprli p redstavništva v številnih jtgo-slovansKh mestih. V sami Sloveniji pa delujeta predstavništva v Mariboru in Novem mestu. S tam so svojo p onudbo in efelovanje približali tržišču. Posebno hiter razvoj gozdarstva na Dolenjskem je narekoval Elektronabavi, da je (Jede na rezultate poslovanja z delovnimi oganizacijam i na tem območju s 1 januarjem 1979 odprla svoje predstavništvo v Novem mestu. fbslovni partnerji Elektro-nabave z domočij občin Trebnje, Novo mesto, Metli ka, Črnomelj, Krško, Bežice in 0D^DEL,Lm TRANSFORMATORSKA o- er*io za razdelilne transformatorske r9ija večjim porabnikom na določe nem območju POSTA JA — Elektronabava dobavlja tudi postaje, s katerimi se razdeljuje električna Selnica lahko tako rešujejo tehnično komercialni vprašanja na novomeškem predstavrištvu, ki se nahaja na Cesti herojev 10 (nasproti gimnazije). S tem pa tudi omogočijo predstavništvu Elektron abave lažje zadovoljevanje potreb po dobavi elektro materiala in opreme. Na Dolenjskem pa so številne delovne in storitvene organizacije, ki lahko s povezovanjem z Elektronabavo storijo korak naprej k napredku. DEVETMESEČNI POSLOVNI USPEH Rezultati poslovanja v devetih mesecih letošnje^ leta kažejo spodbud ne rezultate. S planom določeni celotni prihodek so presegli za 29 odstotkov, v primerjavi z istim obdobjem lani pa kar 36 odstotkov. Na aktivno vključitev v stab ilizacijska prizadevanja kaže za 54 odstotkov večji dohodek in čisti dohoiek ter podvojitev sreds tev za razširitev materialne osnove dela. Skrajno v arčevanje po meni tudi za 12 indeksnih točk počasnejša rast stroškov posl ovanja od c elotnega prihodka. ftičakovati je, da boob gospodarske razmere v letu 1981, zlasti na področju v y zunanje trgovine, še težavrie in, ' »ostrene. V srednjeročnem obdobju 1981— 1SB5 je potrebno raču nati z nadaljnjimi sta bilizacijskim i ukrepi. 19 81 - 1985 Na podlag analiz rezultatov iz prejšnjega srednjeročnega načrta predvideva Elektrona-tava, da bo še naprej krepila svoj osnovri predmet poslovanja, to je preskrbo celotnega dektrosistema z elektroma-terialom. To bodo dosegli z razvojem prodaje novih mate rialov, s širjenjem prodaje obstoječih izdelkov, širjenjem inženiringa za manjšeprenosne ena-getske objeke in z razširitvi jo predstavniške mreže, fted- videvajo vsako leto 6-odstotno «čjo prodajo elektromateriala. V skladu z družbenimi smernicami pa bo izva naraščal hitreje kot uvoz. POSLOVNIM PRIJATELJEM t7 IN OBČANOM ŽELIMO SREČN01001 predstavništvo Novo mesto DOLENJSKI LIST SKROMNEJŠI CESTNI Ornejevartje investicij pri gradnji infrastruktur čuti tudi Cestno podjetje iz Novega mesta Kljub omejenim investicijam v gradnji infrastruktur je bilo s kupnimi napori investitorjev, družbenopolitičnih skupnosti občin Jja eni strani in izvajalcem del. Cestnim podjetjem Novo mesto, na drugi strani kar precej storjenega GLAVNA AKTIVNOST: vrednosti 9 milijard starih '*cSTA DVOR - KOČEVJE dinarjev. Dolgoletna želja, da bi Povezali Dvor s Kočevjem s podobno asfaltno cesto se vse približuje dokončni uresničitvi v letošnjem letu se je Posodobljenim odsekom pridružilo Šfi R ^ I/m acfalta ti clsimni Niso še se dobro ohladili motorji na delovnih strojih so se na manjšem odseku že lotili nadaljnjih del. Pričakujejo, da bodo v prihodnjem letu pokrili z asfaltno prevleko ponovnih A K l/m L> n« GRADNJA CESTE HEROJEV V NOVEM MESTU -^osežna dela pri posodabljanju Ceste herojev izvajajo J^stno podjetje Novo mesto, SGP Pionir in drugi k°0Peranti. predračunih stali že kar 11 milijard starih dinarjev. Tako bi ostalo neposodoblje-nih le še 2,5 km — nekaj malega pri Laščah in pri Dvoru. Če pa bodo sredstva dopuščala, bo posodobitev končana leta 1982. Pri financiranju sodeluje Zavarovalna skupnost Triglav, kakor tudi Republiška skupnost za ceste in Cestno podjetje Novo mesta POMEMBNEJŠA MANJŠA DELA Med najpomembnejša' poso-dobitvena dela sodi vsekakor 1.5 km podaljška Partizanske magistrale od Adlešičev do Žuničev, ki bo obkolpsko dolino še bolj približala gospodarskim središčem. S posodobitvenimi deli. so pričeli na odseku od Pluske do Knežje vasi. Če bo vreme dopuščalo, bodo položili tudi 2.5 km asfalta še letos. Posodobitvena dela potekajo tudi na odsekih Sevnica — Planina (v dolžini 2 km) in od Račiče do Brega (v dolžini 1,1 km). Dokončanje del pa je seveda odvisno od vremena. Precej obsežen program del je na območju krajevne skupnosti Mokronog, vključno s cesto na Trebelno Cestno podjetje Novo mesto pa nastopa tu v. glavnem kot izvajalec asfalter-skih del. V neposredni bližini Novega mesta pa so končali drugo fazo posodobitve ceste od Straže do Prečne na odseku od Podgore do Dolenje Straže. POSODOBITEV CESTE HEROJEV Cestno podjetje Novo mesto izvaja v sodelovanju S SGP Pionir Novo mesto in drugimi za komunalne zadeve pristojnimi organizacijami obsežna gradbena dela v dolžini 1 km na ZIMSKOVZDRZEVALNA SLUŽBA — Naj bo podnevi ali ponoči, ob sneženju so plugi Cestnega podjetja Novo mesto vedno pripravljeni, da uspodobijo ceste za vožnjo. Cesti herojev v Novem mestu. Dela obsegajo rekonstrukcijo cestišča, izgradnjo „S" kanala, gradnjo opornih zidov, pločnike, javno razsvetljavo in druga komunalna dela Širina vozišča bo 7,5 metra s pločniki in zelenicami.. Dela bodo predvidoma končana do konca maja 1981, če ne bo hujših zastojev zaradi vremenskih in drugih razmer. Ob otvoritvi tega dela Ceste herojev bo Novo mesto dobilo sodobno vpadnica CESTNOVZDRZEVALNA DELA Vse leto so opravljali vzdrževalna dela na magistralnih in regionalnih cestah v okviru finančnih možnosti, ki pa so bile slabše kot leto poprej. Razen obnove cestišča skozi Metliko in odseka mimo Lešni-ce pri Otočcu niso mogli izvesti obsežnejših obnov cestišč. Pri Cestnem podjetju v Novem mestu menijo, da bi bilo potrebno posvetiti veliko pozornosti obnovi vozišč na številnih cestah, vključno z magistralno cesto Ljubljana — Zagreb E 94, oziroma M — 1, kot je nova oznaka te ceste. V tem trenutku pa razpoložljiva finančna sredstva ne dopuščajo takih posegov. ZIMSKA SLUŽBA BOLJE PRIPRAVLJENA Organiziranost zimske vzdrževalne službe Cestnega podjetja Novo mesto je boljša kot lani Imajo manjše težave z dobavo soli za soljenje vozišč, kar pripomore k hitrejši prevoznosti. Pravočasno in zelo uspešno so vzpostavili koordinacijo z organi za notranje zadeve (Jede izločanja težkih vozil iz prometa in pri drugih ustreznih ukrepih. Posebno dobrodošla pridobitev je novi sistem radio zvez, ki omogočajo večjo operativnost pri ukrepanju, medsebojno informiranost o stanju na cesti in potrebnih ukrepih. K zmanjšanju težav v zimskem času pa lahko dosti' pripomorejo tudi vozniki osebnih vozil, če imajo svoja vozila opremljena za vožnjo v zimskih razmerah. SREČNO VOŽNJO VAM V LETU 1981 ŽELI .o ^ ■■Jk NOVO MESTO /© ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka Novo mesto NOVOTEKS tekstilna tarama n.sol.o. novo mesto foerster|eva 10 poštni predal: 100 telefon: 23 030 brzojavi: .novoteks* tdex:3o 716 yu ncvtex Občanom Dolenjske želimo us -pešno in srečno novo leto 1981 želi varčevalcem in občanom srečno in uspešno novo leto 1981 ter priporoča svoje storitve J ISKRA AVTOMATIKA TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRSLJIN 63 (JJjJSSST; Polnilnik POBI uporabljamo za polnjenje in dopolnjevanje 6 V in 12 V akumulatorskih baterij do kapacitete 60 Ah s tokom 6 A v avtomobilih, motornih čolnih, manjših traktorjih itd. Lahko pa služi tudi kot izvor enosmerne napetosti 4,5 V ali 9,5 V za napajanje električnih igrač, prenosnih svetilk v delavnicah in kampih s trajnim tokom 5 A Priključna napetost je 220 V, 50 Hz. Vgrajen pa je v praktičnem prenosnem okrovu. Električni pašni aparat KEKEC napaja žično ograjo z impulzno visoko napetostjo in je uporaben za ograditev pašnikov, lovskih rezervatov, za zavarovanje plantaž, sadovnjakov in vrtov pred divjadjo, za električna vrata vodorih in odprtih hlevih in za zavarovanje avtomobilskih cest pred domačimi živalmi in divjadjo. Ima vgrajeno 9 V baterijo, ki zagotavlja samostojno obratovanje približno 2000 ur. Dolžina ograde je lahko do 3 km. srečno novo leto 1981 ZAHVALA Ob težki, boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame, sestre ALOJZIJE FABJAN iz Govejega Dola se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin, nas tolažili v težkih dneh, izrazilo sožalje, darovali vence, cvetje in pokojno spremili na zadnji poti. Hvala sosedom in vaščanom za nesebično pomoč. Za pozornost se zahvaljujemo sindikalni podružnici Lisca Krmelj, Društvu upokojencev Krmelj, duhovniku za obrede, tov. Debelaku in Selevšku za besede slovesa ob odprtem grobu. Vsi njeni ni salon pohištva komandanta staneta 38 tel.: (068)25-091 novoles Z BELIM VLAKOM 00 KOBLE VSAKO SOBOTO IZ NOVEGA MESTA C med počitnicami VSAK DANI: tta ODHOD: POVRATEK: 5.10 KAN Dl JA 18.57 5.12 NOVO MESTO-CENTER 16.56 5.15 NOVO MESTO 18.54 5.35 TREBNJE NA DOLENJSKEM 18.31 5.59 IVANČNA GORICA 18.07 6.18 GROSUPLJE 17.51 6.50 LJUBLJANA 17.19 8.26 JESENI QE 16.13 9.08 BOHINJSKA BISTRICA 15.45 CENE: Odrasli: Otroci: Skupina: Novo mesto: 325 din 240 din 315 din T ren je: 310 din 230 din 305 din Grosuplje: \ 285 din 220 din 275 din Prijave, rezervacije in informacije v Novem mestu: MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO, Novi trg 4, telefon (068) 22-555, DELOVNI ČAS od 7. do 15.30 ure in ob sobotah oo 8. do 12. ure, ter na železniških postajah Novo mesto (22—255), Trebnje (83—060), Ivančna Gorica (783—038) in Grosuplje (771—180). 901/50-80 MO Dl INTEREXPORT Ljubljana INEX Potovalna agencija NAJLEPŠE DARILO DEDKA MRAZA PRAVLJICA NA LEDU ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ANTONA UMEKA s Senovega se iskreno zahvaljujemo kirurškemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto in ZD Senovo za nudeno zdravstveno pomoč. Hvala vsem za izraze sožalja, cvetje in spremstvo pokojnega na zadnji poti, župniku za opravljeni obred, godbi in pevcem za žalostnike, ZZB za govor, DU za pomoč in vsem, ki ste bili z nami v trenu kih žalosti. Žalujoči: žena Anica, hčerke Tončka in Milka z družinami, sinova Karli in Ivo z družinama, sin Tone z Martino in sin Jože v izvedbi „Praške otroške drsalne revije" v hali TIVOLI od 27. do 29. decembra Informacije in vstopnice INEX - potovalna agencija Ljubljana, Titova 25 (tel. 312-995) O POZORILNA NOTA Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je prejel že drugo opozorilno noto ambasade Kraljevine Nizozemske glede zadrževanja potnih listov v hotelskih ih drugih recepcijah.: Receptorji so neupravičeno zadrževali potne liste in povzročili nizozemskim državljanom nemalo sitnosti, saj je potni list edina identifikacijska listina Na te nepravilnosti je Zvezni sekretariat opozoril tudi Turistično zve zo Jugoslavije in ji naložil! obveznost, da opozori vse recepcij-ske službe, da je zadrževanje tujih potnih listov nedovoljeno. J. S. j. TOPU MONTAŽNI DIMA? l gibljivo' kisloodporno . ognJestaIno SAMOTNO CEVJO Uporablja se za peci in kofle od 4 OOO do lOO OOOKcal/h , Proizvaja: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO -PODJETJE „ 61000 Ljubljana. Opekarska 19 Tel.: 22-113 20641 Ttlu: 31420 TU KIP Prodaja in strokovni nasveti: 2 OPEKARNA ZALOG Tel.: 21-403, 22-291 GOSTILNA JAKŠk DRSKA, NOvo mesto prireja veselo silvestr vanje. Rezervacije. j ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete KATARINE MAUSER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja. Enaka zahvala kolektivom in ožjim sodelavcem tovarne Beti Črnomelj in IMV Tovarna opreme Črnomelj, pevkam za zapete pesmi in župnikoma za opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč med boleznijo. v Vsi njeni Loke, 15. decembra 1980 V emona globtour novo mesto rs APARTMAJ110% CENEJE! Avstrija: - RAMSAU: 10. 1. 1981 - EBEN: 10., 17. in 24. 1. 1981 - KLEINARL: 10., 17. in 24. 1. 1981 - ST. GILGEN: 10., 17. in 24. 1. 1981 Italija: - KRONPLATZ: 10. in 17. 1. 1981 - SELIA NEVEA: 10., 17. in 4.1.1981 PRIJAVE IN INFORMACIJE: VSE POSLOVALNICE GLOBTOUR IZKORISTITE IZREDNO PRILOŽNOST! 12 mmmm M9HH " — , — .... . m ■ 1 35 let delovnih uspehov ob nenehnem trdem delu in vztrajnem premagovanju težav na poti razvoja delovne organizacije in 30 let samoupravnega dela je obdobje, v katerem, je Elektrotehna zvesto sledila potrebam družbe in potrebam delovnih ljudi ter tako dosegla začrtane cilje. Zato je kolektiv sestavljene organizacije združenega dela »ELEKTROTEHNA" lahko upravičeno ponosen na prehojeno pot, njegove bogate izkušnje in spoznanja 35-letnega dela pa mu bodo močna spodbuda in zanesljiv kažipot v nadaljnem razvoju. 0 1 _ i Poslovna stavba SOZD prvi zametki današnje „Elektro- •ehne" Miri *tvo Slo, segajo v leto 1945, ko je ■strs tvo za industrijo in rudar-v tedanji narodni vladi ovenije izdalo uredbo, s katero je I*® ustanovljena ..Elektrotehna" ot državno elektrotehnič o pod-1 v ljudski republiki Sloveniji. I«ne dejavnosti so bile nskup in ,®*de|j'evanje elektrotehničnega ma-*Wla, plasiranje in montaža različ-^ naprav, trgovanje na debelo in pfc**100 t0r ustanavljanje tehničnih . , ^ ^5 letnem razvoju je „Elektro Ina" v skladu z našim splošnim r»n razvojem cbživela več (j. r9anizadj. Prve reorganizacije so ® °d ustanovitve od leta' 1954, *nie pa predvsem v obdobju ^navijanja temeljnih organizacij ru*enega dela. Vletu 1960 je " ®ktrotehna" 0b 168 zaporlenih *®9*a 11.670 din celotnega ^odka. 19i^ru90 etapa razv oja je čas od leta “i0 do leta 1975, ko se je ” e^trotehna" uvrstila med naj-Sl *8 tovrstne organizacije v Jugo-ra» '■!’ ^ tem ('asu ie predvsem '/'jala svojo grosistično trgovino, °Prodajno mrežo . in servisno ob,a^nost tako, da je že v letu 1975 rttir ^° 2a()oslen^ dosegla 2 in pol h'Krde dinarjev celot nega pri-obJ53- To obdobje je blo tudi razmišljatija o novih ritvah kot tudi o novih )®mih v razvoju ..Elektrotehne", tj. tretjem obdobju ob leta 1975 ®ta 1980, s podbujeni z novo ^ ~ 'v/vvr, d puuuujom z nov av°> zakonom o združeneiti dBlu, Elektrotehne v Ljubljani sistemskimi predpisi in pa celotno družbeno akajo, so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi ..Elektrotehne preverili svojo samoupravno organiziranost. Delavci v temeljni organizaciji zunanja tigovina so se odločili za novo organiziranost. Nastala je nova temeljna organizacija za proizvodnjo računalniških sistemov, del delavcev pa je organiziralo temeljno orga izacijo za zastopanje tujih firm. Tako pomni leto 1978 pomembno usmeritev v proizvodri smeri. Bilo je veliko ugibanj ali bo nova organiziranost dala tudi nove rezultate ali pa samo drobljenje sil in ustvarjanje novih stroškov. Rezultati nove organiziranosti so danes že na dlani tako, da se ne more več dvomiti v upravičenost nastanka novih subjektov. Urejanje mednarodnih odnosov, zlasti pa osimski sporazumi so spodbudili kolektiv, da je organiziral temeljno organizacijo za m aloobmejni promet, ki bo dopolnjevala dejavnost DO v celoti. Po vsem tem lahko rečemo, da je delovna organizacija ..Elektrotehna "stopila na pot transformacije trgovine skladno z družbenimi prizadevanji na tem področju. Povezovanje zunanje in notranje trgovine s proizvajalnimi orga ni-zacijami združenega dela, združevanje dela in sredstev na osnovi dohodkovnih odnosov in konstataciji, da se dobršni del prometa odvija na osnovi omejenih konstataciji, da se dobršoi del prometa odvija na osnovi omejerih samou- ,\\\\\ Organizacijska shema SOZD Elektrotehne Delovna skupnost skupnih služb SOZD proizvodnja in servis trgovina DO Delta DO Jugotehnika DO Melodija TOZD Elgro DO Elpis TOZD Blagovni promet TOZD Prokrom DO Junel TOZD Servis TOZD Elex TOZD Elzas TOZD Elkop DO SET Skladišče kablov v Ljubljani pavnih sporazumov, pomeni, da smo na začetku prave poti. Pri tem ne gre ki pomenijo spreminjanje klasičnih kupopradajnih odnosov. Povsem razumljivo je, da nova samoupravna organiziranost ni razrešila sama po sebi vseh problemov. V obdobju samoupravne preobrazbe so bila na stežaj odprta vrata novim strokovnjakom, da se vključijo v razvojne programe ..Elektrotehne". Zato ni slučajno, da so ti strokovnjaki našli plodna tla prav v ..Elektrotehni" in pristopili k najbolj zahtevni proizvodnji računalniškh sistemov. Pristop k izdelavi jugoslovanskega računalniškega sistema je bila proizvodn a računalniškh sistemov brez nakupa licence s takojšnjo najširšo možno uporabo jugoslovanske tehnologije in znanja. Do sedaj je izdelanih preko 100 računalnikov, ki so intstalirani širom po Jugoslaviji, zgrajeni pa iz komponent juoslovanske proizvodnje, ki jih je možno nabavljati doma. S tujimi partnerji pri proizvodnji računalniških sistemov nimano licenčnih pogodb, temveč pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju, kar nam zagotavlja stalen korak z najnovejšo svetovno tehnologijo. Programska oprema, ki jo nudimo z računalniškimi sistemi DELTA, je podobno kot strojna oprema raz vita doma, na osnovi obstoječe najmodernejše tuje tehnologije. Vrednotno razmerje tujih in domačih komponent računalnišk ih sistemo v je 36% napram 64 % v korist domačih lomponent, upoštevajoč nabavno vrednost enakovrednega 'sistema iz uvoza po svetovnih cenah. Vzp oredno s proizvodnjo računalniških sistemov smo v našem šolskem centru organizirali tudi šolanje uporabnikov. Šolanje izvajamo z lastnimi strokovnjaki na najmodernejši način z irteraktivno tporabo računalnika v šolskem centru, kjer je bilo izšolanih že preko 1000 strokovnjakov uporabnikov. V letu 1979 so se delavci »ELEKTROTEHNE*4 in »JU-GOTEHNIKE" na referendumu odločili, da združijo delo in sredstva v SESTA\LJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA. S to obeh delovnih organizacij, združerih v SESTAVLJENO ORGANIZACIJO »ELEKTROTEHNA”. P rav tako pi smo v času stabilizacije in večje produktivnosti dela dosegli neprecenljive rezultate, ki se že kažejo v letošnjem poslovanju. T i rezultati pa bodo še bdjši v naslednjem 5 letnem obdo bju, predvsem na področ jih združevanja proizvodnje, servisne, trgainske oz. zastopniške dejavnosti s ciljem v kar največji možni meri zadovoljevati potrebe in interese komitentov. Vso pozornost in podporo nudimo tistim delovnim organizacijam iz našega sestava, ki razvijajo in uvajajo nove proizvode, ki tentljijo na činečjem angaaranju domačega strokovnega znanja in uporabi domačih surovin. Kot perspektivno nalogo odnosno dejavnost namenjamo proizvodn ji računalniških sistemov. Ta dejavnost ima posebni pomen v Sestavljeni organizaciji združenega dela. I nvesticij- sko podpiramo tudi tiste" delovne organizacije, ki so perspektivno izvozno orientirane, in osvajajo proizvodnjo na doačem trgu defici-trnih proizvodov. Delovne organizacije v sestavljeni organizaciji ..Elektrotehne" skupno vlggajo za pospeševanje in razvoj tistih proizvodnih delovnih organizacij, ki sicer niso v našem sestavu, pa s svojo izvozno usmeritvijo zagotavljajo sredstva za nakup repromateriala in končnih izdelkov, ki so predmet našega poslovanja. V tem smislu sodeluje mo z večjimi delovnimi organizacijami s področja Slovenije in drugih republik. Delo/ne organi-zacije ..Elektrotehne" se s svojimi samoupravnimi sporazumi poveai-jejo s proizvodnimi delovnimi organizacijami za skupno planiranje proizvodnje oz. prodaje s ciljem ustvarja rja večjega dohodka kot tudi boljše oskrbe trga. Z integrac ijo dveh velikih specializiranih delovnih organizacij iz področja elektro trgovine je dosežen velik kvalitetni premik. Dosegli smo boljšo specializacijo, s katero mislimo nadaljevati tako v Ljubljani kot v Sloveniji . Na ostalih področjih Jugoslavije bomo z uporabo novih dislociranih skladišč zmanjšali transportne stroške, kot tudi povečali prodajo blacp za reprodukcijo. V zunanjetrgovinski in zastopniški dejavnosti preveemamo funkcijo izvoza in zasto panja z namenom pospeševanja izvoza po principu vzajemnega povezovanja z indu strijo ter s ciljem njenqja tehnološlega posodabljanja. Del ovne organizacije ..Elektrotehne” so združile delo in sredstva za razvoj servisne dejavnosti, predvsan za proia/ode iz našega proizvodnega in prodajnega programa na osnovi razvijanja dohodkovnih ochosov. S specializacijo in delitvijo dela je doseženo več po zitivnih učirkov, tako na primer na področju zalog, saj so zaloge združene na enan mestu in je s tem dosežen boljši asortiman blaga, kot tudi zmanjšanje finančnih sredstev. Dostava blaga, kot tudi prevozna sredstva, so združena v eni temeljni organizaciji združenega dela, ki opravlja enotno dostavo blaga za lastno trgovinsko mrežo in za poslovne partnerje oziroma kupce. Potniška in predstavniška mreža je združena in enotna ter v celoti pokriva jugoslovansko tržišče. Z združitvijo z DO „Jugoteh-niko" se je predmet in obseg poslovanja ..Elektrotehne" bistveno pove čal in razširil. Tako smo povečali obseg poslovanja na področju proizvodnje. Na področju zunanje trgovine smo v primerjavi z letom 1978 za 11 kat povečali izvoz, napram letu 1979 pa za 5 krat. Prav tako je povečano poslovanje na področju prodaje baga, saj smo z novimi skladiščnimi prostori v Nišu, Beogradu oz. Lačarku, Banja Luki, Trbovljah in Novi Gorici pridobili nove prostore in približali blago kupcem kot tudi izboljšali storitve. D anes ima Sestavljena organizacija združenega dela »ELEKTROTEHNA 6 delovnih organizacij, od katerih so 3 proizvodne, tri trgovske organizacije i n delovno skupnost skupnih služb na nivoju Sestavljene organizacije združenega dela. Predvide vamo in 9 mesečni rezultati tudi potrjujejo, da bomo v letu 1980 dosegli 9,6 milijarde celotnega prihodka, od tega 1,5 milijarde iz lastne proizvodnje in ®0 milijonov z izvozom. Proizvodnja računalnikov DELTA Tako kot so bili naši cilji jasno opredeljeni in smo jih tudi dosegli, so naše usmeritve v bodoče še bolj konkretno opredeljene. V naši poslovni politiki je zapisano, da boro v obdobju do leta 1985 razvijali proizvodnjo predvsem tistih artiklov, ki se v Jugoslaviji ne proizvajajo, kot tudi proizvodov, namenjenih za izvoz. Delovne organizacije v sestavu Sestavljena organizacije združenega dela, bodoz združevanjem dela in sredstev dosegle hitrejši ekonortki učinek in s tem prispvale k prestruk uriranju ašega gospodarstva. Razširili bomo trgovinsko mrežo in bolj kvalitetno kot kvantitetno oskrbovali s proizvodi naše gospodarstvo. S tem bomo izboljšali materialno osnovo združenega dela, zboljševali svoj materialni položaj in materialni polofej družbe, zadovoljevali oseb ne, skupne, splošne in družbene potrebe, povečali svoj dohodek in celoten dohodek družbe. Z določenimi jasnimi cilji in samo upravnim dogovarjanjem predvidevamo, da bomo leta 1985 dosegli 20 milijard celotnega priho dka, od tega preko 50 % iz lastne proizvodnje. ELEKTROTEHNA NA DOLENJSKEM Elektrotehna je bila v svojem 35-letnem delovanju stalno prisotna tudi na Dolenjskem in je s svojimi prizadevanji in po svojih močeh znatno prispevala k razvoju dolenjskega gospodarstva in zadovoljevanju potreb delov nih ljudi dolenjske regije. Elektrotehna s svojimi prodajalnami drobnoprodajne mre že pokriva znatni del potreb po elektrotehničnem materialu in izdelkih v Posavju, osrednji Dolenjski in v Beli krajini. Njene prodajalne so v Sevnici, Brežicah, Krškem, Novem mestu, Metliki in v Črnomlju. Za zadovoljevanje potreb individualnih potrošnikov ir dolenjskega gospodarstva pa uspešno skrbi vzorno organizirana potniška služba, ki si je v dolgoletnem delovanju ustvarila renome in tako prispevala k ugledu Elektrotehne, ki danes na Dolenjskem velja za solidnega in zanesljivega poslovnega partnerja, ki ima vedno ob vsakem času posluh za težave in potrebe dolenjskega tržišča. Delovni kolektiv SOZD »ELEKTROTEHNA" želi vsem poslovnim prijateljem, potrošnikom in vsem delovnim ljudem SREČNO NOVO LETO 1981 in se priporoča za sodelovanje. il Prva maloprodajna trgovina Elaktrotahna v Ljubljani jJUlijt-lHIrL Vsem potrošnikom in poslovnim sodelavcem želi SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LET01981 delovni kolektiv VELEBLAGOVNICE M nama, kočevjei ORGANIZACIJSKI ODBOR BALKANSKEGA RVENSTVA V ODBOJKI NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 2 RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ ZA IZDELAVO ZAŠČITNEGA ZNAKA BALKANSKEGA ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA V NOVEM MESTU 1981. Pogoji razpisa: — znak naj bo vizuelni simbol prireditve — vsebinsko naj se navezuje na kraj, udeležence, panogo in namen prireditve — znak naj bo uporaben v vseh vrstah komuniciranja v sredstvih javnega obveščanja (časopisju, TV, plakatih, nalepkah . ..) — znak naj bo izvedljiv tako v črno-beli, kot v barvni tehniki — v izvedbi naj bo upoštevana vsestranska uporaba znaka* tudi kot dodatni znak pri raznih proizvodih in spremljajočih obeležjih pri izvedbi iger. — K znaku naj se predvidijo podteksti, aii podznaki (znaki služb, smerokazi, urnik ...) — Znak ni potrebno izdeloVati v celotni izvedbi, temveč zahtevamo le idejni prikaz in koloristiko z eno kliše risbo. ROK: 10 januar 1981 NATEČAJ JE ANONIMEN. Način sodelovanja: Ves material vložite v zaprto kaverto, na katero napišite vašo šifro. V posebni kaverti pa napišite svoj polni naslov. Posebna komisija ki jo imenuje organizacijski odbor, bo prispela dela ocenila in podelila tri nagrade in sicer: prvo v višini 5000,00, drugo v višini 3000,00 in tretjo v višini 2000,00 din. Prvonagrajeni ima prioriteto pri prevzemu na-daljnih del s področja oblikovanja, pri katerem se bo uporabljal zaščitni znak. Vsa nadaljna dela se bodo plačevala po posebnem ceniku, ki ga bo izdelala ista strokovna komisija. Dela pošljite na gornji naslov! NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge: 1. OPERATERJA V OBRATU ZA OBDELAVO RADIOAKTIVNEGA MATERIALA - 3 VRŠILA 2. POMOŽNEGA DELAVCA V OBRATU ZA OBDELAVO RADIOAKTIVNEGA MATERIALA -2 VRŠILCA 3. POMOŽNEGA DELAVCA V SLUŽBI PROIZVODNJE - 4 VRŠILCI 4. POMOŽNEGA DELAVCA V SLUŽBI STROJNEGA VZDRŽEVANJA Pogoji: pod 1: — KV delavec, — 12 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece; pod 2: — P K delavec, — 4 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece; pod 3: — PK delavec, — 3 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece; pod 4: — PK delavec, — 4 mesece delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 937/52-80 OBIŠČITE n salon- ZAHVALA Ob težki bolezni nas je nenadoma v 68. letu starosti za vedno zapustil naš dRagi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN BRATKOVIČ iz Apnenika 1, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali vencc in cvetje ter pokojnega tako štev lo spremili na njegovi zadnji poti. Zahvalo smo f dolžni dr. Ivanu Baburiču za nesebično zdravniško pomoč, vsem sosedom, kartuziji Pleterje, IMV Novo mesto, Iskri Šentjernej, godbi iz Šentjerneja ter vsem trem duhovnikom za poslovilne besede in opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino, sinovi Janez, Jože, Tone z ženo Marijo in ostalo sorodstvo. OBRATOVALNI ČAS TRGOVIN □or Mercator dolenjka 31. decembra 1980 bodo vse prodajalne odprte neprekinjeno do 16. ure. (Razen prodajaln z reprodukcijskim materialom Kmetijske zadruge „Krka" , ki bodo imele običajni obratovalni čas.) 3. januarja 1981 bodo vse prodajalne obratovale kot običajno. Vsem našim potrošnikom želimo SREČNO NOVO LETO in se priporočamo za obisk! Sel sem za pogrebom kakor v sanjah in še zdaj se mi zdi, da so bile sartfe vse, kar se je takrat godilo ... Ivan Cankar ZAHVALA 3. decembra smo se na pokopališču v Krškem za vedno poslovili od naše drage mame ŠTEFANIJE SMERDEL 'S stare 74 let doma s Studenca pri Sevnici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pospremili pokojno do njenega zadnjega počivališča, ji darovali toliko lepega cvetja in nam izrazili sožalje. Hvala delovnim kolektivom osnovnih šol Jurij Dalmatin Kr«ko, Bratov Ribar Brežice in SO Sevnica, sosedom s Trdinove, Lapajnetove in Kajuhove ulice ter Studenčanom, ki so nas ob teh žalostnih in težkih dneh tolažili Posebno zahvalo izrekamo zdravnici dr. Tatjani Hvala -Andrijasevic za dolgoletno skrb nad njenim zdravjem in duševno oporo. Toplo se zahvaljujemo tudi ostalemu zdravstvenemu osebju ZD Krško in Splošne bolnice Novo mesto za vso pomoč in skrbno nego. Iskrena hvala Francu Gorencu in Justinu Mlakarju, ki sta v imenu KO ZBNOV studenec položila na mamin grob venec in jo pospremila z borčevskim praporom, kakor tudi Lovskemu oktetu Studenec za ubrano zapete žalostinke. Prav lepa hvala tudi Jožetu Zibertu za lep poslovilni govor- Zahvalo dolgujemo tudi duhovnikoma z Vidma in s Studenca za opravljeni obred in tolažilne besede. Se enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Štefka z družino, sinovi Franci, Zvonko in Slavko z družinami ter ostalo sorodstvo Krško, 7. 12. 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega, dobrega in nenadomestljivega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MATIJE KRIŽANA mesarskega mojstra v pokoju in posestnika iz Podzemlja v Beli krajini izrekamo globoko in iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in sodelavcem - mesarjem KZ Metlika za ustno in pismeno sožalje, darovane vence in cvetje-Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga v tako velikem številu spremili na poslednjo pot Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, predvsem dr- Moreli in ostalemu zdravstvenemu osebju za nego, skrb in pomoč pri zdravljenju in lajšanju bolečin, ter zdravnikoma Zdravstvenega doma Metlika dr-Mlačku in dr. Grdiču za obiske na domu. Zahvaljujemo se še KZ Metlika, Mesariji >n prekajevalnici Litija, ZZB in Društvu upokcfjencev za vence in cvetje, Gasilskemu društvu Podzemelj in metliški godbi za spremstvo, govornikoma Ivanu Kralju iz Kaplišč in Tonetu Kralju iz Metlike za iskrene poslovilne besede. Prav lepa hvala župniku Jožetu Ovničku z* obisk na domu, govor in lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Kristina, sinovi Mariin, Milan in Jože z družinami, hčerka Anica z družino, sestre Manja, Jožefa, Malka, Ana in Tončka z družinami, brat Tone z družino in brat Ivan Rešitev iz piejšnje številke ■Z'::. V S T n A/ 5 R A M ... A R. C. M l K O L A * H A N ~ A A L T O •3 A H 0 M S K A rsrj T7 rr" 3 i L i M P t A D A r: '** 0 R. k. A A/ L *-r R. O A 7!T < A R 1 A 7 K. v € Ct A .. £ AJ A A £L A F O R A A L O a K A R» A IT 1 c A bi 1 1 P A r- K«!l?*)Cne?a P0Java v družbi ne T* mogfi videti v pravi luči, vam bodo misli vklenjene v geologijo, Id po svojeml r^ovnem namenu rabi prikro-**n|u resnice. M. MIKELN volji usode ni ne zdravil travnikov. I. ANDRIC , Navada je velika vodnica sega življenja, d. HUME mor. riba raka v sz pašnik • llgij jezikava kanska povri mara odatav kotalnik d I kraj pri grošu pije rr jezik bantu črncev nadeto zelja vinska rastlina smrtna bula navihanec za polton iviiani g načrtno delo preplah avstr soc politik država it letalec nassodob komediograf gora v it. alpah vinkovci sitasta kost depozit voj. stopnja I išp organ vida balg terme stara lekarniška utež vrsta uganke ■ gor ozim t rd kamen fr.teror. organi^a-cija pod projekcija . ivan fjodorov poljski te. St. gr dvoboj burka Ker se je v arheologiji že nekajkrat izkazalo, da stare bajke hranijo v sebi jedro resnice, in so arheologi odkrili mnoga mesta, znana sicer samo v mitih, ie razumljivo, da so mnogi želeli najti tudi kaj še bolj slavnega, kot so stara mesta. In tako že nekaj časa iščejo na gori Ararat ostanke bajeslovne Noetove barke. Se Najdražji košček papirja Letos so na javni dražbi prodali staro znamko za 1 cent po najvišji ceni, ki jo je sploh kdaj dosegla kakšna znamka — Natisnjena kot začasni pripomoček Letos so v prostorih newyorškega hotela Waldorf Astoria pred skoraj tisoč orratelji dragocenih predme-0v prodali obledel, grobo Potiskan osmerokoten košček! Papirja za 26.180.000 dinar-j*v- V tem trenutku se je ‘avna »Britanska Gvajana ‘, pravijo zbiratelji temu Koščku papirja, ki velja za Najslavnejšo in najdražjo fhamko na svetu, spremenila Pravo dragocenost. ^Dragoceno znamko, ki je "J® zunaj hudo preprosta, so , hstiili leta 1856 v takratni Planski koloniji Gvajani, ker Lpnci0jlu narogena pošiljka fatisnjenih znamk ni prispela P/avočasno. Upravitelj gvajan-® pošte je ukrepal in dal časno v uporabo dve vrsti ®nak> katere je natisnil kar' stni tiskar glavnega gvajan-mesta. V promet je šlo Kaj deset znamk z nomi- mogel nihče motiti. Mesa ni **dhj '%.P° štirinajst dni živela je skoro ie ob juhi. kruhu in S9 „ ' 'sfo naravna reč je bila, da je jako shujšala in oslabela, i' je Škodilo, da je tako malo in nemirno spala. Mati op k Je ta^° navadna ln preprosta, da se ji Se sanjalo ni, Medi** doPaia otroku ta bolehnost Miši i a je. da se je prijema dpfja tok or mnogih drugih deklic, ki hitro rastejo in hiap ™vaJ°. tor se tiče bukev, se je z Rozo Se bahata, da '^oktn -6 po “tonosti; imenovala jo je s ponosom svojo Pvorp. nc°" in ji prerokovala, da bo dobila za moža brez *nans kake9a profesorja, inženirja ali drugo tako Mekn^en° imenitnost Proti drugim hčeram je večkrat sta naumne, da hočete kaj delati! Saj vam hvala beiB n' traba mazati si prstov. Le poglejte Rozo, kako ima ttudir-a' odkar J° postavila lonec na stran in se loti a krr\eJPJa' boste ostale ta kar sem jaz: proste torke, metle, kuhinjsko orodje. Ko ne bi imele precej dote. bi ‘Vas hogie. VSak Skricman zničeval. Ali vas ni sram, kadar vas krnetj'*Jal( IPspod? Kako bo maral kdo za preoblečene r»eni ? . Tr*ba se je nekoliko viSe povzdigniti. Z Rozo se D°Sasty vsak prezident Vidim, da je ona edina, ki bo TgJ a naš° hiSo in mi naredila nekoliko pravega veselja." TreoJ 0V^a *e moraM ubogi deklici več Škoditi nego koristiti. iztrgati romane iz rok; od konca bi bilo to gotovo toravg Mati pa i' ie PO^to PO zdravnika, da zapiše kako k Pri J foper bledico, in jo opominjala: „Pij. Rozika, pij, kar bukvg /* dekla iz Mkarnice. potem pa le pojdi nazaj k svojim 'e nB 'T Samo to se ji je zdelo grdo, da bi jemala hči knjige da s j /n°S°c/o' tokla ji je, da ji bo dala denarja kolikor hoče, bo lahko sama naročevala in kupovala. i^°nydda ie R°*i dobrodoSla. Zdaj si je lahko omislila ,e šola hvaliti, da je posebno krasno in mik avna PoSta ji je pripeljala vsak teden kaj novega. Za viteze, tolovaje, čarobije in strahove se je vnemala in navduSevala dobri dve leti. Te bukve so ji odprte čisto nov svet, jo seznanile z ideali, katerih prej ni slutila, s potrebami, katerih doslej ni čutila, z željami, ki se niso dale izpolniti Kar je naSla v bukvah, je hotela imeti tudi sama: skrivnostne pri godbe, čudne primerijaje, strahotne prizore, rajske in divje kraje, junake, ki so se biti zanjo z brezbrojnimi sovražniki. Domača okolica se ji je zdela prazna, pusta, dolgočasna. Če je Sla v bližnji gaj, so Štrleli okoli nje neromantični gabri, oko je zastonj iskalo tisočletnih hrastov, nebotičnih palm in cimpres. po katerih je srce hrepenela Po vejah so skakljali in peli Škorci, kosi. sinice; ali nikjer si ni vil gnezda mogočni orel. Se manj so se razgovarjale z njo začarane ptice s človeškim glasom. Po nobenem ribniku niso plavale zlate ribice, da bi ji delale tovariSija Kadar je zlezla na Veselico, se je motno oko kmalu naveličalo pogleda, kajti ni videlo snežnikov, pokritih z večnim ledom, niti grmečih plazov in bobnečih slapov, niti kipečih pečin in čmh prepadov. Oče Grom se Je menil z njo prav prijazno, ali suhoparno in tako proste reči, da ga ni mogla poslušati. Mati je bila samo zato všeč, ke( ji je dajala denar za knjige. Ogibala se je vseh vrstnic in znancev, ker so se ji zdeli brezčutni za vzore, sester pa tudi zato, ker so se ji rade smejale in jo oponašale. Roza namreč, odkar je toliko brala, predrugačila sčasoma tudi beseda Poprej se v rodovini niso nikoli drugače pogovarjali kakor po slovenska Ona pa je zdaj začela vpeljavati nemščino, čemur se ne moremo čuditi. Glavo si je napolnila z vsakovrstnimi novimi mislimi in traparijami, katerih naS jezik ne more lahko dopovedati, ker jih zdravi slovenski um niti ne pozna. Roza se za reči navadnega življenja ni več brigala; kar je pravila, je govorila iz nemških bukev in tedaj po nemško. Sestram se ni videlo to samo ob sebi nič neobičnega. kajti mešale so v svoj jezik nemške ocvirke tudi druge gospodične. Ali ..doktorica" je rabila nemščino na nov način, da so jo komaj razumele; posnemala je slog in jezik svojih romanov. Mesto: deklica ima šestnajst let je govorila: šestnajst spomladi; mesto: danes je (prvi, zadnji) krajec — danes trepeta na obnebju srp meseca; mesto: bučal je veter — strašno je tulila nevesta vetrova (die VVindsbraut); mesto: piše zapadnjak — pihljajo zefiri, in druge take čenče. Na isti način je enkrat pisala prijateljici v mesta Ta je pokazala list drugim, potoval je od hiše do hiše, ljudje so se prijemali za glavo in trdili soglasno: „Gromova Roza je obnorela." Zasmehovanje je ni Spreobrnilo, ampak le še bolj prepričala da se s tem surovim in topim svetom ne da občiti. Živeta je čimdalje bolj sama zase; če ni brala, je sanjarita; bila je trdno preverjena, da se ji mora pripetiti nekaj nenavadnega. V sredi gaja je stalo več skal. Tja je hodila najrajši sedet in ozirat se, da pride ponjo kak blagodušen vitez, ki jo bo otel iz te neptenosne puščoba. Kar je pričakovala, je dočakata; jel se je plesti okoii nje res kaj čuden, dasiravno kaj smešen roman. Mati ji je rekla neko soboto, ko jo je spletala: ..Kako je to. da mi nisi ti nič podobna? Morda so te zameni/i o porodu Cigani." Sestre so se zakrohotale, Rozi pa je bilo. kakor da je zagledala luč v gosti temi, po kateri blodi. Materina beseda ji ni prišla več iz misli Cigani so se ji zdeli edini zanimivi ljudje v okolici. Čuta je o njih že marsikaj skrivnostnega. Videlo se ji je jako verjetno, da je njena usoda sklenjena z njihovo, dasiravno se ni mogla domisliti kaka Grom je gostil svoje lovca Med novicami, katere so pripovedovali, je mikala Rozo samo ena Neki meščan je pravil pripetijaj, ki ga je bral v časniku. Neki slaven knez je imel dosti hčera, sina pa nobenega To ga je bolela Ko žena zopet zanosi, ji veli, da ne bo maral več zanjo, ako mu ne porodi sina Knez nekam odide, žena rodi zopet hčer. Ker se boji za moževo ljubezen, pošlje po Cigane in jim obljubi sitno denarja, ako jipomoreja Cigani ukradejo v nekem gradu sina, ki se je ravno rodil, in dado materi knezovo hčer. Knez izve ves vesel, da je dobi sina To se je zgodilo že zdavnaj. Pod soncem pa pride vse na dan. Knezov naslednik je prejel dokaze, da ni njegov sin, in išče zdaj knezovo hčer. da bi se z njo poročit in poravnal krivico, katero so ji Cigani storil i Vsi gosti govore, da je povest izmišljena Roza pa ne le verjame, ampak obme precej nase. Splazi se na tihem od mize in napoti proti Žabjeku, iskat Ciganov. Ker so taborili pri veliki cesti, jih ni bilo težko najti Ko zagledajo mali cigančki gospodično, zakriče na vse grlo in jo obkolijo z navadno prošnjo: ..Pretipa moja frajtica, noj mi koj šoenkajo!" Prijazno se smehljaje jim začne dajati, ne krajcarjev, ampak svetle Srebrnjake, desetice in dvajsetica Zdaj se približajo očetje im matere in še ji zahvalijo na kolenih za toliko dobroto in ljubeznivost Tudi njim podari, vsakemu najmanj dvajsetico, poglavarju pa cel tolar. Magični, svetlikajoči se svet televizije je za otroka čista resničnost. Kri na ekranih še eno opozorilo: previdno s prikazovanjem nasilja Združenim državam Amerike, kjer so že pred leti končali dolgoletno raziskavo, kako nasilje na televiziji vpliva na otroke, je sledila še Francija. Tu so pred kratkim tudi končali nekajletno raziskavo, rezultati analize pa so podobni rezultatom, do katerih so prišli strokovnjaki onkraj VeUke luže. Ugotovili so, da ima televizija precejšen vpliv na obnašanje mladostnikov in otrok. Slednji so ji ie toliko bolj podvrženi, ker ne znajo ločiti televizijskega prikaza od resničnosti. Pri neuravnovešenih ljudeh lahko hitro pride do tega, da se prično istovetiti z junaki najrazličnejših serij in nadaljevank, junaki le-teh pa so, velikokrat nasilni, brezobzirni,, lažnivo uspehii. Vsemu seksualnemu prosvetijenju navkljub velja, da preveč sproščeni prizori spolnih dejanj niso priporočljivi, ker je njihov vpliv podoben vplivu nasilja. Zapisati je treba, da pravega dokaza, da prikazovanje nasilja na televiziji spodbuja agresivnost, analiza ni dala. od delegatov za delegate vsaj dobro pop Dobrava- Zame*ko, je sicer o< krajevni^ ijevne skupnosti b' občine rada pojasnila iorda ie naša centrala zap'sa1^ Prvi »novomeški inženirji” V Novem mestu prva slovesna podelitev diplom absolventom višješolskega študija ob delu V sejni dvorani skupščine jbčine Novo mesto je bila 19. decembra prva slovesna podelitev diplom 23 absolventom višješolskega študija ob delu na fakulteti za strojništvo - center za študij ob delu v Novem mestu. Slovesnosti so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, dekan fakultete ter direktorji delovnih organizacij Pionir, Krka ter IMV, ki je dala VARLJIVA POPREČJA Delegat Franc Kirn je na novembrskem zasedanju zbora združenega dela novomeške občinske skupščine imel pripombo na statistične podatke, ki ni odveč. Menil je, da prikazovanje poprečnih osebnih dohodkov zaposlenih v občini v raznih tabelah ni realen odsev zaslužka za nekatere panoge. V popreju so namreč .zajeti vsi dohodki nekega delavca, tudi obvezne nadure in nočno delo, kar pa ni isto kot zaslužek za osemurni delavnik v večini delovnih organizacij. Delegat Kirn je poudaril, da bi šele prikaz zaslužka za 8 ur rednega dela dal možnost primerjave osebnih dohodkov med posameznimi delovnimi kolektivi. POHVALNO NA GOR. KAMENCAH Ce v Bučni vasi na nedavnem sestanku krajanov - programski konferenci SZDL - ni bilo dobre udeležbe, se ni čuditi, kajti vreme je bilo izredno slabo, oddaljenost vasi pa je precejšnja. Kljub vsemu je bila le obravnavana najbolj pereča krajevna problematika, h kateri sodijo že več let znane zadeve: težave z Romi, slaba poštna dostava in brezbrižen odnos do telefonskih naročnikov, slaba preskrba, ker ni trgovine itd. Ugotovili so, da vse organizacije in društva i;r krajevna skupnost na terenu dobro sodelujejo, zlasti pa so pohvalili delo SZDL na Gor. Kamencah. pobudo za ustanovitev visokošolskega študija ob delu v Novem mestu. Uspeh 23 študentov prve gpneracije je pravi podvig, saj malokateremu uspe opraviti vse študijske obveznosti v tako kratkem času. Le tri leta in dva meseca je poteklo od pričetka študija. Svojevrsten je tudi ta rekord, da je študij opustilo le 5 slušteljev od skupno 51 vpisanih. Študij strojništva v Novem mestu je bila redna oblika študija, saj so imeli predavanja štirikrat na teden in vse sobote. »Študij ob delu je za družbo cenejši, za študenta napornejši, združenemu delu pa daje dobre strokovnjake,” je v svojem nagovoru poudaril predsednik skupščine občine Novo mesto Uroš Dular in se vodstvu fakultete zahvalil za razumevanje, ki gaje imelo do dolenjskega, združenega dela. Za to priložnost so dijaki izobraževalnega centra za tehnične stroke, pripravili krajši kulturni program. J. P. MLADI INŽENIRJI STAREJŠE Č-NERACIJE - Dekan prof. dr- Viktor Prosenc izroča diplomo diplomantu višješolskega študija strojništva v Novem mestu tov. Kravsu. Prvi diplomanti in preostala polovica, ki bo študij zaključila v kratkem, bo precej pripomogla k hitrejšemu razvoju dolenjske kovinske industrije, ki ji primanjkuje strojnih inženirjev- (Foto: J. Pavlin) JUTRI SPREVOD DEDKA MRAZA Osrednja novoletna prireditev za kočevske otroke, SPI*V0 dedka Mraza, bo jutri popol^ Krenil bo izpred Bračičevi o* • končal pa se bo pred Samo še danes in jutri dopol a ker planski doku- nedavno tega v gospodarski PRVI LE PRI SPOMENIKIH Jk s.o n *bo ^fcinsld °braviC' v Novem mestu goj ^avali trenutno stanje P°trev!arStva ter eneBetske tudi ’ mimogrede padla regi: ,tafe bodica: „Naša konj^i6 na republiških grafi-boi; 7, j11 kartah največkrat lisa. naivpč rrfoftlh krogUeia tea, največ rdečih ^niŠke ^ imamo Pri SP°“ iprvj'“'vcni1) varstvu. Tam smo spisek želja, je jasno, da vanj ne kaže tlačiti vsega, kar je treba postoriti na komunalnem področju, bodisi da gre za ceste, bodisi za urejanje okolja, vodovodov, čistilnih naprav, urejanje stavbnih zemljišč in podobno. Delegati so nekolikanj dopolnjen predlog samoupravnega LE ZAČASNO ODVZETO Delegacija krajevne skupnosti »Majde Šilc" je v zboru občinske skupščine zahtevala odgovor na vprašanja, zakaj so bili odpeljani kontejnerji, kamor so lahko krajani nosili razno kramo. Pred kratkim so dobili uradni pismeni odgovor: »Podjetje Novograd. Novo mesto je septembra odpeljalo kontejnerje iz nekaterih krajevnih skupnosti na podlagi sklepa Odbora za ureditev in čiščenje mesta pred razstavo »Gozd - gobe - cvetje", ki je bila sredi septembra. Kontejnerji so bili odpeljali za potrebe organiziranih očiščevalnih akcij. Po končanem čiščenju so bili kontejnerji vrnjeni krajevnim skupnostim sporazuma o temeljih plana sprejeli s pičlo večino. Nedvomno je to posledica tudi tega, da se v dokumentu pač ne morejo najti prav vsi, ne nazadnje so na odločanje morebiti vplivali še pomisleki glede prednosti posameznih naložb pa kriterijev in načina oz. višine prispevne stopnje za združevanje sredstev. Bodi tako ali drugače, plan je zastavljen dokaj stabilizacijsko, a je vseeno precej obsežen. Če ga bo moč povsem uresničiti, bodo ljudje novomeške občine v petih letih marsikaj pridobili. D. R VSEBINSKO POVSEM USPELO Ko so pred kratkim v Ločni sklicali programsko konferenco SZDL, je ta po zasnovani vsebini povsem uspela. Razprava namreč ni izzvenela zgolj v obravnavo komunalnih težav, kar se na takih sestankih rado zgodi, pač pa so ob kritičnem delovnem poročilu predvsem razčiščevali metode dela v delegatskem sistemu in v družbenopolitičnih organizacijah, s pomočjo katerih je dostikrat tudi lažja pot do uspeha na vseh področjih. Komunalne probleme so obrobno obravnavali, v sprejetem programu dela za v bodoče pa so se odločili za malo točk, te pa naj bi bile dosledno uresničene. je povedal, da komunisti v IMV podpirajo planske dokumente in usmeritev, ki bo tej delovni organizaciji z novimi naložbami omogočila velikoserijsko proizvodnjo, ter nekaterih drugih diskutantov je govoril Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS. Ni dovoli, je med drugim poudaril šali, da se za nekaj opredeljujejo ali podpirajo komunisti. Tudi pri planiranju ne, saj oni niso nosilci. Zanimati pa jih mora, za kakšno ceno naj bi bilo kaj narejeno, ali za vse to vedo tudi delavci. Sicer pa mora biti planiranje celovito, upoštevati mora vse vidike dela in življenja. Nadaljeval je, da je razvoj družbenoekonomskih odnosov pomemben vidik planiranja. »V tem pogledu," ie povzel razmišljanje Franc šali, „pa so planski akti, kakor so pripravljeni zdaj, zelo pomanjkljivi.” * Na konferenci so sprejeli vrsto stališč, z naročilom, da jih potem, ko jih posebna komisija dokončno oblikuje, pošljejo v osnovne organizacije in na druga mesta kot partijski kažipot pri nadaljnjem delu. I. ZORAN d salon novoies poNStVd komandanta staneta 38 tel.: (068) 25-091 RAZBIJAL KOZARCE -Novomeški miličniki so 15. decembra zvečer pridržali do iztreznitve 22-letnega Ivana Žugaja iz Novega mesta, ker je razgrajal v bifeju »Kandija". Prišel je močno vinjen, ko mu niso hoteli postreči, se je lotil praz rih kozarcev. Srečal se bo s sodnikom za prekrške. Okleščeni plani Tudi ravzoj otroškega varstva odvisen od gospodarskih razmer Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja otroškega varstva v občini Novo mesto za obdobje 19814985, ki s o ga delegati uporabnikov in izvajalcev na seji skupščine Skupnosti otroškega varstva Novo mesto obravnavali 22. decembra skupaj s predlogom dogovora o temeljih družbenega plana občine Novo mesto, je že peta varianta, zaradi znanih finančnih taav in omejitev močno okleščen a in veliko bolj realna, še vedno pa precej optimistična. Pri tem je treba omeriti, da je povsem jasen le program za prihodnje leto, veliko manj pa uresničitev ciljev za ostala štiri leta do 1985. Ob oceni izvajanja plana iztekajočega se srednjeročnega obdobja je bilo ugotovljeno, da pri uresničevanju vzgojno-varstvenih dejavnosti ni bilo bistvenih odstopanj odzačrtanih [lanov, seveda brez investicij, saj je znano, da stalno kasnimo pri izgradnji novih vrtcev, veliko število odklonjenih za sprejem v vrtec pa vsako leto povzroča hudo kri pri starših. Tako bomo prihodnje leto morali odpraviti še precej letošnjih grehov, zaradi naglo naraščajočih cen, podaljševanja rokov iz gradnje in dotoka maij sredstev, kot je bilo predvidenih, pa je v tem srednjeročnem obdobju izpadla gradnja vTtca za 250 malčkov. Leta 1981 bomo torej pridobili 200 novih mest v vrtcu v Ločni, 78 mest v stari PTT stavbi na <2sti herojev (jasli), pa 36 mest z adaptacijo vrtca na Ljubljanski cesti in predšolski varstveni oddelek pri s topiški osnovni šoli. Vse to kroničnega psoblema varstva predšolskih otrok ne bo rešilo, pa še za te programe bo malo sredstev, posebno, ker s prihodnjim letom padejo na ramena skupnosti nekatera finančna bremena, ki jih je do sedaj reševala zveza skupnosti otroškega varstva. Tako je skupnost do sedaj dobivala za pokrivanje miniiralnega obsega denarne poroči (otroški dodatki) precej solidarnostnih sredstev, v naprej pa bo morala ta sredstev zagotoviti sama, ker novomeška občina ni več med nerazvitimi. To sta kar 2 stari milijardi in jasno je, da bo treba ta sredstva zagotoviti, tudi na račun krčenja investicijskega programa. Tudi taki okleščeni plani, kakršni o sedaj, so še vedno precej široko zastavljeni, kar je seveda odraz številnih potreb in želja. Ker pa sredstva ne pritekajo iz malhe brez dna, se bo treba skrajno racionalno obnašati in pametno gospodariti in v največji možni meri izkoristiti že obstoječe kapacitete in kadre (s katerimi na srečo ni več problemov). To zahteva tudi pretehtanje ponovnega predloga o organiziranju popoldanskega varstva v vrtcih. Pojavilo se je tudi vprašanja organiziranja varstva predšolskih otrok v Mimi peči, na Otočcu, itd., kar pa je odvisno od uresničevanja programa izgradnje osnovnih šol v teh krajih. Vsekakor bo treba graditi tam, kjer bodo najboljše . možnosti. Z. L.-D. V----------------------------------- Novomeška kronika ŠF. VEDNO PREOZE K MOST — Novomeški most, ki veže staro jedr o s Kandijo, je bil sicer pred dvema letoma razšiijen, še vedno pa je preozek, kajti taki prizori so na dnevnem redu. Te dni, ko so snežni plugi večkrat na cesti, tudi večkrat pride do zastoja v prometu. (Foto: R. Bačer) SLABO ZA PESČE IN VOZILA - Cesta od delovišča čistilne naprave do konca Ločne je v takem stanju, da po njej ni varna' ne peš hoja in ne vožnja. Promet je tu zelo gost, globoke jame in na posameznih mestih izginuli asfalt pa povzročajo, da vozila nehote oškropijo vsakogar, ki gre ob strani peš. Krpanje lukenj je tu več kot nujno! KAR LEPA IZBIRA - Na veliko veselje potrošnilov je v trgovinah spet dobiti raznovrstno mejo ob vsakem času, pa tudi pralni praški in olje so naloženi na policah. Kave se dobi občasno, m pa po njej več tako hudega povp-aševanja. Surovega masla pa še vedno ni dobiti nijer. LE KATJUSA IN DEČEK - Prejšnji teden sta bila v novomeški poro dnišnici rojena samo dva otroka s področja mesta. Rodili sta: Bariča Kapevski z Ra govske 6 - dečka in Zlata Zupančič, Katjiio. K Roku ffl Ena gospa je rekla, da je bilo javnosti že nekajkrat obljubljeno, kako bosta v mestu delali obe le k;»mi. Pri tem jo še posebej zanima, kolikšna mora biti (že sedaj velika) gneča v novi lekarni, da bi odprli še staro... Bo celodnevna šola opešala? Edina celodnevna šola v občini, semiška, se otepa s hudim pomanjkanjem potrebnih prostorov— Število učencev hitro narašča — šola živi s krajevno skupnostjo Že ena sam podatek dovolj jasno pove, kako velika je prednost celodnevne šole: v edini taki šoli v črnomaljski občini, v Semiču, je bil učni uspeh v šolskem letu 1974/75, se pravi pied uvedbo celodnevne šole, 67—odstoten, v lanskem šolskem letu pa kar 95— odstoten, pa v semiški šoli pravijo, da bi bil še boljši, ko ga ne bi „zbijali“ neocenjeni učenci in neprilagojeni romski otrod. nja in dela te največje krajevne ini. Ze od vsega začetka se je za šolo zavzela Vendar se vodstvo semiške celodnevne šole zaradi težav, s katerimi se že ves čas otepajo in med katerimi je gotovo najresnejša hudo pomanjkanje piimernih prostorov, boji, da bodo morali v prihodnjem' šolskem letu opustiti celodnevno šolo in spet preiti na dvoizmenski pouk. Na semiški šoli, ki jo letos obiskuje 323 učencev, uči 22 učiteljev, imajo pa še deset zunanjih sodelavcev. Prav tako šola tesno sodeluje z družbenopolitičnimi in delovnimi organizaciji v krajevni skupnosti in je postala nepogrešljivi del življe- Večje semiško pokopališče Spet velik prispevek krajanov v denarju in delu Semiško pokopališče že leta in leta povzroča glavobol krajevni skupnosti Na tem pokopališču so začeli pokopavati mrtve Semičane že leta 1946, ko se zaradi kolere pokopališče' iz Semiča preselili k podružnični cerkvici na Selih pri Semiču. Od tistih časov se je število prebivalcev močno povečalo in pokopališče je že dolgo premajhno. Kaže, da se bo stvar le začela urejati Na krajevni skupnosti so se resno lotili dela; imenovali sol poseben odbor, kateremu predseduje Janko Bukovec, imajo tudi že načrte, krajani so prispevali 600 tisočakov v gotovini, 300.000 dinarjev bo vredno še njihovo prostovoljno delo, razliko v višini 700.000 dinaijev pa bo prispevalo združeno delo. Dela bodo začeli takoj, ko bo vreme dopuščalo. Ifejprej bodo pripravili teren, navozili zemljo in postaviti škarpo, v drugi fazi pa bodo zgradili dve mrliški vežici, slej ko prej pa bo treba kupiti tudi mrliški avto. F. DERGANC nja sku skupnosti v občini Ze od vsega zela Iskra, kjer za šolo kuhajo kosila in za to prispeva več kot milijon dinaijev na leto. Poleg tega Iskra šoli za njene potrebe pozimi da na voljo njihovo rekreacijsko središče v Crmo-šnjicah, poleti pa na Primostku. Šoli pomagajo tudi tamkajšnji VELIKI IZVOZNI NAČRTI Za prihodnje leto načrtujejo v semiški Iskri za 64 odstotkov večji izvoz kot v letošnjem, tako da bo vrednost izvoza znašala blizu 15 milijonov dolarjev. Na konvertibilno1 tržišče bodo izvozili za 57 odstotkov več kot letos, na klirinško pa kar za 78 odstotkov ve#č. Seveda se bo povečal tudi uvoz, saj bodo potrebovali za 23 odstotkov več uvoženega reprodukcijskega materiala. PREDAVANJE O KLETARJENJU Društvo beloksanjskih vinogradnikov se je z inž. Jano Pintar iz Ljubljane dogovorilo, da bo predavala o kletaijenju. V Črnomlju bo predavanje v soboto, 27. decembra, ob 16. uri v tamkajšnjem gasilskem domu, v Semiču pa v nedeljo ob 9.30 v kinu. Ker ima letos precej vinogradnikov težave s čiščenjem, vrenjem vina in drugim, bosta predavanji gotovo dobro obiskani F. DERGANC NAJVECJA KRAJEVNA SKUPNOST Največja krajevna skupnost v črnomaljski občini je KS Semič, ki šteje 3.700 prebivalcev iq meri 147 kvadratnih kilometrov. Na območju te krajevne skupnosti je kar 56 naselij. Zaradi obsežnosti krajevne skupnosti so tudi razdalje za te razmere precejšnje, saj je od Crmošnjic, ki so na na enem koncu, do Krvavčjega vrha na drugem koncu 17 kilometrov. stavnike delovnih o: no in pionirje, ebno rad prišel j, mladi-ikdo je še zaradi prislo-l VELIKO DELA ZA PLUGE - Letošnja zima jo je še posebej zagodla cestnim delavcem, ki pa so se očitno na zimske nadloge dobro pripravili. Črnomaljska temeljna organizacija Cestnega podjetja skrili, da so ceste v vsej Beli krajini splužene in prevozne. ČRNOMALJSKI DROBIR OBVEZNA PROSLAVA - Razne kulturne prireditve in proslave v Črnomlju so že kar po pravilu slabo! obiskane. Zadqja proslava v kulturnem domu, ki so jo priredili v počastitev dneva JLA, pa je bila začuda izredno dobro obiskana, saj je bila dvorana polna. Kulturni program je bil res prijeten in dobro pripravljen, v njem so nastopali folklorna skupina iz Dragatuša, dijaki centra sredinih šol, osnovnošolci in vojaki vendar podoben program in zasedba na drugih! proslavah ne ..Vlečejo” tako. Skrivnost je v tem, da je občinski štab civilne zaščite razposlal kaldh 300 vabil za proslavo, na katerih je risalo, da je udeležb^ - obvezna. 'osnemanja vreden zgled. S BREZ PASULJA - Vsako leto za piaznik naše armade poredijo v črnomaljskem garnizonu sprejem za. družbenopolitične delavce, pred- obrat IMV in GG Črmošnjice, tesno pa sodeluje s številnimi društvi. Semiški solaiji sodelujejo tako rekoč na vseh proslavah v krajevni skupnosti, skrbijo za spomenike in obeležja NOB, pomagajo ostarelim krajanom itd. Sedaj ima šola 13 učilnic, od tega so štiri zasilne. Da bi za silo omilili prostorsko stisko, vozijo letos učence dveh oddelkov v adaptirano podružnično šolo na Strekljevec. Za kolikor toliko normalno delo šole bi potrebovali deset novih učilnic, tehnično delavnico, kuhinjo, jedilnico, knjižnico s čitalnico, telovadnico iq večnamenski prostor. Upoštevati je namreč treba, da število otrok v tej šoli hitro narašča in računajo, da se bo od letošnjih 323 v štirih letih povzpelo na okoli 460, in to brez podružničnih šol. A. B. KS VINICA SE STARA Da se krajevna skupnost Vinica zaskrbljujoče stara, zgovorno kaže tudi podatek, da danes obiskuje vi-niško osemletko 224 otrok, medtem ko je bilo leta 1968 iz tega okoliša 486 šoloobveznih otrok, poleg matične šole na Vinici ki je danes edina v krajevni skupnosti, pa so bile! takrat podružnične šole še na Prelo-ki, Sinjem vrhu, Ziljah in v Stari lipi Od današnjih 224 učencev jih hodi v šob okoli 20 s hrvaške strani Kolpe. V enajstih oddelkih poučuje 16 učiteljev, od katerih imajo vsi ustrezno izobrazbo in opravljen strokovni izpit. Kljub težavam brez zastojev posebno rad prišel zaradi pril vično okusnega vojaškega pasulja, katerim so postregli gostom. Letos pa pasulja ni bilo, kar sodi najbrž v okvir stabilizacijskih prizadevanj v vojski KARLOVCANI IZ BUTORA J A - Na turnirju v malem nogometu, ki so ga priredili zadruo soboto in nedeljo v črnomaljski športni dvorani - udeležilo se ga je kar 20 ekip iz cele občine - je zmagala dniga ekipa Biitoraja. To sicer ne bi bilo nič presenetljivega, saj so Butorajčani znani kot dobri in vneti športniki očitno pa gredo v zadnjem času po sledeh nogometno razvitih klubov, saj je v njihovi drugi ekipi večina igralcev iz Karlovca. O zneskih iz profesionalnih pogodb za sedaj še ni nič znanega... Iskrin izvoz v 10 mesecih malo pod planom, vendar za več kot pol večji kot lani V desetih mesecih letošnjega leta je največja delovna organizacija v črnomaljski občini semiška Iskra, dosegla dobrih 726,5 milijona dinarjev celotnega prihodka in tako izpolnila že 96 odstotkov vsega načrtovanega celotnega prihodka za leto šnje leto. V tem obdobju je del čistega dohodka za razdelitev (70,3 milijona dinarjev) nad predvidenim za celo letošnje leto. Letni plan proizvodnje so v desetih mesecih izpolnili 83-odstotno, .vrednost proizvodnje pa je znašala dobrih 467 milijonov dinaijev. Tudi letni plan prodaje za to obdobje so že presegli za 14 odstotkov, saj so prodali za skoraj 546,5 milijona dinarjev svojih izdelkovk v temeljni organizaciji Energetski konden-zatorji pa so v desetih mesecih tako rekoč že uresničili plan prodaje za celo letošnje leto, v tozdu Mehanski deli in naprave pa so letni plan celo presegli za 16 odstotkov. Pri izvozu so za šest odstotkov pod zastavljenim planom za to obdobje. Medtem ko izvoz na klirinško območje poteka po načrtu, pa so pri izvozu na konvertibilno tržišče za dobrih 13 odstotkov pod planom. Kljub temu pa je izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 2,7 milijona dolarjev ali za 56 odstotkov večji Povečala pa se je tudi vrednost uvoženega materiala, in sicer za skoraj polovico in znaša v desetih mesecih 121,7 mflijona dinarjev. Kljub težavam pri oskrbi z reprodukcijskim materialom ni prišlo do večjih zastojev v proizvodnji Za nemoteno delo v zadnjem letošnjem in prvem mesecu prihodnjega leta bi semiška Iskra potrebovala za 700.000 dolarjev uvoženega reprodukcijskega materiala, to pa bodo lahko uresničili le, če bodo druge delovne organizacije v okviru sestavljene organizacije Iskra svoje prijave za uvoz prestavile na prihodnje leto. ZADNJA LETOŠNJA SEJA Na jutrišnji, zadnji letošnji |r vseh zborov skupščine ob4ine Metliki bo govor o posloval, gospodarstva v letošnjih mesecih. devetih Na dnevnem redu je tudi NEVARNOST S STREH - Odjuga in zadnji južni sneg sta še povečala možnost , da se bo plaz s strehe utrgal in zgrmel na mimoidoče ali parkirane avtomobile. Očanec z Mestnega trga gotovo iz izkušenj ve, da se to kaj rado zgodi, pa se je kar z dolgo palico lotU čiščenja strehe. Da bi le imel več posnemovalcev. predlog resolucije o družbeno4*0-nomski politiki in razvoju obž»e v prihodnjem letu, o čemer je e tekla razprava na seji občin* konference ZK in na volilno^10" gramski konferenci Socialist^®8 zveze. Delegati bodo sklepali tudi o več predlogih odlokov ter razpBv' Ijali o rebalansu proračuna metliške občine za letošnje leto. Resolucija naj trezno presoja Poglavitno sporočilo zadnje seje OK ZK v Metliki: v resolucijo in druge akte zapiMtl tisto, kar bo res moč uresničiti i le Čeprav je bil dnevni red za zadnjo sejo občinske konference Zveze komunistov v Metliki kratek, je bila to ena daljših in butnejših sej naj višjega partijskega organa v občini. Mnenja so se zakresala in govorniki so se razgovorili (marsikdaj tudi preveč na dolgo in široko) v razpravi o resoluciji in družbenoekonomski politiki in razvoju metliške občine v prihodnjem letu. Kot je poudaril eden od razpravljalcev, je vsak plan, vsak akt, še posebej pa tako pomemben, kot je resolucija, obveza, po kateri je treba takoj začeti delati. Če pa nekatere postavke niso znane, lahko delajo na pamet, .približno, s tem pa že jemljejo moč in pomen sprejetemu aktu. In prav v razpravi o resoluciji in sprejemanju planov v temeljitih organizacijah se je pokazalo, da ima vsak neke svoje izračune in da ni moč ugotoviti, kateri podatki so točni. Tako naj bi bila obremenitev temeljnih organizacij v prihodnjem letu večja od 8 do 13 odstotkov, na izvršnem svetu pa pravijo, da gre le za malenkostno povečanje, kolikor znaša izpad solidarnostnih sredstev. Ogroženi delavci Nizki osebni dohodka „kršili"Vdogovor o razporejanju dohodka — Tretjina manj kot 5.000 dinarjev na mesec 18 DOLENJSKI-LISJf : ' fVv’M,';*:r Podatki o devetmesečnem poslovanju v metliški občini kažejo, da so v občini spoštovali dogovor o razporejanju dohodka v letošnjem letu in da so osebni dohodki naraščali za več kot 25 odstotkov počasneje kot dohodek. Kljub temu da je občina kot celota ta dogovor spoštovala, pa ga je več temeljnih organizacij prekršilo, vendar te kršitve niso take, da bi bilo potrebno uvesti ukrepe družbenega varstva. Izvršni svet je kršitelje opozoril, da morajo do konca leta uskladiti izplačevanje osebnih dohodkov z ustvarjenim dohodkom. Zaskrbljujoč pa je glavni vzrok za kršenje dogovora: (pre)nizki osebni dohodki, ko je že ogrožena socialna varnost delavcev. Povprečni osebni dohodek v metliški občini v letošnjih devetih mesecih znaša le. 6.620 dinaijev, skoraj tretjina delavcev pa dobiva manj kot pet tisočakov na mesec. „Kaže, da nihče v občini ne ve, pri čem smo!” je vzkliknil eden od razpravljalcev. „Del kazalcev razvoja občine v prihodnjem letu je vsekakor neresničen,” je med drugim dejal sekretar komiteja ZK Jože Mozetič. »Resolucija pa mora biti trezna politična presoja možnosti, ki jih občina ima v prihodnjem letu, zato je zah*?' va po večji odgovornosti ® usklajenosti vseh dejavnikov občini povsem na mestu, J dejal Mozetič. , Prav tako so obsodili P16'?., krat uporabljeno metodo:_k napišimo v ta ali oni akt, kaj v* bomo naredili, če pa tega ne ® moč izvesti, bomo že nekaK pred ljudmi to opravičili. Resolucijo, ki naj bi UP° vala te in druge pripombe« n J bi jutri sprejeli na seji v*” zborov skupščine občine. ^ Dolenjska tekstilna šola S Nedavna konference seja občinske Metlika je SREČANJE UPOKOJENIH OBRTNIK OV Obrtno združenje iz Metlike je prejšnji četrtek v novi sejni sobi v obrtnem domu pripravilo srečanje upokojenih obrtnikov iz metliške občine. V občini je 40 upokojencev, ki so se upokojili kot obrtniki. O razvoju obrtništva v občini stai upokojencem spregovorila predsednik obrtnega združenja Jože Bajuk in predsednik društva obrtnikov Janez Pečarič. Poslej nameravajo tako srečanje pripraviti pred vsakim novim letom. pokazala, da tukajšnjim komunistom še zdaleč ni vseeno, kako se uresničuje reforma slovenskega šolstva. Slišati je bilo veliko kritičnih besed predvsem na račun združenega dela, ki se je vse premalo vključilo v razprave in v tokove šolske preobrazbe, prej zavoljo nepoznavanja razmer in dogajanj kot zaradi zavestnega nezanimanja. No, na tem področju se je nakopičilo v Metliki kar precej problemov, od premajhnih kapacitet otroškega varstva preko utesnjenosti osnovnošolskih prostorov in celodnevne šole do izvajanja usmeijenega izobraževanja v izobraževalnem centru Beti, ki se srečuje tako s kadrovskimi kot s prostorskimi težavami. Res so se v zadnjih nekaj dneh zadeve okrog izobraževalnega centra Beti precej razbistrile in so se odgovorni dogovorili za status šole, ki bo še naprej temeljna organizacija Beti, ter bodo v izobraževalnem centru ustanovili enoto posebne izobraževalne skupnosti tekstilne stroke za Dolenjsko. Le-ta bo v bodoče usklajevala vzgojno-izobraževalne programe v skladu s potrebami združenega dela in skrbela za zagotovitev kadrovskih & materialnih potreb. Predstavniki otroškega varstva so jadikovali n.a. tem, da ostaja v občim dobršen del otrok brez varstva, pred katerim objavljeni razpis za varstvo n® domu pa ni rodil zaželenih sadov. Vrtec bo treba v najkrajšem času dograditi-sredstva pa še vedno niso zagotovljena. Beseda je tekla tudi o celodnevni šoli, ki je še Rako družbeno koristna; vendar v občini nismo prt dlje od ugotovitve, da nam primanjkuje za to prostorov, denaija, pa tudi usposobljenega kadra. Nekaj pa je le: komunist* so na četrtkovi seji razpt3' vij ali o težavah šolstva odkrito, resno, zaskrbljeno-kar je gotovo porok, da s® »voSzp™mnh«^ kot se je v preteklosti-Vsakdo, ki bi zanikal P1®! tekle uspehe šolnikov, delal tej veji družben dejavnosti krivico. TONI G ašperič SPREHOD PO METLIKI PO SLOVENIJI SE NA DEBELO HVALIJO, koliko novih dopisnikov so pridobila glasila delovnih oigani-zacij v akciji slovenskih sindikatov Tisoč delavcev - sodelavcev. ,,Vezi-lo”, skupno glasilo delovnih organizacij Komet in Beti, si ne bo zavoljo te vrste uspehov natikalo okoli vratu lovorovih vencev. V akciji se novi dopisniki niso množično prostovoljno javljali, Sindikat v temeljnih organizacijah združenega dela omenjenih delovnih oigamzacij pa se tudi ni izmozgal od truda in naprezanj. Bolje rečeno: akcijo je spremljal iz razdalje, ki je prevelika, aa bi vključila dejavnost ZIMA JE BLAZAM ZA LENUHE IN opravljivce, zato ni nič čudnega, če krožijo naokoli najrazličnejše zgodbice, ki imajo izvor v prevročih in z bolno fantazijo napolnjenih (pokvarjenih) možganih. Skoda bi bilo zapisati črkico teh bedarij, ki vsakršen okus, kr^Pgj f* presegajo vsakrsen oku»> Ju škodijo ljudem, ki ir-, •spletu zlobnosti plitvui . • i meščanskih dušic v jedo okovanim čevljem bi jjnj> stopiti na jezik tistemu« i; ot> možgane samo za to, da v to jpiev* malo hujšem trušču n* &P1*’ predolgo. Potem bi bD tn°S ^ TAMBURAŠI IN FOLKl^jo SKUPINA „Ivan Navratil ^ da toliko denarja za *voj° dej* so bi ga lepili po stenah, ®*dcUpiJi zglasili predstavniki oben so delovni organizaciji Beti, » pogovarjali o pokrovitdjs^'joto«’ jim niso pokazali vrat ven^ pripravljeni so jim ponja«** 0ed* pod pogojem, da čimveč delavcev ^ delovne organizacije. M» m takoj za to m že v &iioF pripravili razstavo sltt: **, t>od svoje dejavnosti Sočasn vpisovali tudi nove člane. metliški tednik DOBROTE ali po globo&o. BREŽIŠKE VESTI Pomanjkanje hrane nas sili k načrtovanju drugačnega kmetijstva, k boljši samooskrbi in pridelovanju večjih količin mesa, sadja, mleka in jajc za Široki krog odjemlacev. Res je, da se stalež goveje živine v desetih letih ni bistveno zmanjšal, zato pa je poraba mesa zdaj veliko večja. Leta 1970 je bilo v občini 7854 goved, letos jih je 7726, kar je za sedanje potrebe veliko premalo. Ta predel ima namreč vse naravne pogoje za dobro > PREDNOST PRI KREDITIRANJU V krški občini je okoli tisoč zaščitenih kmetij. Ko so jih nizali v seznam, niso pozabili na tiste hribovske domačije, ki so pomembne za splošni ljudski odpor, upoštevali pa so tudi njihovo porazdeljenost po vaseh in zaselkih. Zaščitene kmetije naj bi v naslednjih letih imele prednost pri odobravanju posojil za nakup mehanizacije, živine, pri obnovi hlevov in stanovanjskih hiš. V____________________________ živinorejo. Nazadovanje ie opazno predvsem pri svinjereji, zato v novem petletnem obdo-bj i planirajo povečano rejo prašičev. Napovedujejo tudi nove oblike stimuliranja kmečkih gospodarstev v hribovitih , predelih, kjer je živinoreja prav tako na prvem mestu. V poljedelstvu bo imelo prednost pridelovanje koruze, m tem si' bodo pospeševalci prizadevali, da bi se povsod povečeval hektarski donos. V sadjarstvu načrtujejo širjene intenzivnih nasadov jablan, hrušk, črnega ribeza in marelic, v vinogradništvu pa nadaljevanje načrtne obnove vinorodnih pobočij. Velik poudarek je na pridobivanju novih zemljišč za kmetijske namene, bodisi z usposabljanjem obstoječih površin za racionalnejšo proizvodnjo (vrtnarstvo ipd.), bodisi z izsuševanjem zamočvirjenih zemljišč ali s komasacijo. Za to, zadnjo rešitev se ogrevajo zlasti v Krški vasi, v Dobovi, Mihalovcu, v Ločah in na Mostcu. J. T. KAJ POTEM, CE BO JEZERO TOPLO? V brežiški občini so zaskrbljeni zaradi toplejše Save, ki jo bo ogrevala jedrska elektrarna v Krškem. V petletnem obdobju 1981 — 1985 so namreč sklenili rezervirati prostor za bodoči hidroelektrarni na Savi, od katerih bo ena zgrajena pri Brežicah, druga pri Mokricah. Akumulacijsko jezero za prvo bo le nekaj kilometrov oddaljeno od JE Krško, zato voda še ne bo ohlajena. Tako toplo jezero pa lahko močno vpliva na klimo v okolici in tudi na življenje vodnega rasdinstva in živalstva. Na vse to bodo delegati zahtevali odgovor, preden bo elektrarna začela obratovati. • ............. »Ponosili smo, nič nas ni sram!” Podpredsednik ObS Krško Ciril Plut o pridobitvah občine v zadnji petletki - Tovariš podpredsednik, kako ob izteku petletke ocenjujete uresničevanje sprejetega programa in kaj doseženi uspehi pomenijo za napredek občine? - Naložili smo si velike naloge, vendar smo program tokrat prvič uskladili z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi In ker so ljudje vedeli, kaj hočemo vsi skupaj doseči, nas rezultati niso razočarali. V tej petletki smo si postavili temelje za nadaljnji razvoj. Zgradili smo novo industrijo. Sem sodijo: nova tovarna celuloze, pa Metalna in Lisca na Senovem, Elektrarna, Tovarna valovite lepenke in Sigmat v Brestanici, Papirkonfckcija, Labod, Elektro, Transport, SOP, Kovinarska, IGM, Sava, Togrel v Krškem, Mizarstvo v Krškem in Kostanjevici ter Iskra v Kostanjevici. V kmetijstvo je investiral Agrokombinat, zgradili pa smo tudi nov hotel in veleblagovnico v Krškem. To so temelji za brezskrbnejšo prihodnost 10.300 zaposlenih. Zdaj moramo samo še več proizvajati in več izvažati - Imate tudi kaj nepokritih investicij oziroma naložb, katerim bi se zaradi stabilizacijskih zahtev morali odpovedati? — Nobenih. Sicer pa dovolite, se ustavim še pri tistih investicijah, za katere so zbrali sredstva občani. Vzporedno z razvojem industrije smo namreč sprejeli gigantski program za uresničevanje naših skupnih potreb, izhajajoč iz dejstva, da delavec prebije v tovarni le 8 ur, ostalih 16 pa v krajevni skupnosti. Ko smo sprejemali program infrastrukturnih investicij, smo pri obravnavah z delavci v tozdih in občani v KS našteli vse objekte. Prvotne želje smo zmanjšali od 450 na 220 milijonov, realizacija pa se je povzpela na 800 milijonov dinarjev. Simo za šolstvo, otroško varstvo in kulturo smo planirali 140 milijonov, zgradili smo pa za 420 milijonov. Tudi pri SKIS je bil plan manjši od realizacije. i ............................ » t V DOMU ŠTIRINAJSTE ZBRANt | IZ VSE OBČINE 1 * Osrednja proslava dneva obo- : roženih sil 22. decembra je bila • letos na Senovem. V dvorani j J Doma Štirinajste divizije je celo • zmanjkalo sedežev, toliko občin- S :: stva se je zbralo na slovesnosti : ; Savnostni govornik je bil Blaž • :i Kolar, kulturni program pa je ; ; odlično izvajal domači pihalni • orkester DKD Svoboda. Na S proslavi so podelili številna S : državna odlikovanja in druga : J priznanja občanom za mnogote-1 re oblike sodelovanja pri krepitvi g obrambnih sposobnosti in razvi- f janju splošnega ljudskega odpo- I 1 »•••—•• MMMIHIM———M— LOKALI POD TRIBUNO Na Stadionu Matije Gubca v Krškem bodo prostore pod tribunami ponudili delovnim organizacijam za lokale. V prvi vrsti bodo namerjeni gostinstvu in trgovini Sčasoma, ko se bo življenje v rekreacijskem Središču razvilo, bodo zaživele tudi spremljajoče dejavnosti PRIJATELJSTVO Z ARMADO — Pionirji so minuli teden preživeli lep dan v gosteh j^mizije. Fotografi amaterji so pripravili razstavo, in Foto kino Idub je najboljšim avtorjem podelil priznanja. (Foto: M. Z) - Bi lahko pojasnili, zakaj tolikšne razlike? - Zato, ker ob sprejemanju programa nismo imeli načrta za nobeno šolo in nobeno cesto. Pri šolah smo upoštevali normative in jim dali več kot samo učilnice. Gradili jih nismo samo za 5, ampak za 50 let. Ne bo nam jih treba dograjevati vsaki dve leti. Take primere, imamo napr. v Šentjerneju, v Sevnici in še marsikje. Ko bomo zgradili šolo v Podbočju, bo imelo 3200 otrok v občini enoizmenski pouk. Prav je, da naš petletni načrt do konca uresničimo v obdobju 1981 - 1985. Tak je bil tudi sklep skupščine. Čemu bi bili prebivalci te krajevne skupnosti prikrajšani samo zato, ker so zadnji na vrsti, ker so potrpežljivo čakali! V tej petletki smo zgradili tudi veliko vrtcev in gradimo ga tudi v Podbočju, kjer prav tako plačujejo samoprispevek. Za 100 otrok brez varstva smo zgradili B fazo vrtca v Krškem na zahtevo občanov mimo 5-letnega programa. V tem obdobju smo postavili 2 kulturna domova, obnovili kulturni dom in likovni salon v Kostanjevici Veliko smo investirali v obnovo kostanjeviškega samostana in brestaniškega gradu. Ta sredstva so kolektivi posebej zbirali. V brestaniški grad bomo še vlagali, ker se bo širila muzejska dejavnost. - Ali so občani odločali tudi o spremembah investicij in o naložbah mimo programa? — Seveda so. Preden so prišle stvari pred skupščino, so bile razprave v tozdih in KS. Če pa so nekateri delegati nepoučeni, je to zato, ker ne preberejo delegatskega gradiva. Zahteve so bile pogosto večje od programov, zato smo marsikaj zgradili dodatno. Naj torej omenim še nekaj najpomembnejših naložb, kot so krški nadvoz, obvoznica, most in cesta v Brestanici modernizacija odseka Koprivnica-Podsreda, modernizacija ceste Brestanica-Blanca, Qdscka Kovinarska-Krško. Vsega skupaj smo modernizirali 79 km cest, 16 km pa nam jih je ostalo za novo petletko. Plan je bil preobširen in cena 1 m2 asfalta je od tedaj poskočila od 35 na 220 din, zato smo morali povečati udeležbo ljudi in skupnosti. Veliko smo zgradili in smo na to ponosni Kritikanti, ki niso nič sodelovali pa naj se raje ustvarjalno izkažejo v novi petletki J. TEPPEY ZAVRŽENO LUBJE V času energetske krize se .najbrž ne bo več dolgo dogajalo, da bi zametavali lesne odpadke. Tako na primer Celuloza zvozi na leto okoli 80 tisoč kubičnih metrov lubja v Vrbino in z njim zasipa gramozne jame. Res je, da se lubje kompostira, vendar bi ga lahko uporabili dosti bolj k sistno. Tako poceni surovino je ned pustno kar zavreči. SOBOTNA MANIFESTACIJA ob praznovanju dneva JLA na Senovem je dokazala, da sta SLO in družbena samozaščita v občini že prerasli v množično gibanje. Na slovesnosti so podelili občanom osem državnih odlikovanj, 3 plakete ZRVS, 43 priznanj in pohval pripadnikom rezervne sestave teritorialne obrambe in razglasili 16 napredovanj. Pohvalo zborov občinske skupščine Krško sta prejela štab za TO in enote TO Krško. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE posebno mladinsko občinsko politično šok), ki naj bi prerasla »e v regijsko- posavsko. DVA DNI - Toliko bodo to leto trajali obiski dedka Mraza, ki jih bo ta največji dobrotnik pričel v ponedeljek. Obiskal bo vse predšolske otroke in osnovnošolce ter pripravil več presenečenj. Krški Delavski dom Edvarda Kardelja bo predvajal risanko »Maček za milijon dolarjev”. DVAKRAT LUTKE - Tudi te razveseljujejo najmlajše v prednovoletnih dnevih. Občinska kulturna skupnost je povabila v goste lutkarje Prešernovega gledališča iz Kranja, ki so nastopali včeraj in bodo še danes, z igrico „Zogica Marogica” gostujejo ta teden po krški občini gojenci krškega Dijaškega doma Milke Kerinove. DANES DOPOLDNE! - Ob 10. uri se bo pričel tradicionalni novoletni pogovor z občani ki so na začasnem delu na tujem. Kot je običaj, jih bodo na njem seznanili z možnostmi zaposlitve ob povratku v ' domovino, z razvojem krške občine 'v zadnjem letu dni poskušali pa bodo odgovoriti tudi na njihova vprašanja, ki jih ob takih prilikah ne manjka. Občinska konferenca SZDL si želi da bi na pogovor prišlo kar največ zdomcev. DVA SEMINARJA — Predvsem za predsednika osnovnih organizacij jih je v zadnjem času organizirala občinska konferenca Zveze socialistične mladine. Prvi je bil namenjen napotkom, kako bolje delati na terenu, drugi pa je bil priprava na družbenopolitično usposabljanje mladih- Zanje imajo v načrtu Ustaviti nazadovanje Kmalu spet več prašičev — več mleka, jajc in vrtnin PO CEM BO OSKRBNINA V DIJAŠKEM DOMU? Učenci Šolskega centra so prvih osem mesecev plačevali za bivanje in hrano v dijaškem domu v Brežicah po 1.800 dinarjev, od septembra naprej pa 2,194 dinarjev. Pred občinsko skupščino je te dni nov predlog za podražitev oskrbnine. Ta naj bi bila 2.399 dinarjev ali za 33 odst višja od lanske. Sobote in nedelje v tem znesku niso upoštevane, čeprav se je cena približala najvišji dovoljeni oskrbnini ki je v Soveniji 2.400 dinarjev. PRISEGA - Na svečanosti, ki sta jo v počastitev dneva JLA priredila komite in svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito iz brežiške občine, je danes teden prisego 32 novih pripadnikov teritorialnih enot. Med prostovoljci so tudi dekleta. Ob tej priložnosti je oddelek za narodno obrambo izročil priznanje KS Velika Dolina (na sliki spodaj) in Božu Kerinu iz Brežic. Podelili so srebrne in bronaste plakete ter pismena priznanja ZRVS, pohvalo brežiSkemu odredu teritorialne obrambe m rezervnim pripadnikom, mladincem prostovoljcem in pripadnikom rezervne sestave teritorialnih enot. (Foto: Jožica Teppey) NOVO V BREŽICAH BODO POGOVORI POSLEJ KRAjSl? — Od 1. decembra dalje merijo Združene PTT organizacije tudi krajevne telefonske pogovore. Nadejajo se, da bo to vplivalo na razbremenitev telefonskega omrežja. Ob sedanjih zmogljivostih prihaja do težav zlasti v medkrajevnem prometu in ob konicah izgubijo naročniki ogromno časa z vrtenjem številčnice. Prav bi bilo, ko bi občani zvedeli tudi za rezultate tako zamišljene racionalizacije telefonskih pogovorov. DRUŠTVA NE SODELUJEJO -Krajevna konferenca SZDL Brežice pogreša vključevanje društev in družbenih organizacij, ki bi s svojimi dejavnostmi lahko dopolnile program te frontne organizacije. Na nekaterih področjih društvena aktivnost zamira. Tako na primer niti hortikulturno niti turistično društvo n moreta znova zaživeti čeprav sta v asih kazali veliko volje do dela in s! rbeli predvsem za lepšo, bolj v. ejeno podobo mesta. ZAKAJ PRELOŽITEV ? - Krajani brežiške KS so se obrnili na občinsko skupščino z več delegatskimi vprašanji Zahtevajo odgovor na vprašanje, zakaj še niso bile modernizirane ulice iz 3. referendumskega programa in zakaj je bila gradnja mrliške vežice odločena na 1981. leto. Dogovorjeno je bilo namreč tako, da bo stala do 1. novembra letos. In ker odložitev pomeni hkrati podražitev, se občani bojijo, da bo inflacija pobrala prevelik delež samoprispevka. PERONI V SREDNJEROČNEM NAČRTU - Železniška postaja v Brežicah je ena redkih, ki ima samo en peron, s katerega potniki normalno vstopajo na vlak. Z drugih bi si morali pomagati s pručko. Marsikateri starejši občan zdaj ne upa potovati z vlakom, ker se brez pomoči niti brez prtljage ne more povzpeti v vagon. Spet bodo kurili s premogom in lesnimi odpadki Pred. desetimi leti, ko je bil premog dražji od nafte, so se zasebniki in delovni kolektivi na veliko odločali za tekoče gorivo. Dandanes je poloiaj obrnjen in marsikomu je žal, da se je moderniziral in si privoščil udobje, ki ga zdaj težko plačuje. Tam, kjer ima hiša en sam dimnik, si $e trajno žarečih peči ne morejo omisliti, če dimnik ne stoji ob pravi steni. Podražitev tekočega goriva sili tudi delovne organizacije k večji racionalnosti. Tako bo na primer Tovarna pohištva v Brežicah prenovila in preuredila svojo energetsko postajo, v kateri bodo poslej lahko kurili s premogom. Koristno bodo uporabili tudi lesne odpadke. To bo precej zmanjšalo stroške in investicija se bo kmalu obrestovala. O energiji iz odpadne lesne surovine razmišljajo tudi v drugih tovarnah. Alples bo na primer gradil toplarno, ki bo grela bližnjo okolico-V Celulozi v Krškem prav tako ne uporabijo lubja za energijo, čeprav ga zvozijo stran ogromne količine in bi ga ob velikem pomanjkanju lesa, premoga in drugih energetskih virov lahko koristneje uposabili Kaže, da se tega zavemo šele potem, ko je naš žep močno prizadet. V tujini gledajo na te stvari bolj gospodarno in imajo bolje organizirano zbiranje ter uporabo vsakovrstnih odpadkov. J. T. kuhinja V prazničnih dneh bodo takile priboljški na vseh kmečkih mizah, in tudi v nekaterih gostiščih so sklenili postreči gostom z domačimi specialitetami \ Zaposlenosti ne povečevati Delo bodoče skupne strokovne službe SIS tudi ne sme biti dražje službe vseh SIS ter administrativno moč. za eno Skupne strokovne službe SIS je treba ustanoviti, a se zato število T^oslenih ne sme zvišati, ampak kvečjemu znižati. Tudi stroški •a o vanj a združenih služb SIS ne bi smeli biti višji, kot so zdaj, ko j® te službe i razdrobljene'. To je bila glavna ugotovitev med ““Pravo o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi *upne strokovne službe SIS na zadnji seji piedsedstva občinske Konference SZDL Kočevje. Ta dokument namreč predvi-va> da bi se združile Rokovne službe osmih SIS. aJ delujejo te službe po ^nh krajih v mestu, v bodoče naj bi bile zbrane v eni avbi, po enem izmed predlo-v?v, ?. domu telesne kulture, dalje je dokument predvide-> da bi se število zaposlenih Povečai0 za dva in pol užbenca, in sicer za enega in j/j na področju dela razisko-ne dejavnosti, socialnega Ktva in vodenja združene V razpravi je bilo poudaije-no, da morajo biti skupne strokovne službe take in tako organizirane, da bodo -krepile samoupravljanje, medtem ko doslej v mnogih primerih tega niso delale, ampak so počenjale celo nasprotno: zbirale in delile so denar. Tudi v novih srednjeročnih planskih dokumentih SIS je malo ali celo nič o svobodni menjavi dela, zato Preveč pdvisni od banke so draga — Preveč za osebne dohodke, premalo pa za razširitev materialne osnove dela . o z istim obdobjem lani, daje dohodek kočevskega K Podaistva rastel hitreje od °tnega prihodka in da se s^^dukrijska sposobnost go-povečuje, kar je o- Slabo pa je, da . - — in davki naraščajo |Je kot dohodek. vn,z8u.b° so zabeležili Avto (1 ^e-tozd Tovorni promet > M.000 din), Kmetijsko n ?^aistvo-tozd Mesarija r,-,^000 din) in Hydrovod lVu 000 din)-, uohodek celotnega gospo-Btva je porastel za 33,4 odst. ^vprečno rast dohodka so izvn^i v strojegradnji, pro-Dmi, J1 žaganegalesa in plošč, j^fVodnj! končnih tekstilnih stvii Kov, kmetijstvu, gozdar-cii,,’visokih gradnjah, inštala-*l in zaključnih delih ter gostinstvu. Nižji dohodek kot lani so dosegli v komunalni dejavnosti. V primerjavi z gospodarstvom republike namenja kočevsko gospodarstvo znatno manj za skupne in splošne družbene potrebe, znatno nad povprečjem republike pa „za druge namene z delom dohodka, ki pripada drugim.” Obremenitev s tem je tolikšna, da znaša v občini delež dohodka za OZD znatno manj, kot je republiško povprečje. pa je v njih preveč proračunskega. Nadalje so razpravljalci opozorili, da ni nujno, da vse podatke za delegatsko obveščanje iščejo le SSS SIS, ampak jim to lahko piiskrbe službe uporabnikov in službe izvajalcev, načrte jim lahko pomaga pripraviti obstoječa planska služba (komite) pri občinski skupščini, spet nekatere podatke dobe lahko pri Službi družbenega knjigovodstva in drugod. K osnutku je bilo danih še več drugih pripomb, nekaj pa tudi na pogoje, ki omogočajo rast birokracije, pa tudi na ne dovolj proučene preobrazbe služb (ni prej dovolj proučeno, kaj bo po preobrazbi boljše in kakšni bodo stroški). Eden izmed razpiavljalcev ie povsem pravilno ugotovil: „Ce bi bile skupne strokovne službe po preobrazbi dražje in nič bolj učinkovite, potem imejmo raje take, kot so zdaj.“ J. PRIMC SNEŽENE TEŽAVE - Novi sneg je tudi v mestu povzročil težav. So iste, kot vsako leto doslei. Pločniki po več dni niso očiščeni, nekatere ceste in ulice so slabo splužene, druge pa sploh ne. Pešci .telovadijo”, kjer je pač kolikor toliko prehodno: malo po očiščenih in neočiščenih pločnikih, še več pa kar po cesti, kjer je snega manj, je pa zato več luž. Preširok program SZDL? Bojazen, da bo zaradi programov zmanjkalo dolgih priprav za izdelavo časa za njih uresničitev Programska usmeritev občinske konference SZDL Kočevje za leto 1981 obsega kar 17 področij dela. O vseh govori le načelno, ker bodo organi SZDL na osnovi teh izhodišč izdelali POPIS t Prebivalstva V V 8asD °misij0 za popis prebivalstva, občin?l?istev te domačih živali v Lii,,jj. K°čevje so imenovani: Majda (itaniM, PredSednica), Tomo Jarni Sloj. za člane pa še Bojan Mojca, Ofak, Miha Nagu, oko in Marija Nekič. najkasneje do 31. januaija svoje konkretne programe, v katerih bodo (jpredelili tudi nosilce nalog m določili roke za njihovo izvršitev. O tej usmeritvi je na zadnji seji razpravljal tudi občinski komite ZK. Vsi razpravljalci so ga ocenili razmeroma kritično. Prva pripomba je bila, da je DROBNE IZ KOŠEVJA LAHKO PRIHRANIŠ "0VO i.^ET JURJEV? - Skok v Pocenj_ 0 tudi v Kočevju ne bo odvisn ,ne silvestrovanja so Njo iedače in pijače, ki je tnašai,, eg gtesbe vračunana, in b° oz- prihranil •>?* PRiSla prav nepo- 01 * Med akcijo NNNP je ne (madvtd odgovarja , j sem, da toliko tteria .nikoli ne veš, koliko V natančno imaš? ?tepak° Zaradi velike plače, Sika ^er Ljubljanska Spiske. poredko pošilja le Kočevje, ampak vso Jugoslavijo presenetil izpad električnega toka in nas tako opozoril, da so le še zadeve, ki nas lahko iznenadijo kljub vsem vajam in pripravljenosti. Ko je mrknila luč, so bile trgovine in gostišča polna kupcev oz. gostov. Uslužbenci so začeli tekati za svečami Ponekod so sicer imeli petrolejke, vendar brez petroleja. Ljudje so se v okrilju teme razšli iz lokalov, vprašanje pa je, kako je bilo s plačevanjem. Sišati je marsikaj. Nekateri pravijo, da je bila to draga šola, katere glavni poduk je, da je treba imeti povsod na priročnih mestih tudi nekaj zasilnih luči FI LATE USTI O ŠPORTU -Filatelistično društvo Kočevje bo organiziralo v počastitev 70-letnice telesne kulture v Kočevju razstavo znamk svojih članov, mladincev in pionirjev. Prikazali bodo zbirke s športno tematiko, med njimi pa bo nad polovico takih, ki bodo prvič prikazane, ftzstavo bodo odprli 26. decembra ob 17. uri v domu telesne kulture, trajala pa bo do 30. decembra. INVENTURE PRED VRATI -Trgovci bodo začeli z letnimi popisi blaga. Prav bi bilo, da bi z obvestili v izložbah obvestili kupce, kdaj bo katera trgovina zaprta, da se bodo občani lahko pravočasno oskrbeli z blagom, predvsem hrano. »usmeritev” presplošna in da zato obstaja upravičena bojazen, da ne bo dosti narejenega. Poudarjeno je bilo tudi, naj bi letni program razdelili na krajša razdobja, na primer četrtletja. Menili pa so tudi da je treba spremljati, kako se načrtovane naloge uresničujejo. Ce izvajanja načrtov ne bomo spremljali, gotovo ne bo napredka. Delovni ljudje in občani hočejo tudi odgovore, kje uresničevanje sklepov in dogovorov šepa in zakaj. Opozorili so, da se izdelovanje načrtov ne bi smelo predolgo zavleči Ce ne bodo narejeni do roka, 31. januarja, ampak šele do spomladi, bo zmanjkalo časa za njihovo uresničitev. J. PRIMC Včeraj zadnja seja Obsežen dnevni red zadnje letošnje občinske seje HS g£3li asa MM Era? Za 24. december je bila sklicana, zadnja letošnja seja občinske skupščine Kočevje. Vsi zbori so imeli na dnevnem redu volitve in imenovanja (volitve novega predsednika, edini kandidat je bil Jože Novak), osnutek družbenega plana občine za naslednic srednjeročno obdobje, izhodišča o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981, družbeni dogovor o razmestitvi izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov usmerjenega izobraževanja v Sloveniji družbeni dogovor o finansiranju sodišč združenega dela v Ljubljani predlog odloka o določitvi števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ijubljani, predlog od'oka o pravicah in dolžnostih izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje na področju družbene kontrole cen in načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene za območje občine Kočevje ter delegatska vprašanja in odgovore nanje. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta imela na dnevnem redu še predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini za prvo trimesečji 1981 in predlog odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za preureditev ceste od vasi Kuželj do križišča ceste Laze-Gladloka. Samo zbor združenega dela pa je razpravljal še ,0 analizi poslovanja gospodarskih delovnih organizacij v prvih devetih mesecih lani § STARE STROJE BODO ZAMENJALI - Šivalni stroji v tozdu TRIM v Sodražici so dotrajali in jih bodo v kratkem zamenjali, kar bo gotovo vplivalo, da bodo delavke na njih proizvedle več in tako lažje dosege zaostrene norme. Stroški v Trimu zelo porastli Ker hkrati niso zviševali cen izdelkom, so zdaj v precejšnjih težavah »Stroški proizvodnje so pri nas v prvih devetih mesecih letos porasli kar za 68 odst, naše izdelke pa smo podražili le za 9 odst.” nam je povedal Janez Drglin, direktor Pletenine - tozd TRIM v Sodražici. Tudi podatki, o katerih je pred kratkim razpravljala občinska skupščina Ribnica, kažejo, da je tozd TRIM v prvih devetih mesecih letos dosegel razmeroma slabe, na nekaterih področjih pa celo najslabše nodarske rezultate. Tako ie al dohodek na delavca le 101.648 din ali najmanj v občini (v Suknu, ki tudi sodi med tekstilce, npr. 296.367 din, daleč najvišji pa je bil v tozdu Ricomag - 860.983 din), število zaposlenih se je zvišalo, povprečni osebni dohodki pa znižali za 5 odstotkov in .znašajo le 5.657 din ter so tako tudi daleč najnižji v občini. Ko Trim še ni bil tozd, ampak le obrat, so ugotavljali, da posluje zelo donosno. Tudi sedanjim slabim rezultatom ni vzrok to, da bi tozd imel preveč pisarniških uslužbencev, saj ima med 115 zaposlenimi le direktorja in eno administrativno moč. Vse ostalo (kadrovska služba, knjigovodstvo, nakup, prodaja) opravljajo centralne službe Pletenine oz. tozd Trženje. Direktor Drglin meni, da bi bilo prav, če bi imel tozd še nekaj več pristojnosti s področja kadrovske službe, ter naj bi imel tudi lastno materialno in finančno knjigovodstvo. Pred kratkim so cene svojih izdelkov le nekoliko zvišali. Trenirke adidas so bile v maloprodaji prepoceni, saj so bile komaj malo dražje kot srajce. Zdaj izboljšujejo notranji transport. V letu 1981 bodo zamenjali okoli 20 šivalnih strojev, ki so stari že 20 let. Do leta 1983 pa nameravajo zgraditi še novo proizvodno dvorano (njena gradnja bi morala biti po prvotni zamisli dokončana že leta 1979). Vsi ti in še nekateri drugi ukrepi bodo po mnenju vodstva tozda • Ena izmed zavor za doseganje višjega dohodka v tozdu TRIM je tudi visoka bolniška. V prvih devetih mesecih letos so imeli namreč toliko izostankov zaradi boleznin in nege, kolikor so imeli vsi zaposleni v tem tozdu letnega dopusta. gotovo vplivali, TRD Več kot so načrtovali Na območju KS Sodražica pa bi napravili še precej več, če del ne bi onemogočil letošnji zgodnji sneg Krajevna skupnost Sodražica je v minulih petih letih opravila na svojem območju za blizu 17 milijonov dinaijev raznih del. V tem znesku so všteti tudi redni in dodatni samoprispevki občanov, solidarnostna sredstva združenega dela (Inles, Donit, Dom), SIS za komunalno dejavnost in Kmetijske zemljiške skupnosti; niso pa všteti prispevki občanov v prostovoljnem delu pa tudi dela nekaterih drugih (na primer Območne vodne skupnosti), za katere pri KS nimajo podatkov. V minulih petih letih je dala KS Sodražica, kot pove predsednik skupščine KS Srečko Arko, poudarek na posodabljanje cest in razvoj mai\j razvitih območij (Gora, Sinovica, Pireska). Na območju Globeli so asfaltirali cesto, območna vodna skupnost pa je regulirala strugo Globo vščice in ji uradila brežine. V Zimaricah je KS delno uredila kanalizacijo ob cesti in prestavila del vodovoda. -- Pri Jelovcu so začeli obnavljati cesto na Sedlu, nižati klanec in urejati nekdanji peskokop. V Sodražici so dokončali prvo. fazo kanalizacije z mešalnim sistemom za meteorno in odpadno vodo. Asfaltirali in razširili so cesti za Zavodo in Pesek-Jetovec. Dogradili so tudi dom družbenopolitičnih organizacij in gasilcev. Na območju Gore so asfaltirali vse ceste, razen 150 m ceste za Janeže in ceste za Kržete, ker je prej zapadel sneg. Za cesto za Kržete, kjer je rojstna hiša edinega ribniškega narodnega heroja Majde Sile, so se prvotno dogovarjali, da jo bodo v okviru občine finansirali solidarnostno, končno pa je bilo vse prepuščeno le KS Sodražica in Gornikom. Kjer je zmanjkovalo denarja ali pa so vaščani želeli urediti še več zadev, so razpisali dodatni samoprispevek, ponekod pa tudi dva. Razen naštetega je območna vodna skup-s. nost čistila in urejala Bistrico, hudournike in sploh odpravljala težave, ki so jih imeli občani zarapi vode. Kmetijska zemljiška skupnost je čistila Grdodolščico, prevzela pa je tudi odplačevanje obrokov posojila oz. odškodnine za peskokop pri Novi Štifti. Komunalna SIS je investitor čistilnih naprav, ki so že kupljene, montažo pa je zavrl sneg in bo opravljena v letu 1981.' Od Podsten do Sodražice (natančneje do Donita) je potegnjen in preizkušen vodovod, žal pa je za okoli 600 m vodovoda (do Izbetja, kjer bi se priključil na glavni vodovod za Ribnico in Kočevje), zmanjkalo denarja. Krajevni skupnosti zaradi kljubovanja ene izmed vaščank ni uspelo urediti cesto do Sinovice, pač pa so skupno s sosednjo KS Sv. Gregor napravili precej za ureditev boljše ceste, ki povezuje obe središči teh dveh KS. J02E PRIMC da bo tozd IM v bodoče dosegal boljše gospodarske rezultate. J. PRIMC Jubilej AMD Slavili bodo 30-letnico V letu 1980 je AMD Ribnica organiziralo šest tečajev za voznike motornih vozil, ki jih je skupno obiskovalo 180 kandidatov, izpit pa je ob prvem poizkusu uspešno opravilo 73 odstotkov tečajnikov. Povprečna starost tečajnikov je bila 24 let Število tečajnikov je iz leta v leto manjše. K temu največ pripomorejo visoke cene avtomobilov, vedno dražji bencin, pa tudi razmeroma visoki stroški pri vozniških izpitih. Tečajniki so tudi iz leta v leto mlajši Leta 1978 je bila njihova povprečna starost še 27 let, lani že 26 let, letos pa samo še 24 let Alojz Mihelič, sekretar AMD Ribnica, ugotavlja, da zaključuje društvo sedanje poslovno leto uspešno, in pričakuje, da bo tako tudi v naslednjem, juhilejnem letu, ko bo slovito v ribniško AMD 30-letnico obstoja. V počastitev jubileja bodo imeli vrsto priložnostnih prireditev. Prva naloga, ki jo bo društvo opravilo v letu 1981, pa so volitve novega vodstva, ki ga bodo izbrali po delegatskem načelu. Tudi v prihodnjem letu si bodo prizadevali da bi organizirali vsaj enako število tečajev za voznike motornih vozil, kot so jih v zadnjih nekaj letih, se pravi šest do osem. M. GLAVONJIC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ZNAKE UNIČUJEJO - Za prometno signalizacijo so v ribniški občini v minulem letu porabili 400.000 din. Kljub temu ponekod še vedno manjkajo znaki Za polomljene in odstranjene znake so najpogosteje krivi redki neodgovorni in nekulturni občani ki znake lomijo ali jih kako drugače! uničujejo, pa tudi odnašajo. Najpogosteje je uničeno, izkrivljeno ali pa poškodovano ogledalo na ostrem zavoju in križišču pri hotelu Jelka. ZA VARNEJŠI PROMET - Na nedavnem sestanku odgovornih za promet iz občin Ribnica in Kočevje so razpravljali o metodah in načinu čimbolj kakovostnega izobraževanja kandidatov za voznike motornih voziL Menili so, daje treba posvetiti v bodoče posebno pozornost tudi etiki oz. kulturnemu obnašanju udeležencev v prometu. TRETJI MESEČNIK - V tretji številki Mesečnika, glasila mladih osnovne organizacije ZSM Ribnica, pišejo mladinci o težavah Komunale ob prvem snegu, o delovni akciji mladine pri urejanju okolja na območju ribniškega gradu, o pohodu na Grmado, dnevu mrtvih, gostovanju Tomaža Domicelja in drugem. — In ....j avtobusni poti _______ srečal na avtobn voznika osebnega Franceta? - Debelo ga je vprašal: „A se zi avtobusom peljati? ‘ 'S6, !?eK£>i'.-t Iskri ob dnevu republike odlikovanje predsedstva SFRJ, je dobila njegova neuldonljivost tako rekoč uradno priznanje. „Če v boju za obstanek ne bi bili tako enotni in pa trmasti, kot smo bili v letih 1968 do 1972, danes v Mokronogu morda ne bi bilo več Iskre. Prav v tistih letih se je namreč Iskra in njena industrija zabavne elektronike znašla v velikih težavah, hkrati z njimi pa tudi ml saj smo proizvajali prav dele za to industrijo. V velikih težavah, ki so nas zatekle, smo marali najprej zmanjšati število delavcev: od 146 nas je ostalo le 68, pri čemer je treba reči, da nihče ni zapuščal Iskre lahkega »ca. Vsi, ki smo ostali, pa smo do leta 1972 prejemali 80-odstotne osebne dohodke. Ker se nismo zmenili za delovni čas, saj tedaj ni bilo izplačevanja nadur, ker smo imeli pomoč občinskih dejavnikov, smo splavali iz težav.” O uspehih tovarne v Mokronogu govore tudi številke. Število delavcev se je spet okrepilo, prihodek je od nekdanjih 400 milijonov narastel na 18 milijard, delavci pa delajo v popolnoma novi tovarni, ki so jo v veliki meri sami pomagali zgraditi. Zaradi tega današnjih razmer za delo ni mogoče primerjati z nekdanjimi; pri tem ima zasluge tudi Sunta, ki pa pravi, da odlikovanje pripada vsem 68 delavcem, ki so vztrajali v najtežjih časih. Mnogi med njimi so namreč delali tako, kot bi bila tovarna „njihova”, ne pa „naša”, skupna last Prav s takim odnosom do dela pa se da veliko 'doseči in ustvariti močan delovni kolektiv. In ker je kolektiv močan, se Sunta v njem počuti kot doma, kot na »svojem. Poznajo ga bržkone vsi delavci in tudi on pozna vse delavce. Nedavno, ko je kot strasten lovec uplenil gamsa, so mnogi izmed njegovih sodelavcev dobili košček za pokušnjo, medtem kol se z njegovim pevskim udejstvovanjem, ki traja že 16 let, seznanjajo le Sevničani, odkoder je Sunta doma. J. S. Poplačana načrtnost in skromnost Dobri poslovni rezultati Tovarne konstrukcij v Sevnici — Zaradi velikih anuitet bodo z gradnjo začasno Se počakali — Kaj bo prinesla? V Sevnici je bilo 1962. leta ustanovljeno kovinsko obrtno podjetje z 20 zaposlenimi. Doleta 1969je praktično životarila,saj ni bilo ustreznih programov, delovni pogoji pa so Bin Izjemno težki, ker delavci za vrato opravil niso imeli strehe nad glavo. V tem prelomnem letu, ko so bfli na razpotju, ali tovarno likvidirati ali pa se povezati z močnejšim partnerjem, je v skrbi za socialno varnost delavcev drugp možnost očitno ponujala ključ rešitve. Direktor ,,Kovinske” je tedaj okviru STT zaživeli prvi štirje tozdi. postal inž. Stane Blaznik, ki pripoveduje: „Imeli smo srečo, da smo se povezali s Strojno tovarno Trbovlje, saj je bila s podpisom pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju prižgana zelena luč za najetje posojila in izgradnjo prve delovne hale.” Dve leti pozneje so se sevniški kovinarji združili s STT kot proizvodni obrat s samostojnim obračunom, 1973. leta pa so v Sevniškega so poimenovali Tovarna konstrukcij in z imenom, ki je ostalo v veljavi do danes, ponazorili proizvodni program. Najprej so izdelovali enostavnejše jeklene konstrukcije. 1973. leta so prešli že k bolj zahtevnim izdelkom iz jekla, oz. iz profilov in pločevin. Tako so po izgradnji druge delovne hale sklenili pričeti z naložbo v stroje za preoblikovanje pločevin. Ukrotiti administriranje Občinski sindikalni svet Sevnica o naraščajočem administriranju in drugih aktualnih nalogah in problemih temeljne zadružne enote, je bilo moč izluščiti, da so njihovi načrti v naslednjem srednjeročnem obdobju precej bolj ambiciozni kot pa je pisalo o iyih v časnikih. V prihodnosti namreč ne bodo povečevali pridelek mleka samo za 5 odstotkov, prav tako pa ne bodo pridelali v vsem obdobju samo za 2 odstotka mesa. Kot je razvidno iz njihovih temeljev planov te stopnje rasti ne bodo veljale za vse »ednjeročno obdobje, ampak bodo na leto povečali pridelek mleka za šest odstotkov, to je od sedanjih 5.475 litrov bo njihov pridelek narastel na 7.333 litrov. Mesa bodo pridelali vsako leto za štiri odstotke več ali namesto sedanjih 1.342 ton 1626 ton. Seveda bodo vse to lahko dosegli, če bodo z enako intenzivnostjo vlagali v razvoj kmetijstva, če bodo uspeli povečati količino pridelkov na dosedanjih površinah. Zdaj imajo namreč na tem področju kar 2000 kmetij, od katerih vsaka premore povprečno le 3,7 hektara zemlje. Le okoli 600 kmetij od teh pa je usmerjenih v tržno proizvodnjo. Seveda bo v zaostrenih pogojih gospodarjenja tudi težje pridelovati hrano. Že doslej se je namreč pokazalo, da se bo pomanjkanje gnojil in materiala sploh še nadaljevalo, prav tako je težko ob tako nizkih hektarskih donosih in na tako majhnih kmetijah dosegati evropske rezultate. Ko pa bi marali rešiti ta in podobna vprašanja, je videti, da denar ne priteka zmeraj ob pravem času in na pravo mesto. Medtem ko po eni strani gredo za melioracije težki milijoni, se na drugi strani za gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov porablja najboljša zemlja. Prav tako nastopijo velike težave, ko je treba dobiti denar za pospeševanje kmetijstva, saj mora trebanjska občina, ki porabi zase le četrtino pridelane hrane, sama pospeševati kmetijstvo, prav tako pa mora plačevati kompenzacije za meso, sicer bi ostala brez njega. Res pa je tudi, da bi lahko kmetijske delovne organizacije veliko več naredile na področjih sadjarstva, vinogradništva, reje perutnine in ostalih dejavnosti. Medtem ko se v zvezi s perutnino vendarle nekaj premika, pa je vinogradništvo več ali manj samo v zasebnih rokah, Dana z Mirne pa mora surovine za svoj proizvodni program uvažati iz drugih republik, čeprav je Dolenjska nekoč slovela kot dežela sadjarjev. Vse to in tudi druga dejstya, ki jih zdaj ni moč našteti, ne zmanjšujejo uspehov trebanjske kmetijske zadruge, ki je v zadnjem desetletju dosegla velike uspehe, saj je relativno največja pridelovalka hrane na Dolenjskem. Prav tako ni moč mimo ugotovitve, da bi kljub velikim uspehom, ki jo na Dolenjskem uvrščajo med večje zadruge, lahko dosegla še več. Malo iz lastnih moči, precej pa tudi iz večjega razumevanja dejavnikov v občinskem ali regijskem merilu. J. SIMČIČ Občinski sindikalni svet je1 10. decembra izčrpno obravnaval gradivo za D. konferenco ZSS, zadržal pa se je tudi ob gospodarskih dosežkih v letošnjih devetih mesecih. Občinski svet v Sevnici je menil, da bi se IL konferenca morala opredeliti do ključnih problemov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. Opredeliti bi morala predvsem žarišča inflacije in zavzeti konkretna stališča. Posebno pozornost zahtevajo proračunska poraba na vseh ravneh, nesmotrna organiziranost zunanje trgovinskih organizacij, vključno s predstavništvi v tujini, in področje blagovnega prometa. Gre za organiziranost trgovskih OZD, kjer je vse več posrednikov, kar vse plačuje potrošnik. Zaskrbljuje tudi zaposlovanje v administraciji Kljub prenašanju pristojnosti se administracija na vseh ravneh veča. Proučiti kaže organiziranost SIS, ki zahteva številne nove zaposlitve. Celo stališča sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij so si včasih nasprotujoča. »Medtem ko se na eni strani borimo za zmanjševanjerežijskih delavcev, si po drugi plati prizadevamo za poklicne kulturne animatorje in organizatorje rekreacije v OZD.“ Potrebno je racionalizirati število zaposlenih v družbenopolitičnih organizacijah na vseh ravneh, saj se, Bučka zahteva boljše ptt storitve Odkar je 1964. leta novomeško PTT podjetje ukinilo pošto na Bučlti in dalo zagotovila, da ne bodo vaščani nič na slabšem, pravzaprav poštne storitve vse bolj pešajo. Najprej je zašepal telefon. Tega uporabljajo že več kot 15 let Pozimi sneg nemalokrat potrga žice in vaščani morajo tekati v Škocjan, ali pa so »odtrgani” od zdravnika, živinozdravnika... Zato ne preseneča, če je bil zbor krajanov 14. decembra prav zaradi telefonije zelo živahen. Dolgoletni predsednik krajevne skupnosti Alojz Sutar je povedal da so že lani prosili za predračun, koliko bi stal kabel od Škocjana do Bučke, vendar so predračun dobili šele pred kratkim po posedovanju predstavnika novomeške OK SZDL. PTT podjetje je predvidelo, da bi naložba veljala okoli 2,6 milijona. Pridobili bi 75 priključkov. Vaščani ogorčeno zatrjujejo, da jih je PTT Novo mesto prepustilo na milost in nemilost, saj motajo vse sami prispevati Seveda tolikšnih stroškov ne bodo zmogli! Sevniški občinski funkcionarji so jim obljubili pomoč. Scušali bodo naložbo vnesti v plan PTT Novo mesto, s funkcionarji te sosednje občine pa so se že ob pripravah na proslavo partizanskega napada na Bučko dogovorili o skupni akciji za ureditev Bučke in Škocjana, kar zadeva poštne storitve, predvsem pa telefon! je število -poklicnih delavcev nenormalno razraslo. Spremeniti je potrebno predpise in zakone, ki narekujejo večje število zaposlenih, pri sprejemanju novih predpisov pa je potrebno prizadevati si za tem, da z njimi ne bi povečali družbene režije. Osnovne organizacije ZSS morajo na osnovi sklepov, o gospodarjenju s seje ObS ZSS temeljito proučiti rezultate in stabilizacijske ukrepe, samoupravnim organom pa predlagati naj sprejmejo konkretne ukrepe za odpravljanje slabosti. Osnovne organizacije sindikata pa morajo sprejeti tudi lasten program ukrepov in aktivnosti za izboljšanje rezultatov gospodarjenja in aktivno vključevanje članstva v prizadevanja za večjo storilnost in večji dohodek. P. PERC Leto 1978 je , znova prelomno; izdelan ekonomsko-tehnični elaborat za investicije v obdelovalne stroje je pomenil »kristalizacijo” proizvodnih programov tozdov STT. »Naš program bi lahko razdelili nekako v štiri dele. To so stroji za kemijo, zvarjenci za cestne stroje, oprema za rudarstvo in razna individualna oprema. Prizadevamo 4 da bi naložbo zaključili; zato moramo izgraditi še kompresorsko in plinsko postajo in urediti antikorozijsko zaščito. Strojni park je že nabavljen, obratuje, tako da vgredo iz tovarne prvi stroji za Kemijo barv.” Pravzaprav kar štirje proizvodni programi omogočajo večjo prilagodljivost na trgu in tudi vključevanje v mednamodno delitev dela. Na vprašanje, kakšna so izvozna prizadevanja Tovarne kon-strukcij inž .Plaznik pojasnjuje: »Končujemo stroje ■ za opremo tovarne barv v Lagosu v Nigeriji Gre za posel 6 milijonov deviznih dinarjev. Načrtujemo izvoz k tvrdki MBU Ulmj to bodo zvarjeno, podobni tistim za cestne stroje. Razgovori potekajo tudi s švedsko tvrdko Volvo. Tudi zanje bomo verjetno izdelovali komponente za cestno mehanizacijo. Prvič se vključujemo v izvoz in pričakujemo, da bomo prihodnje leto izvozili za 10 milijonov dinarjev. Po Evropi ima STT dobre odnose s številnimi poslovnimi partnerji in bomo izvoz te povečali' Čeprav se je krivulja razvoja Tovarne konstrukcij v zadnjih letih strmo dvigala, realno načrtujejo razvoj tudi v naslednjih petih letih. Zaradi številnih anuitet bomo morali kakšna tri leta počakati. V letih 1984 in 1985 bomo izgradili halo za izdelavo strojev za enegetiko in kemijo. Po letošnjih cenah bi naložba, ki predvideva zaposlitev 50 delavcev, veljala 100 milijonov,” je končal inž. Blaznik. p. PERC »Škoda, da ni gostov...” Nekaj je narobe, da seje niso, kar bi morale biti Nemalokrat se pripeti, da kakšna seja zaradi nesklepčnosti odpade. Tistim, ki so prišli prvikrat zastonj, se zdi neumno znova zapravljati čas, češ zdaj naj pridejo pa oni, ki smo jih zadnjikrat pogrešali Taka „logika” je že nekajkrat prispevala, da je. bUo potrebno sestanek zaradi neodgovornih delegatov oziroma članov raznih teles celo večkrat ponoviti Sklicatelji in prisotni na vseh teh preštevilnih sejah so nekako razočarani, če ni med njimi tudi gostov, naj gre za predstavnike občinskih ali drugih forumov Od njih pričakujejo marsikakšen napotek, moralno spodbudo. Zato ne preseneča opazen in dovolj glasno izražen gnev prisotnih in organizatorjev sestankov v Sevnici v sredo, četrtek in soboto. Zvrstile so se: skupščina kmetijske zemljiške skupnosti, skupščina kluba zdravljenih alkoholikov in občinska pionirska konferenca „ Skoda, ker ni predstavnikov občinske skupščine, družbeno-poli-tičnih organizacij, OZD, saj bi se neposredno seznanili z našim delom," so potarnali Zamisliti bi se morali ob naslednjih vprašanjih: prvič: ali smo res prezasedeni? drugič: ali smo dovolj storili za informiranje, zlasti z „živo’ besedo? In tretjič: ali se „ bojimo" med ljudi? Delegat zadnje programske konference OK SZDL Franc Baš, sicer kmet z Dul pri Bučki, je kleno opozoril na celoten sklop vprašanj, od katerih je odvisno tudi več ali manj politične volje v .določenem okolju (Nej-sklepčnost je zato toliko bolj obravnavati itročno-posledično! p. PERC NOVI ČLANI ZKS Sekretarji osnovnih partijskih organizacij se bodo na sobotnem posvetu seznanili z novejšimi dogodki v mednarodnih odnosih, ocenili bodo rezultate gospodarjenja v iztekajočem sc letu in zastavili nekatere neposredne natege komunistov prav na področju družbenogospodarskih odnosov. Priložnost bodo izkoristili tudi za podelitev članskih izkaznic novosprejetim članom ZK. PIONIRJI V STILLESU — Pred sobotno občinsko pionirsko konferenco v Sevnici so si delegacije vseh pionirskih odredov na šolah v občini z zanimanjem ogledale tovarno stilnega pohištva in notranje opreme Stilles. Marsikateri izmed pioniijev bo po končanem šolanju poiskal delo prav pri pokrovitelju njihove konference, kjer so predstavniki bogato razvejeno dejavnost tega leta in se dogovorili za naloge v prihodnjem. (Foto: Perc). Razvoj se ne bo ustavil V naslednjem srednjeročnem obdobju bo rastel družbeni proizvod po 7 odstotni stopnji Na seji trebanjske skupščine, ki je bila pretekli teden v sredo, so delegati sprejeli predlog dogovora o temeljih družbenega plana za obdobje 1981 — 1985 in osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Trebnje v letu 1981. V trebanjski občini je bila v iztekajočem se srednjeročnem obdobju dosežena vrsta rezultatov na gospodarskem, kulturnem, izobraževalnem področju. Tu je treba omeniti začetek delovanja vrste tovarn, šol, otroških vrtcev, prav tako pa so se v minulem obdobju že do tedaj zgrajene tovarne še bolj uveljavile na domačem in zunanjem trgu. Čeprav je jasno, da ritem razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju ne bo mogel biti tako hiter, kot je bil doslej, pa trebanjska občina zdaj ne bo stagnirala. Družbeni proizvodnji bi OBISKI DEDKA MRAZA Osnovna šola Jože Slak — Silvo, KUD Pavel Golia in otroški vrtec iz Trebnjega pripravljajo za novo leto praznovanje dedka Mraza. Za otroke, ki ne obiskujejo otroškega vrtca, bodo pripravili več predstav mladinske kulturniške skupnosti Meh za smeh, vrteli bodo filme,, pripovedovali pravljice in malčke bo obiskal tudi dedek Mraz. Srečanja otrok z malčki bodo pri trebanjski osnovni šoli, začela pa se bodo 27. decembra in bodo trajala do konca meseca. Dedek Mraz bo ob tej priložnosti obiskal tudi otroke v Dolenji Nemški vasi, na Čatežu in v Dobrniču. rastel v naslednjem srednjeročnem obdobju po 7-odstotni stopnji, za pnbližno polovico nižjo stopnjo rasti pa naj bi. napredovali v kmetijstvu. Seveda bo treba za takšno rast družbenega proizvoda in za nekaj več kot osemodstotno rast dohodka doseči tudi večjo produktivnost. Tu bo treba seveda skrbeti tudi za ekonomično izrabo energije, materiala in delovnih sredstev. Šveda bodo v trebanjski občini morali, če bodo hoteli doseči take rezultate, zaposliti več delovne sile. V trebanjskih tovarnah in družbenih dejavnostih naj bi se v naslednjem] srednjeročnem obdobju na novo zaposlilo okoli 600 delavcev. Prav tako bo treba v naslednjem obdobju povečati prodor na zunanje trge, kamor bo izvoz naraščal za 41 odstotkov na leto. V nasprotju z izvozom pa bodo v trebanjski občini obdržali uvoz pri nekaj več kot 20 odstotkih. LUTKARJI NA OBISKU Lutkarji lutkovnega gledališča »Jože Pengov” bodo v času od 29. do 30. decembra gostovali v trebanjski občini s predstavo Kralj Matjaž in Alenčica. S to lutkovno igrico Daneta Zajca bodo najprej gostovali na Mimi, nwslednji dan pa bodo pripsavili več predstav v Trebnjem. Po končanih predstavah v Trebnjem bodo gostovali v Velikem Gabru v šoli. Pf ei BILTEN PRIPRAVLJAJO V krajevni skupnosti Čatež pripravljajo pred novim letom bilten, v katerem bodo opisali svoje dosedanje uspehe, pa tudi načrte za prihodnost. Ze naslednje leto naj hi namreč v tej krajevni skupnosti pripravili referendum za krajevni samoprispevek. Z denaijem, ki bi ga dobili na ta način, nameravajo popraviti poti v krajevni skupnosti, pridobiti nekaj novih telefonskih priključkov in zgraditi nov transformator. SKUPAJ SO PRAZNOVALI DAN JLA -7 Pred praznikom JLA so v mokronoški Iskri pripravili srečanje med skupino vojakov iz mokronoške vojašnice in mladimi Isknnimi delavci. To srečanje , ki je že tradicionalno med vojaki in mladinci, bodo ob letošnjem prazniku popestrili s športnimi tekmovanji, kjer se bodo pomerili v namiznem tenisu, streljanju in šahu- Seveda pa bodo Iskrini mladinci obiskali vojake tudi v vojašnici, kjer se bodo seznanili, kako žive. IZ KRAJA V KRAJ Cas postaja zlato - Čeprav glasno godrnjanje delegatov na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem še ni prišlo do- ušes Sedstavnikov strokovnih organov, ponavadi v uvodni besedi berejo že v gradivih objavljene materiale, pa kaze na premike v zavesti ljudi. Vse. bolj namreč spoznavajo, da je čas zlato, vse bolj jim gredo na živce monotona branja-na sejah, pa tudi do kupov gradiv, ki po vsej verjetnosti tudi prispevajo k pomanjkanju papirja, niso več tako ravnodušni. VERIŽNA REAKCIJA - Že, dolgo je znano, da namerava Ljubljanska banka v Mokronogu odpreti svojo enoto, v kateri bi krajani lahko urejali svoje zadeve z banko. No, in zdaj, ko naj bi se lekarna preselila v nove prostore v zdravstveni postaji v Mokronogu, banka pa bi dobila stare lekarniške prostore, se je vse skupaj zavozlalo. Ker je banka „misli!a‘\ da je lekarna že izpraznila prostore, je poslala tudi že delavce, da bi lekarno preuredili za po trebe , banke. Seveda pa so bili to računi brez krčmarja, v katerega vlogi je to pot nastopil mariborski Marles, ki ni do roka zgradil zdravstvene postaje. PREZGODNJA POMLAD - Na cesti med Trebnjem in Mirno lahko te dni, ko je sneg skopnel, mnogi ljubitelji spomladanskega cvetja pridejo na svoj račun. Ta cesta, ki že doslej ni bila kdove kako ravna in za vožnjo prijetna, je namreč zdaj dobesedno vzcvetela. Seveda pa ni misliti, da bi do pomladi cestari na njej karkoli postorili, čeprav že skoraj mesec dni pri odcepu za Dol stoji finišer. STARŠI, PELJITE MALČKE V KINO - KUD Pavel Golia iz Trebnjega je 'aktivno na vseh področjih. Tudi njegova skrb za trebanjski kino se je pokazala v obliki matinejskih predstav za otroke, ki jih prirejajo vsako drugo nedeljo ob 10. uri dopoldne. Zadnja predstava je bila preteklo nedeljo, ko so vrteli film Metuljev oblak. Ze v novi tovarni V novi Elmini tovarni na Čatežu bodo lahko bolje organizirali proizvodnjo — Poživiti delo mladinske organizacije Konec novembra so se delavci Elme-TOZD Elektromaterial s Čateža preselili v novo tovarno, v starih prostorih pa se bo v kratkem naselila trgovina. To pa sta samo postaji na poti napredka, ki jo ta kraj, pred sedmimi leti se hudo nerazvit, beleži od svojih industrijskih začetkov. In treba je povedati, da v takšnem razvoju, ko je na Čatežu začel delovati majhen obrat, ni verjelo dosti ljudi Danes, ko je napredek več kot očiten, je na Četežu seveda vse drugače. Krajanov ni težko pripraviti do sodelovanja pri izboljševanju življenja. Vsemu temu pa daje pečat prav tovarna. Jože Ceglar, ki v tovarni dela že štiri leta inv ima na skrbi popravilo strojev, je zdaj tudi predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije. Zato dobro pozna dogajanje v njej. „ftči moram, da je počutje ljudi v novi tovarni veliko bolje, da je mogoče bolje izkoriščati stroje, bolje organizirati proizvodnjo. Na vse to se seveda dobro odzivajo tudi delavci, ki jim je tovarna postala najpomembnejši vir dohodka, medtem ko so ga mnogi prej dopolnjevali s kmetijstvom. Posledica tega je, da smo ob takem sodelovanju delavcev precej povečali proizvodnjo in da se ne bojimo prihodnosti”. Za naslednje srednjeročno obdobje so že pripravili temelje planov, ki so jih sprejeli na referendumu v Sredo, pa tudi letos bodo ugodno zaključili poslovno leto. Tega jim ni preprečila niti selitev. Da pa bi popestrili življenje delavcev v tovarni, katerih večina so še mladinci, bodo oživili tudi mladinsko organizacijo, ki naj bi' se bolj angažirala pri organizira nju športnega in kulturniškega delovanja. Jasno pa je tudi, da se mladi poleg dela v tovarni vključujejo tudi v delovanje v krajevni skupnosti. j POHVALITI : SE PA ŽE ZNAJO • j Na nedavnem sestanku, ki : ga je v krajevni skupnosti : Trebnje pripravilo KUD | Pavel Golia in je bil • namenjen organiziranosti. • kulturnega življenja v krajev- • ni skupnosti Trebnje, so • manjkali predstavniki sveta j krajevne skupnosti in tudi j člani krajevne konference, tZSDL Očitno so predstav-j 'niki teh organov nadvse : zadovoljni s kulturnim živ-. J Ijenjem, žal pa niso zadovolj-: m s takim odnosom kultur-j niki, ki tudi denarja ne dobe : pravega za svojo dejavnost. 5 Žal pase verjetno dogaja, da • se ti predstavniki brez zaslug • radi pohvalijo z živahnim : kulturnim dogajanjem. C Kmetijski stroji dovoljenjem za zidavo zidanice -vikenda. Jože Novinec, Heroja Maroka 10, 68290 Sevnica. PRODAM traktor Djon-Lanz 35 KM, nakladalko za seno, sko koso in prikolico za oseDju avto. Žerjav, Sp. Pohanea 1 > Artiče - Brežice, tel. 61-86* UGODNO PRODAM Z 750 S, letnik 1979. Informacije na teL 21-869 od 15. do 20. ure. PRODAM VW 1300, letnik 1974. Branko Zunič, Pribinci 18, Adlešiči. PRODAM R 4, letnik 1974, po ugodni ceni Informacije na tel. 84-555, v popoldanskih urah. PRODAM z 750 de-lux, letnik; 1976, v dobrem stanju, registrirano do decembra 1981. Martin Koračin, Koroška vas 27. PRODAM BMV 316, star eno leto. Jože Šušterič, Trnje 38, 68250 Brežice, te. 61-363 pri Cerjaku. PRODAM Z 101, letnik 1975. Jože - Ban, VeL Brusnice 3. PRODAM FIAT 128 SC 1100, letnik 1974, rdeče varve. Pečar Marjana, Kozine 53, Novo mesto, teL 21-546. PRODAM Z 750 L, letnik 1977, prevoženih 30.000 km. Selak, Luterško selo 13, Otočec, tel. 85-178. PRODAM VW, starejši tip. Vlajko Mitič, Majde Šilc 19, Novo mesto. PRODAM TOMOS avtomatik. Milan Crljenica, CBE 4, Metlika. PRODAM TOMOS elektronik 90, star eno leto. Marjan Košir, Dol. Straža 6. PRODAM Z 101, letnik 1973, registriran do oktobra 1981. Božo Radkovič, Dol. Brezovica 2, Šentjernej. 101 S, letnik 1978 oktober, prodam za 12 M. Kristina Pavlin, Paha 4, 68222 Otočec. R 12, letnik 1976, prodam. Informacije na tel (068) 21-196 od 14. ure. PRODAM nov, še neregistriran FIAT 125. Ogled možen v soboto na Ce sti Gubčeve brigade 4 a, stanovanje 2, Trebnje. R 4, letnik 1978, prodam. Stane Pirc, Dol. Straža 112. Informacije na tel. 84-527 dopoldan. PRODAM PRODAM rabljeno otroško posteljo z jogi vložkom, kombiniran štedilnik (elektrika - plin) in hladilnik- Tone Tasič, Šegova 72, Novo mesto. UGODNO PRODAM spalnico zaradi selitve. Franc Koren, Ljubljanska 17, Novo mesto. PRODAM 180-litrsko hladilno skrinjo in mlin za žito. Cesar, Goriška vas, Mirna peč. •PRODAM dva prašiča za zakol Uršula Povhe, Sela 12, 6835 L Straža pri Novem mestu. PRODAM zimske gume z obroči (komplet) za vvartburga in ostrešje (obžgano) dolžine 14 m, strešne (18 x 20) 8 kosov, 10 špirovcev (7 m, 12 x 14) in 5,20 m dolžine (12 x 14). Nemanič, Podgrad 28, Stopiče. PRODAM prašiča. Rrhin, Ratež 16. PRODAM zvočno kamero „Bolex“. Kojič, menza Pionir, Novo mesto, teL 31-826. PRODAM 350 kg težko plemensko telico. Parkelj, Mima peč 37. PRODAM 100 m gumi kabla 3-x 2,5 mm. Jože Blažič, Ulica Stare pravde 15, Novo mesto, tel. 25-630 popoldne. PRODAM mladiče nemške boksarje. Tl. (068) 62-158 zvečer. PRODAM prašiča in mlado kravo 8 mesecev brejo. Franc Ripar, Goriška vas 12, 68275 Škocjan. PRODAM GARAŽO v Kajuhovem naselju. Tel. 852-144, Kočevje. ODDAM SOBO IN KUHINJO starejši družini ali samcu za pomoč na kmetiji Marija Mišič, Zalog 1, Novo mesto. V TREBNJEM ali okolici iščem sobo ali garsonjero. Ponudbe pod „PLAČILO PO DOGOVORU". ODDAM opremljeno sobo. Martina Zajc, Dolenje Kronovo 6, Šmarješke T oplice. ZAMENJAM trisobno stanovanje (centralna kurjava, telefon) za dvosobno v Novem mestu. TeL 23-564 od 12. do 16. ure. ; V NAJEM VZAMEM STANOVANJE do enega leta ali kupim starejšo hišo (lahko tudi na podeželju). Za stanovanje nudim predplačilo ali po dogovoru. Tel. VEČJE ALI MANJŠE stanovanje nujno rabim v Brežicah ali na Čatežu za dve leti. Za eno leto plačam naprej. Tei 69-764. ODDAM trisobno stanovanje 6 km od mesta. Naslov v upravi lista (4553/80). ODDAM sobo dvema dekletoma s centralno kurjavo in souporabo kopalnice. Naslov v upravi lista (4554/80). V SEVNICI v bloku prodam trisobno stanovanje (s centralno> telefonom, garažo, kletjo) v oddaljenosti 8 km- Prodam tudi 11 arov zemljišča z lokacijskim OBVEŠČAMO CENJENE STRANKE, da smo že pričeli zbirati naročila za enodnevne piščance. Valilnica PETEUNKAR, Cegel-nica 20, 68000 Novo mesto, teL (068) 23-384. VALILNICA NA SENOVEM obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od 19. decembra dalje vsak petek, pozneje tudi vsak torek popoldne, od 15. do 17. ure. Valimo bele težke „Ross“ in rjave nesnice „Hisex“. Vljudno prosimo stranke, da naročijo pravočasno. Naročila sprejemamo pismeno, osebno ali po tei (068) 75-375 od 8. do 20. ure. Priporoča se MIJO GUNJILAC, valilnica, 68281 Senovo. V TREBNJEM vzamem v najem delovni prostor v velikosti 30 m2. s trifaznim električnim priključkom. Alojz Zupan, Cankarjeve brigade 10, Trebnje. NA SMIHELSKI CESTI sem našla žensko uro. Naslov v upravi lista (4549/80). ZATEKLA SE JE PSICA (lovska, dolgodlaka, temnorjava z zelenim ovratnikom brez znaka). Kdor jo pogreša, jo dobi pri lovcu Francu Borsetu, Polhovica' 7, Šentjernej, tel. 85-338. MLAJŠA UPOKOJENKA brez obveznosti prevzame varstvo otrok, če mi nudite stanovanje. Šifra »SKRBNO VARSTVO". IZREDNA PRILOŽNOST! 4 slike za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in potni list črnobele in barvne dobite v eni minuti. Delovni čas v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Priporoča se fotograf ČVET-KO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev. KUPIM vse vrste srebra posodo, itd.) Leon Škrelji, Boi 7, Cerklje ob Krki .% KUPIM termoakumulacijsko Peu Tel. 85-177. . , 1id KUPIM zamljišče v bližnji oko®1 Brežic do 15 arov. Vražič, **■ maja 25, Brežice, tei 61-5"' , KUPIM kombinirano peč za kop nico- Marija Hictaler, Raztez > Brestanica. SLUŽBO ISC.E OPRAVLJAM vsa strojepisna na domu. Tei 22-415- ZAHVAUUJEM.SE TOV. DARKU VAJUI - JELENIČU iz Novega mesta z# najdeno uro. Hvaležni Jože u* > Brsljin 61, Novo mesto- POSEST GOZDNO PARČELO v Hrvaškem brodu, prodam. Ela Centrih, Novo Polje C VII/10, 61260 Ljubljana-Polje. ZDOMCI' enostanovanjsko hišo z vrtom ob asfaltni cesti blizu postaje. Voda in elektrika poleg, cena ugodna. Naslov v upravi lista (4550/80). PRODAM vseljivo, skoraj novo hišo v Brežicah, Črne 18: Ugodno za zdomce. Vlado Kožar, Dol. Pirošica 17/a, 68263 Cerklje ob Krki PRODAM parcelo z malo vinograda, primerno za vikend, v Novi gori Naslov v upravi lista (4551/80) ali teL 84-588. V NEPOSREDNI BLIŽINI Krškega ob asfaltni cesti prodam stanovanjski objekt, primeren za obrt, Potoka - Zvonka, Marija Brun n>raelr -Martina Vide iz Šentjernej dečka, Nada Zunič iz deklico, Nada Stankovič iz “ |j - deklico, Antonija StrUPf? Govejega dola - deldic°’ ,jc0, Lamovšek iz Mirne vasi - d , Majda Stermec iz Vapče v dečka in ‘Cvetka Bregar iz Hrva Broda - deklico. - Čestitamo- 25. decembra - Božidar Snk » decembra - Štefan U-V*}?! 27. decembra - Janez pje«a. 28. decembra — Živko To? tUn** decembra - Tomaž Sren ii *cembra - Branimir f 31; decenbra - Silvester Pett t 1. januarja - Novo leto Sob • Ja.nuafla _ Makarij Nm°i. ’ ' januarja - Genovefa e'Ja» 4. ianuaria — Angela ^decembra ob 7.32 - zadnji fanuaija ob 8.24 - mlaj 3T JESTANICA: 27. in 2. 12. . 1 barvni film Prodajalka ‘S; 3. in 4.1. ameriški barvni bH^k pa[ek. jl,ZlCE: 26. in 27. 12. barvni film Šna in bela j^.uela. 28. in 29. 12. ameriški ^itlV v Atene. 30. in 31. *e kj„'Janski barvni film Imenujem t»°body. 1. in 2. 1. francoski 1, *“ni Trije potepuhi. 2. in 3. L °ngkonški barvni film King Fu Knou24 sv°bodo. 4. in 5. 1. itien*°nški barvni film človek, WnTn TiSer- 6- *n 7. 1. danski Zobozdravnik v postelji. ČRNOMELJ: 26. 12. francoski ^Bobom. Emanuella. 27. 12. ! '°torna vozila • '• . 9" • • • *’* ' PRL^M fiat 126 P, letnik 1976. "•esto *~esta her°iev 38, Novo LADO 1500 SL. Infor-126 pC,Jf na tel. (068)83-662. Majdin Sa,i' m MaiH A. piuudiu. oan, ^'■693 c ^ovo mesto> tei. fto PRODAM Z 1300. Jernej , Ko« ’ Gorjanska 9, 683311 l^&jevica. liran PRODAM R 4, karambo-PlanL.v voznem stanju. Drago L ^estn’ Kotarjeva 4, Novo To rij ^O KOLO Veteran Victo-^Rnat 1927, prodam. Tel. ,1? 8°7. vJai'leto starega Golfa (4 ‘0Lpa).Tel. 85-172 Ut0j e*nik 1977, rdeče barve, SCT.0, prodam. Tel. (068) dalj. j popoldan od 18. ure int, 4^ (”68) 82-313 dopoldan ^rebnje Valvazoijeva n. h., Tam 2000, letnik 1967, kjteo1?1 stanju, registriran za B vu f.0riJo. Anton Gršič, Bojanja Mt^Metlika. Prev^R9DAM R 4’ letnik 1972, h**1 48000 km. Vinko Kat^n, Pribinci 14, Adlešiči. 'je t(S'Ja je obnovljena in motor Idfegrasr Z 750 letnik 1973, Tei v?no do decembra 1981. t(doD„,., 331 int. 45 - Virant f®«). „ .Ponni!l SPAČKA. Informacije >%ftna Jel. 22-077. Slični ^50 lux, letnik 1975, v • °damm st.anJu> resnemu kupcu. >n sTr^ tudi avtoradio s kasetami .Gub* *0 zvočniki. Merica Kržan, SR*. Brežice. k»So„ 6500, podaljšan ,'q2,x 5>70< registriran do i 1 Senu Milan Pavlič, Roje Pej' znamke FOKO z 3S00 ul Popravilom, nosilnost b!>Pr-1JP;.po ugodni ceni. Naslov °&AM ‘iSta (4622/80). ?hrai,j. ZaSTAVO 101, dobro Šipo do ^ ,etnik 1975> registri- )t^'304 tobra 1981. Tel. (068) L |uP«r 15®ramboliran kombi IMV ^*ne?279B' Darinko Brudar, ^k°68?2lUoVrstni red kupim. Tel. iMm V'®55 (zvečer). »?74 £ 750• 'etnik 1974 in PZ Gabernik 2, dJSL 4' letnik november i}ežlca n ® ohranjen, za 13 M. lf!?vo m«T.e *an’ Kotarjeva 4, Sc, nf.1?!. letnik 1974. Jože r-0 Novo mesto, UOO^BRO OHRANJEN VW j?.°dam |r.ejl‘ letnik," nujno Icfi*'06 52 Gorenc, Dol. *®tnik 1973, ohranjeno. ameriški film Ubijanje a la carte. 28 12. in 6.1. ameriški film Tom in Jerry, vecha tekmeca., 28. 12. ameriški film Carmen iz Granade. 29. 12. in 1. 1. španski film ©arliejevo naščevanje. 30. 12. jugoslovanski film Zadnja dirka. 1. in 2. 1. nenški film R esnične zg odbe. 2. 1. japonska pravljica Palčica. 3. in 4. 1. nemški film Projektil X. 4. in 5. 1. ameriški film Ben Hur. 6. in 8.1. nizozemski film Boj za življenje in snt. KOSTANJEVICA: 27 12. britanski film Noč orlov. 28. 12. amriški film Ekn strahov. 31. 12. ameriški film Sovraštvo bele strehe. KRŠKO: 27. in 28. 12. aneriški film Konvoj. 31. 12. amerišli film Ljub ke male Ang ležinje. MOKRONOG: 27. in 28. 12. ameriški film Naiijačice. MIRNA: 27. 12. ameriški film Pasji vojaki. NOVO MESTO - KONO KRKA: Od 26. do 28.12. domači barvni film Avanture Borivoja Surdiloviča. Od 29. do 31. 12. ameriški barvni film Nesreča na liniji 401. 1. 1. ni kinopredstav. Od 2. do 4. 1. honglonški barvni film Pazite se Cleopatre Wong. 5. in 6 1. ameriški barvni film Nekoč v Parizu. 7. in 8. 1. angleški barvni film Po kanalu dozlata. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 26 do 28. 12. ameriški film V podzelmju seksa. RIBNICA: 27. in 28. 12. italijanski barvni film Bel paese, mo ja bolečina. SEVNICA: 26. 12. ameriški burvni film Kcrakaj ali umri! 27. in 2 8. 12. amriški barvri film Vsoljska postaja št. 1. 31. 12. ameriški barvni film Stari viski. m 'etnik registrirano do junija 1981, prodam. Tel. 22-080 dopoldan. PRODAM ŠKODO 110 L, letnik 1974, v voznem stanju. Jože Kosec, V. Brusnice 72. PRODAM Z 750, letnik 1973. Tel. (068) 23-011. PRODAM dobro ohranjen wartburg in trajno žarečo peč. Karel Stopar, ol. Sušice 13, Dol. Toplice. PRODAM Z 750. Marjan Seničar, Mali Slatnik 38. Informacije v večernih urah. ^Kmetijski stroji^ PRODAM traktor Deutz 30 KM. Naslov v upravi lista (4623/80). VINOGRADNIKI POZOR! FREZO, 14 KS, diesel s plugom in koso, staro 5 mesecev, ugodno prodam. Tel. 24-265. PRODAM TRAKTOR FENDT 16 KM. Franci Vovko, Drama 21, Šentjernej. PRODAM kosilnico BCS 127 na getrole^ Kos, Jablan 10, tel. PRODAM PRODAM dobro ohranjeno dnevno sobo Florida in štiri platišča za opel rekord. Tel. 71-956 popoldne. PRODAM skoraj novo peč na olje znamke EMO. Šonc, Cesta herojev 38, Novo mesto. PRODAM mlado kravo s teletom. Jernej Lešnjak, Gorjanska 9, 68311 Kostanjevica. PRODAM enoosno traktorsko prikolico nosilnosti 5 t in traktorski obračalnik sental 200. Viktor Kužnik, Podlisec 6, Dobrnič. PRODAM gumi-voz (16 eolski). Milka Spec, Rožempelj 7, Dobrnič. PRODAM 2 leti star, vendar skoraj nerabljen barvni televizor Gorenje. Ponudbe na tel. (068) 23-003 v večernih urah. Plačilo tudi s kreditom- PRODAM barvni televizor Gorenje. Tel. (068)61-566. PRODAM vertikalni stroj za rezanje navojev ’ znamke lxion Hamburg in BS 30 GL, rabljen 30 h. Stroj ima elektronsko vodenje, pomik z vretenom, vklop ročno ali nožno, delovno območje od M 6 - M 30, maksimalno 600 navojev na uro. Stane Popelar, Gl*vni trg 11, 68290 Sevnica. PRODAM nov pianino Ferster. Informacije na tel. 23-564 od 12. do 16. ure. PRODAM kasetofon MBO. Anton. Deželan, Kotarjeva 4, Novo mesto. 12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske nove gumi vozove, prodam za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego. Delao tudi vse vrste traktorskih orikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik. SOBNO OLJNO PEC Bauknecht Gorenje prodam. Tel. (068) 21-644 popoldne. PRODAM dve zvočni omarici po 70 W s stojali. Špringer, Karlovška 17, Novo mesto. PRODAM 300 I dobrega vina. Slavko Medved, Straža 55. 70 kg težkega prašiča prodam. Bajc, Ravno 7, Raka. PRODAM traktorsko prikolico za prevoz živine. Ogled za novoletne praznike: Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog. PRODAM super 8-filmsko kamero Yashica zoom, projektor 8 in super 8, montažno mizo z ostalim priborom. Cena ugodna. Peter Lovrenčič, Krško, Zdolska 5. POCENI PRODAM rabljeno pohištvo. Tel. 22-812. Alojzija Žagar, Segova 7, Novo mesto. PRODAM termoakumulacijsko peč, novo (2 kw) za 1.500 din in dva trifazna števca za 1.500 din. Ivan Kastelic, Jurčičeva 4, Trebnje. PRODAM dve kravi mlekarici, breji. Čampa, Jelše 2, Mirna peč. ^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXN\.VW'C'«SXV*SXXXX'CV\ PRODAM zvočnike. Acoustic Resehrch AR - 7, delovna moč 60 W, 30- 18000 KHz, tel 22 - 213 int. 245 od 8 -13 ure. \XXVXXXXXX\.>XX>XX>XXXX>XXXXVV\X*VVXVVN.V KUPIM KUPIM kosilnico Vogel Not Alpinist ali Buhep ali BCS 517. Viktor Povše, Ravne 1, 68232 Šentrupert. KUPIM rabljen 15 eolski gumi-voz. Anton Turk, Dol. Morko polje 14, Šentjernej. POSEST PRODAM vinograd (7 arov). Franc Pavček, Dol. Straža 29. PRI SEMIČU blizu Vrtače prodam stavbo podkleteno z dvema zidanicama, dolžine 10 m, širine po potrebi z elektriko in vodo. Oddaljeno od tovarne 300 m, poleg pa je 1 ha zemlje z vrtom in vinogradom in 1,5 m3 suhih hrastovih plohov. Franc Jakša, Osojnik 21, Semič. PRODAM staro hišo v Novem mestu. Informacije na tel. 25-081 int. 14. PRODAM parcelo 1000 m2 z gradbenim dovoljenjem v Dobovi v bližini otroškega vrtca. Tel. (041) 216-413. PRODAM zemljišče v izmeri 1 ha primerno za vikend ali hišo. Voda in elektrika v bližini. Martin Mlakar, Studenec 56. PRODAM parcelo v izmeri 54 a, primerno za sadovnjak - vinograd in vikend ter malo gozda in pašnika v skupni izmeri 82 a. Alojz Rodič, Stranje 5, 68220 Šmarješke Toplice. HIŠO v Krškem, Lapajnetova 4, z vrtom v izmeri 2800 m2, prodam. Sončna lega, dovoz asfaltiran. Primerna je tudi za obrt ali gostinstvo. Informacije po tel. (061) 262-305 popoldne od 16. ure dalje, ali na naslov Dominik Povše, Smolenja vas, 68000 Novo mesto. 15 a opuščenega vinograda primerno tudi za vikend, prodam blizu Rake in avtoceste. Bajc, Ravno 7, Raka. PRODAM 2,3 ha gozda v Loki pri Črnomlju. Vse informacije dobite po tel. (047) 78-569 ali na naslov Darko Kastelic, Danila Bučarja 15, Novo mesto. SLUŽBO DOBI DRUŽINA srednjih let, brez otrok, išče gospodinjsko pomočnico srednjih let. Mesečni zaslužek 500 DM čistih s tem, da je hrana in stanovanje v hiši, kakor tudi 4 tedne plačani dopust. Pogoji so: po možnosti znanje nemškega jezika in kuhanje. Sem Slovenec, žena pa Nemka. Zaposlitev ie možna najkasneje do 10. 1. 1981. Stanko Hauptman, Hanau 7, An der Mainbrueke 17, Deutschland. ZAPOSLIM KV strugarja z odsluženim vojaškim rokom. OD po učinku. Evald Vodopivc, Sto-lovnik 49, 68280 Brestanica. RAZNO ZENSKO do 32 let (lahko tudi vdovo ali z' otrokom), ki ima veselje do kmetije, želim spoznati zaradi ženitve. Pešec, Strojanski vrh, Cerklje ob Krki. ZDOMEC star 41 let, želi spoznati žensko do 40 let za skupno prihodnost. Otrok ni ovira. Ponudbe pošljite pod šifro SREČNO 1981. V PETEK, 19. 12. 1980 ob 16. uri sem na železniški postaji Novo mesto - center pozabila potovalko črne barve. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Agata Kofolt, Semič 48/a, 68333 Semič. IŠČEM življenjsko družico kmečkega porekla staro 35-40 let. Lahko tudi vdova z enim otrokom. Stanko Karlič, Vel. Cirnik 18. 68297 Šentjanž. IŠČEM VARUŠKO za 14 mesecev staro deklico. Varovanje na domu od 1. marca dalje. Rustia, Novo mesto, Cesta herojev 34, stan. 12. OD JEREBOVE 16 do Doma JLA sem zgubil ročno uro dne, 20. 12. okoli 19. ure. Prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne, ker mi je spomin. Djura-ševič, Jerebova 16 a, Novo mesto. * to/ESTIlA I SREČNO IN USPEŠNO novo leto želi frizerski salon PUCELJ, Novo mesto in se priporoča! Cenjene stranke obveščamo, da bo delavnica odprta v ponedeljek, 29. 12.1980, tudi popoldne dne 3. 1.1981, pa bo zaprta. CENJENE STRANKE obveščamo, da bo frizerski salon v Bršljinu v ponedeljek popoldan, 29. 12. 1980, odprt. V soboto, 3. 1. 1981, bo zaprt. Za obisk se priporočamo JOŽE NOVAK in OLGA POVŠE! HENČKOV DOM prireja SILVESTROVANJE. Za zabavo bo poskrbel ansambel Franca Potočarja. Sprejemamo rezervacije. Informacije na tel..23-770. NOVOST! V eni minuti izdelam 4 črnobele ali barvne fotografije za osebne izkaznice, vozniška dovoljenja in potne liste. Fotografiram samo doma ob ponedeljkih in petkih od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Cena fotografij je zelo ugodna. Fotografiram tudi otroke ob rojstnih dnevih (na domovih), poroke in pogrebe. Vsako soboto fotografiram poroke na magistratu v Novem mestu. Priporoča se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bele cerkev! JANEZ ROMIH, Dunaj, 68270 Krško, preklicujem vse kar sem žaljivega govoril o Kristini Flis iz Dunaja, 68270 Krško, kot neresnično in se ji opravičujem in zahvaljujem, da je ostopila od tožbe. I1 BR£tlŠK£, PORODNI$NIC£V4 a iz Kostanjevca — Božico, Marina Domin iz Samobora - Damirja, Pavica Požgaj iz Gaja - Mojco, Miljana Tkalčič iz Harmice -Nikolino, Milena Puntar iz Trške gore - Tomaža, Matilda Turšič iz Laz - Jerneja, Marjana Petrič iz Braslavja - Anito, Jadranka Pohan-čič iz Male Gorice - Sandro, Andreja Ogorevc iz Brežic - Jerneja, Bariča Biščan z Gradišča — dečka, Darinka Grgos iz M. Vratnika - deklico, Ivančiča Vojvodič iz Novakov - Majo, Julija Sarlah iz Verače - Marjano, Pepica Lukiča iz Vučilčeva - Andrejo, Terezija Bo-golin iz Dečnih sel - Andrejko, Hermina Kink iz Krške vasi -Dejana, Ivka Emešak iz Čemehovca - Tonija, Jožefa Starc iz Dol. Impolja - Tatjano, Vida Jeler iz Reštanja - Davica, FrančiSca Mavsar s Čreteža - Natašo, Martina Martinkovič s Pokleka - deklico, Mirjana Keresman iz Bobovice — Anito, Slavica Subič iz Brcgane -deklico, Olga Germšek iz Krškega -Tonija, Matkovič Viktorija iz Brežic - Iris, Cvetka Bukovinski iz Vel. Doline - Danijela. ČESTITAMO!!! V času od 13. 12. do 18. 12. 1980 so v brežiški porodnišnici rodila: Jožica Lipej iz Piršenbrega — Mirjano, Marija Zorko iz Straže -deklico, rodile: Jožica Lipej iz Piršenbrega - mirjano, Marija Zorko iz Straže - deklico, Metka Lopatič iz Trnja - Jureta, Vesna Percela iz Rakovca - Snježano, Štefica Terihaj iz Klak - deklico, Anica Kufftna iz Zupeče vasi - dečka, Ivanka Varlec z Bizeljskega - vanjo, Branka Bernardič iz Dolenje vasi - Iris, Marica Cvetkovič iz Rud - Majo, Mari Andrejaš iz Brega - Marjana, Anastazija Bašič iz Bedra — Ivico, Štefica Neral iz Dečnih sel -Boštjana, Jasna Ajkovič iz Brežic -Jadranko. ČESTITAMO!!! mm V času od 27. novembra do 3. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Antonija Zakšek iz Brestanice - Jurija, Marija Gričar iz Otočca - Aleša, Marija Klobučar iz Srebrnič - Roka, Marija Stjepanovič iz Kanižarice -Mladena, Angela Ratajc z Grma -Andrejo, Mihaela Strgar iz Leskovca - Marjana, Luca Grgič iz Gabrja -Boža, Stafanija Dimc iz Krškega -Viljema, Jožica Vidmar iz Dolenje vasi - Slavka, Katica Valčič s Sopot - Andrejo, Marjana Kolenc iz Gabrijel - Aleša, Zdenka Bec iz Trebnjega - Gregorja, Liljana Ostanek iz Martinj e vasi - Danijela, Lea Kos iz Mirne peč* - Dejana, Jela Djuraševič b Rosalnic -Dijano, Danica Fink z Male Cikave - Aleša, Vesna Končina iz Krmelja - Matejo, Jelka Povše z Gradišča -Jasmino, Dušanka Maksimovič iz Hruševca - Svijetlano, Marija Senica z Dolenjega Polja - Nevenko, Rozina Čelič iz Uršnih sel — Karmen, Justi Jordan iz Dobrave -dečka, Matjana Grdešič iz Čudnega sela - deklico, Jožica Lindič iz Lomna - deklico, Marija Pavlin iz Pahe - dečka, Zdenka Štrbenc z Jelševnika - deklico, in Marija Gazvoda z Rateža - dečka. -Čestitamo! m&msm KRAJEVNI ODBOR ZB NOV Birčna vas želi vsem članom in krajanom srečno in uspešno Novo leto 1981. s ZA SILVESTROVO PRAZNUJETA 25 letnico skupnega življenja očka in mamica VIRANTOVA iz Polja. Vse lepo in še mnogo sreče ter zdravja v nadaljnjem življenju jima želijo brat Vinko, sin Alojz, hčerki Marinka in Jožica s sinom Jadranom in ata in mama. DRAGI ŠTEFKI KUKAR iz Podzemlja v Beli krajini za njeno dvojno praznovanje vse najboljše ter še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih dni v družinskem krogu - mož Tone, hčerki Jožica in Mimica z družino. LJUBEMU LOJZETU JERMANU iz Otočca želim veliko sreče ob novem letu 1981. Olga. JAVNO se zahvaljujem internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za uspešno zdravljenje, celotnemu osebju, posebno pa sobnemu zdravniku dr. Maksu Fornazariči«^ Istočasno želim vsem srečno novo leto. Pacientka MARJETA ŽAGAR iz Sevnice. V času od 21. novembra do 4. decembra so v brežiški porodnišnici rodile: Marjana Perc iz Lokev -Andreja, Katica Ratešič iz Kostanjevca - Andželka, Cvetka Pinterič iz Kapel - Jano, Zinka Kužner iz Starega grada - Matejo, Sonja Cetin iz Dol. Skopic - Estero, Irena Stažič iz Zagreba - Ano, Slavica Pavor iz Gor. Lenarta - Klavdijo, Marija Luketič iz Krškega - Patrici- f, Marjana Guliš iz Braslavja — eljo, Olga Tomič iz'Brežic - Ano, Ivanka Krizhianič iz Sav. Marofa -Tomislava, Gordana Ljumovič iz Krškega - Jeleno. Dragica Paukovac V SPOMIN 3. januarja bo minilo leto odkar je bila mnogo prezgodaj prekinjena nit življenja našega dragega MARJANA POTOČNIKA iz Semiča 48 C Žalostno leto je minilo odkar te je kruta bolezen iztrgala od nas. Zelo tiho je brez tebe, toda tvoj tihi dom govori, da te več nikdar ne bo. Hvala vsem, ki mu darujete cvetje na njegov prerani grob. Žalujoča žena Milka in hčerka Vesna z družino. V SPOMIN 24. decembra je minilo žalostno leto, odkar ni več med nami naše hčerke in sestrice NATAŠE RŽEK iz Vavte vasi 80 Hvala vsem, posebno sošolcem, ki se je še spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče. Vsi njeni DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Prime, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letita naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 51 ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — __________________ 521003>20-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenj- din (oz. evizni 5 DM račun ska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi 1 strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št 11 do 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Pri P^ruiniei SDK v Novem mestu: , ? ~ Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (06H) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon'068) 23-611 ■- Naslov ekonomske propagande in malih Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljublj ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame in stare mame KATARINE FLAJNIK iz Hrasta pri Vinici se od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki so našo drago mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti Posebna zahvala župniku z Vinice za opravljeni pogrebni obred in tolažilne besede. Žalujoči: sinovi Jože, Franci, Janko in Stanko z družinami ZAHVALA Po težki in mučni bolezni nas je v 73. letu zapustila naša draga sestra, teta in svakinja CILKA BURGAR z Milke Šobar 12, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem sosedom, krajanom, prijateljem in znancem, SGP Pionir, organizaciji ZB Kandija-Grm, ter Društvu upokojencev Novo mesto za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje, ki ga je naša draga teti tako rada imela. Posebno se zahvaljujemo upravi in strežnemu osebju Doma starejših občanov Šmihel — Novo mesto za nesebično pomoč in postrežbo, enako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega in kirurškega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, župniku Vidicu za opravljeni obred ter šmihelskim pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, še enkrat hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat in svak ANTON POVŠE iz Klenovika 4 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično Bi moč. lovskim družinam Škocjan, Bučka in Otočec za obred, arku Luzaiju za poslovilne besede ob odprtem grobu, podjetjem IMV, Iskra, Gradis in ključavničarstvu Lisac za podarjene vence ter vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi Sandi, Tone, Matjan, Albert, hčerka Marica z družinami, sestra Marija in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica MARIJA GORJUP roj. Bižal iz Lazov 6 pri Starem trgu ob Kolpi _ , ._ cvetje, Črnomelj, ZZB Predgrad, tov. Pavlu Veseliču za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sinova Franc in Peter z družinama, hčerk« Malči in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo Laze, 24. 11. 1980 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je tiho in nenadoma zapustila naša dobra mama, babica in prababica ANA ŠKOFLJANEC s Krke 44 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, ji kakorkoli pomagali v življenju, ji podarili cvetje in vence ter jo spremili k zadnjemu in zasluženemu počitku. Hvala delovnim organizacijam SGP Pionir, Novolesu, tovarni zdravil Krka in ŽTP iz Novega mesta za podarjene vence ter duhovniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se dobrim sosedom Vidičevim, Turkovim in Vidrihovim ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: sinovi France, Viktor, Jože, hčerke Pepca, Mici, Cvetka in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob tragični smrti drage žene, mamice, hčerke in sestre MARIJE JUDEŽ iz Velikega Orehka 29 se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali r.jej tako ljubljeno cvetje, se poslovili od nje ter jo spremili' v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Zahvala kolektivom Tovarne^ zdravil Krka, Farmacevtske šole Šmihel, Osnovne šole Stopiče. Iskrena hvala dekanu za opravljeni obred. Žalujoči: mož France, hčerka Darinka, sin Franci, mama, brata z družinama in ostalo sorodstvo "■ ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubi komaj enoletni sin, vnuk in nečak TINKO ŠKEDELJ iz Brezij 3 pri Rožnem delu sosedom, prijateljem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom,_ pi..,-—j . j znancem za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje in vsem,. ;ovi zadnii P°‘u pediatrijo ste našega ljubega Tinčka spremili- na njegovi zadnii P®*1.'. Zahvaljujemo se osebju Otroške klinike.za , . Ljubljani, posebno dr. Kuhaijevi, otroškemu oddelku v Nove mestu, delovni organizaciji Iskra Semič in Tinetu Lavrinu organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mamica, očka, obe stari mami, stari ata, stne* in tetž ter osta o sorodstvo. ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek in stric ALOJZ RAKOŠE s Sel pri Straži Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje,1 podarjene vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala tov. Ivanu Virantu za poslovilne besede od odprtem grobu, župniku za lepo opravljeni, obred, delovnim kolektivom Novoles, OS Bršljin, ZZB Straža, ŽTP tozd za vleko vlakov in vozov Novo mesto. Hvala vaščanom in godbi iz Novolesa. Žalujoči: vsi njegovi Tiho kot si živela si me zapustila v 50. letu življenja ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mamice, stare mame, tašče in tete VERE WARTO roj. Petrič se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, _P°sf ,”e tov. Ruži Zupanc, ki so mi pomagali v teh dneh, izrekli soža>J > darovali vence in cvetje ter spremili pokojno k zadnjemu poc"*"' Zahvaljujem se Mladinski knjigi Ljubljana-PE Novo mesto ‘ tovarni zdravil Krka Novo mesto za poslovilne besede podarjene vence. Posebna zahvala zdravnikom jfiternega oddeik m kirurgije Splošne bolnice Novo mesto. Hvala duhovniku z opravljeni obred in pevcem. Žalujoča: hči Milena z družino mtt Pomlad na vrt bo tvoj prišla čakala bo, da prideš ti in sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni V SPOMIN 15. decembra je minilo žalostno leto odkar nas je zapustil naš najdražji in nenadomestljivi FRANC MARC i iz Gor. Vrhpolja 44 Daleč si, vendar živiš z nami. Tvoj grob nemo priča, da si se za vedno posloviil od nas. Ne slišiš naših klicev, ne čutiš prelitih solza in tisoče cvetov te nikdar več ne prebude. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki se ga spominjate, prižigate svečke in prinašate cvetje na njegov grob. Neutolažljivi: žena Tončka in hčerka Nada z družino ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in stanca očeta FERDINANDA ŠOBRA iz Vranovičev poslovilne besede. Žalujoči: žena Heda. otroci Božo* Sonja in Andrej z družino J ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, s*1*9 in brata LOJZETA MAKOVCA z Vinjega vrha se najtopleje zahvaljujemo za požrtvovalno pomoč sosed0^ (e( sodelavcem za denarno pomoč, darovalcem vencev in cv®vatjnji vsem, ki ste tako številno spremili pokojnega na njegovi u poti. Hvala šentjemejskemu oktetu za zapete žalostinke, župn pa za pogrebni obred in poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 21. decembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dobri mož, ate, stari ate, brat in stric JANEZ KRAMARŠIČ iz Podhoste ■ dal tak Težko je verjeti, da si za vedno odšel Ko nemo stojimo grobu, se utrne misel: glej, kako smo si blizu, vendar ta ob tvojem __________________________ _ . tako strašno daleč, da ne seže do tebe klic! Lepo je bilo, ko smo te imeli, in te izgubili Hvala vsem, ki se ga spominjate. tako boleče, ko smo Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 22. decembra bo minilo žalostno leto bolečih spominov na našega dobrega ata JOŽETA KRAŠEVCA z Jelš pri Otočcu Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žena Rozka z otroci ZAHVALA V 49. letu starosti nas je zapustil dragi sin in brat ALOJZ KOLENC iz Grčvrha pri Mimi peči Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter kolektivu Beti za darovane venoe in cvetje, župniku pa za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Jasni so in srečni bli, njegovega življenja kratki dni ZAHVALA V cvetu mladosti nam je kruta usoda tragično iztrgala iz naše »edine komaj 20 let starega nadvse ljubečega sina, edinca in brata STANISLAVA SIMONIČA z Vinjega vrha 2 pri Semiču Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega Stanija se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, — —ii-i-ii— ,--------..«— i-: o —trenutkih prišli na pomoč in ..........iz Stranske vasi, i se govornikom na domu in pri odprtem grobu, GD Stranska vas, mladinskemu aktivu Stranska vas, Iskri Semič, OS Semič, Via tor tozd Črnomelj, VP garnizon Črnomelj, godbi na pihala iz Črnomlja, VP iz Čačka, Stanijevim sošolsem, sodelavcem in župniku iz Semiča. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Neutolažljivi: mamica, ati, sestra Albinca in stara mama v imenu vsega sorodstva Vinji vrli pri Semiču, 5. 12. 1980 ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata m strica IVANA ŽABKARJA iz Kržišč pri Raki # i za izrečeno sožalje, darovane Zadnji poti do preranega groba. Posebno se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vence, cvetje in vsem, ki ste ga spremili na njegovi a zahvalo izrekamo sosedom Gbbevnikovim in Pirčevim." Zahvaljujemo se 'tudi delovnim kolektivom SGP Pionir Krško, Preskrba Krško, Imperial Krško, Iskra Šentjernej za podarjene vence in izrečeno sožalje, župniku za lepo opravljeni obred in poslovilne besede ter cerkvenemu pevskemu zboru za žalostinke. Hvala tudi Društvu upokojencev Raka in tov-Tomažinu za ganljive besede ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Marija, otroci Marija, Jožica, Ivan, Martina, Cvetka z družinami ter Lojze s Heleno, brata in sestre, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo Mama, bolezen nisi prebrodila, v 81. rojstnem dnevu si nas zapustila ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ROZALIJE BELE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno Ani Pavlin, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh dneh, izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se Podjetju KZ Krka Novo mesto TZO SenTjernej in DO Novoles - tozd TDP za vence in denarno pomoč ter izrečeno sožalje. Posebno zahvalo zdravniku dr. Jožetu Kramarju za zdravljenje na domu in za lajšanje bolečin pokojni. Hvala duhovniku za opravljeni obred in ganljive besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hči Terezija, sin Lojze, sin France z družinami, sestra Karolina in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANE PEČARIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, da oali vence in cvetje, izrekli sožalje in v tako velikem številu spremili pokojno na zadnji poti. Hvala za podarjene vence kolektivom Certus iz Maribora, tovarni zdravil Krka, SGP Pionir, ZZB Bršljin in ostrlim družbenopolitičnim organizacijam. Zahvaljujemo se GD Prečna in Dol. Straža za častno stražo in deležbo v sprevodu ter vsem nosilcem praporov in zastav. Prisrčno se zahvaljujemo govornici, mamini sotrpinki v taborišču Ravensbrueck-Barth tov. Jožici Zoraja ter ostalim govornikom pred hišo žalosti in ob odprtem grobu. Hvala oktetu Certus iz Maribora, pevcem iz Šmihela in novomeški godbi. Zahvaljujemo se zdravnikom ter medicinskemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, ki so kakorkoli pomagali naši mami pri zdravljenju in lajšanju bolečin. Hvala medicinskemu in strežnemu osebju Doma starejših občanov v Novem mestu za skrbno nego in vso prijaznost, ki ste jo izkazovali naši mami. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 65. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, žena MARICE KUČIČ iz Slinovc 11, Kostanjevica Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in izrečeno sožalje. Srčna hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti v prerani grob. IskTena hvala tudi zdravniškemu in streženemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnice za vso nudeno pomoč v njenih težkih trenutkih. Hvala tudi zdravniškemu in medicinskemu osebju ZD Krško za vso pomoč v času njene bolezni ter župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, sin Ivan in ostalo sorodstvo Slinovce, 14.12.1980 ZAHVALA V 65. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta BARBARA ŠAŠEK iz Gor. Pake 1 pri Črnomlju Zahvaljujemo se vsem, ka ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, pomagali v najtežjih trenutkih in pokojno spremili na njeni zadnji poti. Za podarjene vence se zahvaljujemo delovnim kolektivom GOK Črnomelj, Knjigovodskemu ccnstru Črnomelj in Iskri Semič. Posebej se zahvaljujemo sos-.dom ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mož Polde, sin Tone, hčerki Marija in Rezka z družinama ter ostalo sorodstvo OBVESTILO Krajevna skupnost Treb-nje je nabavila nekaj pogrebne opreme, katero lahko svojci umrlega krajana dobijo na uporabo proti minimalni odškodnini. V primeru take potrebe se zglasite v pisarni krajevne skupnosti Baragov trg 1, izven delovnega časa pa na stanovanju: Franc POLANKO, C. Gubčeve brigade 1/b. Svet krajevne skupnosti T rebnje 536/52-80 Z A H V A L A Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre MARIJE KOZINA iz Dolenje vasi 29 darouTeno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem za k0:nvano cvetje in vence, za izraze sožalja ter za spremstvo po-N0. * na njeni zadllji poti. Posebno se zahvaljujemo družini ITas iz Prigorice, ZD iz Ribnice, podjetjem INKOP, ITPP, > Pevcem in dekanu za lepo opravljeni obred. V žalosti vsi njeni V SPOMIN Vse njegove spominja 19. december, da je minilo leto dni, odkar je kruta bolezen končala življenjsko pot dragega FRANCA VIDICA iz Ločke ceste 18, Črnomelj Bil nam je drag, vežejo nas spomini nanj, na njegovo ljubezen do vseh nas, na spoštovanje rodne zemlje. Težko se je boril za vsakdanji kruh, ki ga je pošteno delil. Žalujoči: žena Francka, hčerki Elka in Fanika ter sin Janez z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete PEPCE POTOČAR iz Koprivnika 3 sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vaščanom za podarjeno cvetje in župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni oor % 11 i m * H S I « o & 3 da NOVOLETNI ZAPIK Spet se bliža novo leto, spet se dela obračun. Bliža se konec nam leta .. Glej, vsakdo po svoje hiti, ta bi rad našel dekleta, a oni čez planke beži. Takšen je zakon narave: kdo more se ženski upret? Enkrat ostaneš brez glave, za vselej si revež ujet... Pesnik nam kuje sonete, ko v mislih pri ženski leži. Pesmi takoj so izpete, ko v roke ga prava dobi. Potlej posodo pomiva, otroku pokakano rit, ženka pa, vsa ljubezniva, k sosedi gre kavico pit Kaj bi o tem zdaj čenčali, kar znana že splošno je : pot bomo drugo ubrali, kjer bralec ni hodil nikdar. Najprej poglejmo v štacu če polne so vrste polic, kje so obljube komune, da reši nakupnih nas vic. Kakšna ponudba kofeta, pa praškov in olja povsod, najdeš v mesnici teleta, če dobro ni... vzameš d Hodiš, sprašuješ za cene, čigava je roba bolj šik? Plašče pomerjaš krznene in končno zaideš v butik- Ena zadošča že plača, da kupiš, kar duša želi... Mar se res v boljše obrača? Iz sanj te resnica zbudi! Čakaš na zidno opeko, ne zmeni se zate živ krst, kadar trpiš za zapeko, po pulfre odideš tja v Trst »Delo merilo je vsega," v ustavi lepo nam stoji, nič nas ne varje od tega, da geslo to v praksi zbledi. Marmor krasi nam palače, račun pa ostaja nekrit, potlej zvišujemo plače, živimo vse bolj na kr V bankah se dinar nabira, o njem tozd ničesar ne ve, kdo vse denarje požira, nihče govorit ne sme. šteješ denar v nogavici in čakaš še zadnji milijon • • Če bo šlo vse po pravici, boš Katro dal koj pod bal Čakaš, a Katra ne pride, četudi že mimo je rok. Kolneš in viješ si „glide", a v fabriki rečejo: jok! Kje je poslovna morala in kaj o pravici de mit? Davno ju že pokopala pohlepna trgovska je rit Cesto smo kopat začeli, ko gradnje ustavlja ves svet V zanke smo zimske se uje zdaj ceste ni, je pa — sekre Gleda sam bog dol z oblak kaj novega je pri ljudeh. Vidi vse polno bedakov, da silen zagrabi ga smeh. Ta se peha za denarji, ta z grunta soseda podi, oni zaspi pijan ob zarji, ta k ženi se tuji tišči. Kolne kot furman že dete, ta baše se spredaj in zad, drugi zre dojke posnete, a oni »ta prave" bi rad. »Dobro sem zmešal jim š de bog in izpije polič, potlej pa stran se okrene in v roke dobi nas hudič. Kaj bi zdaj tarnal in gnjavil/ saj kmalu napočil bo čas, misli zle vsak bo odpravil in želel vso srečo na glas. Novo naj leto doseže, da cen bo ustavljena rast; ljudstva naj glas kaj zaleže, saj ono ima vso oblast! Mi pa kozarce nalijmo, recimo si trikrat „hura", potlej na dušek izpijmo in glaže vrzimo ob tla! VLADIMIR BAJC novoles r OVIL1 tJTNA. CO* ■NICVIARIS, -Sl XVKA\\ DEM diUtv ^"asp ASPBCtT ■»ovil..,.\ Soro V 5vS KOLEDAR, METER, _ KI MERI ČAS „Čas je velik učitelj, nesreča je v tem, ker ubija svoje učence," je nekoč rekel Gandolin. Pravzaprav niti ne vemo, kdo je bil ta človek. Gandolin je namreč samo psevdonim za nekega francoskega igralca, kkterega pravo ime in priimek sta se izgubila v breznu minulih stoletij, v prepadu časa. Gandolinova misel o času se je tako uresničila tudi pri njem, čemur bi cinik rekel, da je poskus v celoti potrdil teorijo. Nekdo bo menil, da so to za prednovoletno razpoloženje kar nekam preturobne misli. Pa mu moramo o por ati. Novo leto, pravzaprav obdobje, ko začne dolžina dne spet premagovati dolžino noči, je že od pradavnih dni tudi čas poglobitve vase, čas življenjskih inventur, hitrih pozab in najboljših sklepov, obdobje, ko se preprosto kot otroci veselimo, da nam je z orjaške jelke brezmejnega časa uspelo utrgati še eno kroglico, še eno leto. Kazalec, ki nam pove, kje smo v času, ki nam je usojen, se imenuje koledar. Domnevali smo, da tako važna zadeva zasluži nekaj več besed. Uradno je koledar, ki je dobil ime po rimskem imenu za prvi dan v mesecu (calendae), seznam po tednih in mesecih urejenih dni v letu, z napovedmi praznikov, luninih men, sončnega vzhoda in zahoda ter drugimi astronomskimi podatki. Koledar usklaja za človekovo življenje važne časovne enote, kot sta dan in mesec, s časovnimi enotami višjega reda (mesec in leto) tako, da bi bili periodični naravni pojavi, ki so vezani z gibanjem Zemlje okoli Sonca, vsako leto čimbolj točno na iste datume. Prvi znanstveno utemeljeni koledar je dal leta 46 pred našim štetjem na nasvet aleksandrijskega astronoma Sozigena vpeljati slavni Julij Cezar. Novi julijanski koledar je imel za osnovo Sončno (tropsko) leto, ki je bilo stalno in je štelo 365,25 dneva ali 365 dni in 6 ur ter je bilo razdeljeno na 12 mesecev; štirje so imeli po 30 dni, sedem po 31, eden pa 28 oziroma 29 dni. Razen tega je bil začetek leta prenesen s prvega marca na 1. januar. Da bi tako prirejeni koledar ostal v skladu z naravnim (tropskim) letom, je vsemogočni Julij Cezar predpisal, naj trem zaporednim navadnim letom s po 365 dni sledi kot četrto prestopno leto s 366 dnevi. Ker pa je julijansko leto za 11 minut in prgišče sekund daljše od tropskega, bi ta razlika v 10.000 letih narasla na 78 dni, tako da bi se pomlad uradno začenjala že 2. januarja. Cezarja in njegovega astronoma tako oddaljena napaka kljub njuni veličini ni motila. Izginila sta v času. Leta so minevala, napaka pa postajala vse večja. Zaradi razlke med julijanskim koledarskim in tropskim letom je bilo leta 1582 spomladansko enakonočje namesto 21. marca, kot je že v četrtem stoletju predpisal cerkveni zbor v Nikeji, kar 11. marca, torej 10 dni prej. Nezaslišano! Sonce se ni več ravnalo po navodilih cerkvenih mož. Da bi koledar spravil v sklad, z naravo, je tedanji papež Gregor XIII., ki se je posvetoval z Bogom, za vsak primer pa tudi z astronomom Ghiraldijem, reformiral julijanski koledar. Omenjeno razliko 10 dni je kratko malo odpravil in predpisal, naj dan, ki sledi Četrtku, 4. oktober 1582, računajo kot petek, 15. oktobra. Dušni pastir je tako sebi ter svoji čredi uradno vzel 10 dni časa. Da bi v prihodnje ne bilo več razlike med neposlušnim Soncem in koledarjem, je Gregor nadalje velel, naj b odo tri zaporedna stoletja (recimo 1700, 1800 in 1900) navadna, vsako četrto stoletje, katerega prvi dvoštevilčni sistem je deljiv s 4, na primer 1600, 2000, 2400 itd., pa prestopno. Dejansko je gregorijansko leto za 12 sekund daljše od tropskega, to nanese v 3320 letih na cel dan. Čez čas bo spet potreben koledarsko nastrojen papež. Zanimivo je, da velja na območju, kjer žive pravoslavci, neuradno še vedno julijanski koledar, ki mu pravijo tudi stari koledar.Tako imenovani staroverci imajo zaradi tega novo leto 12 dni kasneje, to je 13. januarja. Pri nas pravimo temu novemu letu tudi srbsko novo leto. So pa še druge vrste koledarji. Meseci muslimanskega koledarja imajo izmenično po30 in 29 dni. Njihovo leto šteje samo 354 dni ter nekaj ur in minut, leto se ravna po Luni in ne po Soncu. Tudi z njo so težave, zato morajo muslimani v ciklusu 30 let 11 let podaljšati na 355 dni. Muslimanskemu je podoben judovski koledar. Kot posebnost lahko omenimo tako imenovani koledar francoske revolucije, ki gaje z odlokom 1793 uvedel Konvent, 12 let kasneje pa ukinil Napoleon. Temelj tega koledarja je bilo Sončevo leto z 12 meseci, ki so imeli po 30 dni ali tri tedne po 10 dni. Meseci so se delili na jesenske, zimske, pomladanske in poletne. Spomladanski mesec germinal je dal. Zolaju naslov za roman, tako je bilo vsaj germinalu usojeno daljše življenje. Da bi novotari in posebnosti željni Francozi tako skrpano leto, ki je imelo okroglih 360 dni, uskladili z astronomskim, so mu na koncu dodali 5 svečanih dni. Imenovali so se dan vrline, dan genija,, dan dela, dan prepričanja in dan nagrade. Vsako četrto leto je dobilo še po en dan - dan revolucije. Prav velikokrat ga Francozi niso praznovali, svojevrsten poskus je, kot že rečeno, sredi največjega zaleta presekal slavni Korzičan. Zanimiva so tudi prizadevanja za tako imenovani svetovni koledar. Neenaka dolžina mesecev in nenehno menjavanje dnevov v tednu glede na datume povzroča številne težave v načrtovanju in ekonomiji. Zaradi tega je Društvo narodov med obema vojnama postavilo na dnevni red vprašanje reforme današnjega koledarja. Od velikega števila predlogov je ostal samo eden, Pj? njem naj bi se leto razdelilo na 4 kvartale p°J. mesece. V vsakem kvartalu bi imeli prvi mesec' (L, IV., VII. in X.) po 31, druga dva meseca P3 do 30 dni. Na iste datume v vsakem kvartalu b' prišli vsako leto isti dnevi v tednu. Izvej1 kvartalov in tednov bi se na koncu leta po 30* decembru dodal poseben dan, svetovni praznik-V prestopnem letu bi se dodal poseben dan 30, juniju, spet kot svetovni praznik. Vsak P^vl dan prvega meseca v kvartalu bi bila nedelj3' drugega meseca sreda in tretjega petek. '3 koledar bi bil neke vrste „večni koledar". Dov°l bi bilo imeti pregled dnevov v tednu za daturf1* enega kvartala, da bi vedeli, kateri dnevi vtedn padejo na neki datum kateregakoli leta. Po drugi svetovni vojni je OZN nadaljeval3 koledarska prizadevanja pokojnega Društv narodov. Zadeva, ki jo ima v rok3 socialno-ekonomski svet, pa nekako ne krene dU od predloga, čeprav so tudi države, ki bi se ra ravnale in živele po letih, ki bi jih štel veC koledar. * Za konec morda še nekaj o štetjih, erah, k imenujemo časovne mej n k e, od katerih 1jucJ. 0 štejejo dni, mesece in leta. Najdlje sega ta imenovana bizantinska era. Začne se »začetkom sveta", ki je bil po našern štetju : septembra 5508. leta pred našo ero. ŽidjeW_ štejejo od „nastanka sveta", ki ga je bog njihovem zlepil 1. oktobra 3761 pred naS'.j, štetjem. Stari Grki so šteli leta od Pr , olimpijskih iger, ki so bile 1. julija 776 P našim štetjem. Poznali so tudi časovno en olimpiade, to je štiri leta. Rimljani so uravna leta od ustanovitve večnega mesta Rima ( ‘ aprila 753 pred našim štetjem), muslimani danes od „hedžre", to je od Mohamedovega bejP iz Meke v Medino. Mohamedu se je tako truio 16. julija 622 po našem štetju. Slednjič je na vrsti tako imenovano naše ki je tudi uradno svetovno štetje. Našemu štet)u pravimo tudi krščanska era, temelj mu jerojstv° Jezusa Kristusa. .j Za nekoga po resnici, za drugega pa po je bil ta dogodek na današnji dan pred 1®^jgp priloga dolenjskega lista Opominjamo se jih iz mladosti. Črni, močni so bili to, rezkih besed in počasnih. Premišljenih kretenj. Toda kadar je zapelo po akovalu težko kladivo v hitrem, nezgrešljivem - mu, se je vilo, krivilo in oblikovalo žareče . ezo pod njihovimi udarci, kot bi bilo iz ehke 9'ne. Pred vrati njihove delavnice so bili kupi tarega železja: plugi, brane, motike, krampi, °Pate, verige in še mnogo drugih kmečkih rodij, ki jim danes ne vemo več imena. Pa ti UP' niso ležali tam zato, ker bi že takrat ne bilo 9"aP ob cestah, kamor bi jih lahko odvrgli, ampak v čakanju na mojstrovo roko, da jih z nekaj ?pretnimi gibi spremeni iz starega železa v novo ln uporabno orodje. Stara, zvita motika s počenim ušesom je mmala nekajkrat v žareče oglje, potem na akovalo, zacvrčala je v vodi in že je bila kot mre in uporabna še za nekaj let Danes jo o«vržemo že, ko se zlomi ročaj in si kupimo ovo. Eni pravijo temu napredek in s tem mislijo, a le treba vse staro brez vrednotenja in čimprej traniti. Pozabljamo pa, da nas je prav ta ®zadržni progres, ki je v svojem neskladju 90**°° pospravil zelenice v okolici mest in osamil POoflOrske grive, pripeljal do grenke pilule, ki ji nes pravimo stabilizacija. Včasih so temu rekli 'n usklajeno gospodarjenje, ki gaje poznal a* kmet Če ga pa ni hotel poznati, je kmalu ***»' beraški boben. p Koraku časa se moramo le vsi ukloniti, jgl^el je nove tehnološke postopke obdelave ld0 Za' prinesel je nova vozila. Namesto cgs^^jpčih konjskih vpreg ropotajo po naših Kovi fergusoni in univerzali, v ne narek»h delavnicah pa se namesto razžarjena oglja bliskajo plinski in električni varilni rati. Veriga kovaških delavnic okoli mesta je dm 8Sl ra2Pac*ala- Njeni ostareli členki so izpadali p9 za drugim in ni jih bilo novih moči, ki bi okop •6. za Kladiva Kovaštvo v novomeški 'Zoin'?1 je postalo industrija, ali pa je povsem vsi k .^‘s° pa na Sre^° taKo hitro zginili tudi vseMe^e‘ *n Ker je delo na kmetijah tako, da otJLjI813 *e n* nioč opraviti s stroji, so ti kmetje da Jali neKaj Konj. V vsaki vasi jih imajo nekaj, pol 'Jih izposojajo med sabo za okopavanje gra* !? 'n za vleko lesa iz nedostopnih gozdnih "Obuti'- ' pri teh delih nnorajo biti konji Pr-c, - ®e pravi podkovani. Tu pa nastane Zadnj6n}* Nikjer se ne dobi več konjskih podkev, koyfl£ ®ase tudi ževljev ne, še teže pa je priti do OSAMLJENI UTRIP KOVAŠKEGA KLADIVA „ Včasih je bil en kovač na dve vasi, sedaj pa eden na dvajset," je potožil kmet Janez Bele iz Stanske vasi pri Novem mestu. Našel sem ga pri kovaču Martinu Ajdišku, ko sta ravno obdelovala in pomerjala podkve na prednjih nogah njegovega rjavca. Janez Bele ima še srečo, saj je kovač Ajdišek skoraj njegov sosed. Slabše je za kmete tam od Podgrada pa vse do Uršnih sel, ki vodijo svoje konje k Ajdišku. „ Seveda konj ni več toliko, kot jih je bilo včasih," pravi Martin, „so pa podgorski kmetje, ki so včasih vozili s kravami in voli, ponekod tako napredovali, da si lahko poleg traktorja privoščijo tudi konja Voli so za današnji čas prepočasni. Tako se je konj, ki je bil včasih izključno v dolinskih vaseh, danes (treselil v Podgorje, v dolini pa je skoraj popolnoma izginil. Kovač jim je f>otreben in ne morem si kaj, da jim ne bi pomagal." Martin Ajdišek je sicer izučen kovač. Doma je iz Šentruperta, kjer sta mu starša kmalu umrla Moral je za pastirja, pri petnajstih pa v uk v Obrčevo kovačijo na Težki vodi Kovaško kladivo ga je potem vodilo sem ter tja po Dolenjski in celo na Gorenjsko, v jeseniško železarna Priženil pa se je zopet na dolenjsko kovačijo. To je bila stara Sotlarjeva kovačija v Stranski vasi. Ko se je Martin pred sedmimi leti upokojil, je zopet zanetil ogenj na starem ognjišču in pognal stari kovaški meh. Tudi oglje si napravi sam v kopi, ki jo postavi enkrat ali dvakrat na leto. Vse to počne z veseljem, saj mu je duh po razžarjenem oglju in železu v krvi in dokler še zna vihteti kladivo, ne bodo podgorski konjiči hodili bosi. Bili pa so ti konjiči včasih veliko bolj živahni, se spominja Martin in se sam pri sebi smeje, ko se spominja že zdavnaj pokojnih kmečkih grč, ki so jih kljuseta položila vznak, ko jim je preizkušal razžarjeno podkev. Nekateri konji so pobesneli, čim so zavohali kovaški dim. Tak konj je bil Jeničev s Pristave. Pet jih je moralo biti, da so ga obdržali. Privezali so mu vrv za vsako nogo, ga spodnesli in pritisnili ob tla ter ga tako ležečega podkovali Seveda bi se gospodar takega konja rad znebil, pa kaj, ko je šel njegov sloves v deveto vas in ga ni hotel nihče kupiti. Za iskrive konje so imeli včasih pri kozolcu pripravljeno posebno kletko iz lat Skozi te so jim potegnili nogo in ga tako lahko podkovali, ne da bi jih pometal naokoli Martini Krpani so bili pač tudi v tistih časih redki, Martin kovač pa ie v Stranski vasi še, zato se podgdrskim konjem ni bati, da bodo po kamnitih poteh klopotali bosi. Martin kovač pa se tega vseno malce boji Nikjer namreč ne najde primernega železa, da bi skoval nove podkve, narejenih se teko ali tako ne da kupiti, kar pa je starih, ki bi se dale prekovati pa vise na vratih in ostrešnikih vikendov naših psevdopodgorcev. TONE JAKŠE 'ga dolenjskega KOLIKO NAS „LEZE IN GRE” Od prvega do desetega aprila prihodnje leto bo okrog 9.000 popisovalcev, pa republiški in pbčinski inštruktorji, občinske popisne komisije •n kontrolorji — v organizaciji in pod vodstvom republiškega Zavoda za statistiko ugotavljalo, koliko nas v Sloveniji Jeze in gre". Gre seveda za Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v VSej državi, ki bo sedmi jugoslovanski in peti Povojni popis prebivalstva in drugi popolni popis stanovanj (prvi je bil leta 1971), s katerim bomo zbrali številne podatke, ki jih drugače ne bi. •zbrana metodologija in dobra pripravljenost na Popis v Sloveniji pa bosta omogočili čimvečjo uporabnost zbranih podatkov, ki bodo presek oružbenih razmer pri nas, kakršne bodo 31. marca ob polnoči, in brez katerih takorekoč ni možno uspešno in racionalno načrtovanje družbenega razvoja. Tako kot Jugoslavija ima tudi večina drugih držav popis prebivalstva vsakih deset let, običajno v letu, ki se končuje na 0 ali 1. Le Nekatere bogatejše države imajo popolne ali samo delne popise na pet let, kajti tak popis „požre" .ar Precej denarja (za popis leta 1981 v Sloveniji )e predvidenih kar 158 milijonov novih dinarjev, odatni popis stavb, ki je bil spirva načrtovan, saj na v Jugoslaviji in ne v Sloveniji nimamo evidence stavb, pa bi zahteval dodatnih 35 milijonov dinarjev, zaradi česar je odjjadel). Popise Prebivalstva in stanovanj priporoča tudi statistična komisija pri OZN, ki je v lani izdani Posebni publikaciji poudarila, da popisov ne bi . smeli obravnavati kot enkratnih statističnih raziskav, temveč kot element integriranega statističnega sistema, ki vključuje tako popise kot tekoče statistične raziskave, ki temeljijo na raznih upravnih evidencah o občanih. Jugoslovanski popis prebivalstva in stanovanj vsebuje vse znake, ki jih kot osnovne navaja statistična komisija, poleg tega pa seveda še vrsto vprašanj, ki izražajo naše specifične potrebe. Naš popis bo zadostil tudi štirim osnovnim načelom statistične komisije, ki navaja, da mora popis zadovoljitvi predvsem potrebe države, ki ga izvaja, biti mora v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, vprašanja morajo biti tako zastavljena, da je prebivalstvo zmožno dati pravilne in točne podatke, zahtevana pa je tudi mednarodna primerljivost zbranih podatkov. Prvo štetje prebivalstva na slovenskem ozemlju je izvedla Avstro-Ogrska že pred 226 leti (slovensko ozemlje je bilo vanjo vključeno do konca prve svetovne vojne) in sicer ob uvedbi davčne reforme in terezijanskega katastra. Z več mesecev trajajočim popisom pa je hotela ugotoviti število prebivalstva in hiš. 16 letkasnqe je Avstro—Ogrska ob reformi svoje vojske izvedla splošno štetje prebivalstva, ki je bilo hkrati tudi nabor. Tako je postalo štetje za več kot80 let -popisi so bili vsake tri leta - predvsem vojaška stvar. Pravi popisi prebivalstva na našem ozemlju, kakršne poznamo še danes — le da hočemo danes zvedeti precej več — so se pričeli z letom 1857. Takrat je bil prvič določen kritični trenutek (31. oktober) in prvič so b ili zbrani podatki tudi objavljeni. Nato so si do leta 1910 sledili popisi vsakih 10 let. Prvi jugoslovanski popis prebivalstva je bil februarja 1921. leta, ki je poleg gospodinjskega lista obsegal seveda popisnico za vsakega prebivalca. Podoben je bil tudi popis 10 let kasneje, le da je obsegal nekaj več znakov. Popisno nit je pretrgala druga svetovna vojna, prvi in hkrati povojni popis prebivalstva marca 1948 pa naj bi pokazal številčno stanje, teritorialni razpored irr spremembe strukture prebivalstva, ki so jih povzročile velike vojne izgube. Med 12 že standardnimi vprašanji pa je bilo tudi vprašanje o poklicu, ki je služil ugotavljanju deleža kmečkega prebivalstva. Popolnejši, sodobno organiziran in z razmeroma bogato vsebino je bil popis leta 1953, ki je vključeval aktualna vprašanja o ekonomski strukturi prebivalstva, rodnosti ter o strukturah gospodinjstev in družin, v Sloveniji pa je omogočil oblikovanje registra stalnega prebivalstva na matičnih uradnih in v občinah na osnovi posebnega obrazca za osebe. Osnovna značilnost popisa leta 1961 so ostali ekonomski znaki prebivalstva, dodana pa so bila vprašanja, ki so omogočila proučevanje dnevnih migracij, itd. Rezultati popisa iz leta 1971 naj bi prikazali številne spremembe, ki so nastale pri nas v teh desetih letih gospodarske in družbene reforme. V Sloveniji je bil takrat popisnici za prebivalca dodan poseben obrazec z osebno matično številko, služil pa je nastavitvi centralnega registra prebivalstva v naši republiki. Popis v prihodnjem letu je bil sprva predviden kot popis prebivalstva, stanovanj in zasebnih kmetijskih gospodarstev, kasneje pa spremenjen v popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, zastavljena vprašanja pa b odo vendarle v toku obdelave podatkov pokazala, ali ima gospodinjstvo kmetijsko gospodarstvo. S popisom prebivalstva bomo ugotovili število pri nas živečih ljudi in začasno zaposlenih v tujini, ter spremembe, ki so v 10 letih nastale v spolni, starostni, šolski, kvaliflcaciski, poklicni in socialni ekonomski strukturi prebivalstva. Zastavljena bo tudi vrsta vprašanj, ki naj bi osvetlila obseg in značilnosti migracjskih gibanj v državi (spremembe stalnega bivališča, dnevna migracija zaradi dela in šolanja, itd J, zbrani bodo jx>dalki o aktivnem in kmečkem prebivalstvu, ki bodo osvetlili tudi nekatere procese, ki bistveno spreminjajo odnose v gospodarstvu in še posebej v kmetijstvu (povezovanje s kmetijskimi zadrugami, izboljšanje proizvodnje, itd.). Popis stanovanj bo nudil podatke o številu vseh razpoložljivih stanovanj, njihovi vel k osti, starosti, opremljenosti, lastništvu.in posebej v Slovenji o načinu ogrevanja in vel k osti rezervoarjev za kurilno olje. V Sloveniji bo popisu dodana tudi enotna matična številka občanov, ki jo bodo vsi stalno živeči v Sloveniji dobili do 1. aprila. Ozemlje celotne države bo za popis razdeljeno na (veko 10.000 popisnih okolišev, tako da bo vsak popisovalec „obdelal" okrog 100 prebivalcev, ki bodo v Sloveniji odgovarjali na 31 vprašanj oz. 5 več kot druge po državi, kar je izraz naših specifičnih potreb. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Kot marsikje po Slovenskem, tako se je tudi v Rajhenburgu (sedanji Brestanici) malo pred pričetkom druge svetovne vojne našel človek, ki je napovedoval »odrešilni" Hitlerjev pohod. Ljudem je govoril, da je »fuehrer' tudi veliki prijatelj »Kranjcev" in da je nekoč kot „farbar'' (pleskar) delal nekje na Kranjskem. Pa ga je Pozničev ata zabil (kot se še spominja njegova hčerka Marija): „Ta tvoj farbar nas bo še fejst nafarbal". In res! Ni bilo treba dolgo čakati, ko je »veliki fuerer" nafarbal ne le Kranjce, temveč skoraj cel svet. Zanetil je svetovni požar in s tem povzročil najhujša grozodejstva v zgodovini človeštva. Njegov odrešilni pohod pa je bil zasužnjevanje evropskih narodov in med najbolj prizadetimi žrtvami je b il tudi mali slovenski narod; mnoge družine so bile popolnoma uničene, druge nasilno razbite in zdesetkane. Vojna vihra je razbila tudi Pozničevo družino, ki je v majhni vasi Dolenji Leskovec nad Brestanico živela mirno družinsko življenje. Najmlajši sin Dominik se je kot 16-leten fant pridružH partizanom, srečno prestal vse bitke za osvoboditev domovine in sedaj z družino uživa svobodo v Hajdošah pri Ptuju. Srednji, 17-letni Ivan, je bil 1943 nasilno mobiliziran v nemško vojsko, od koder se ni nikoli več vrnil. Najstarejšega, Toneta, pa je vojna vihra zajela v prvih vrstah kot vojaka stare jugoslovanske vojske. O njem preberite naslednjo zgodbo: Vojsko je služil v sanitetni enoti v Beogradu, ko so 6. aprila 1941 nemški avioni zasuli to mesto z bombami in s tem naznanili splošen napad šestih sovražnih vojska na Jugoslavijo. Kot bolničar je imel tiste dni velko dela z ranjenci, dokler ga skupaj z ostalimi bojnimi tovariši 12. aprila niso zajeli nemški vojaki. Po tem, ko so jih pet dni pustili stradati, so jih nagnetili v živinski vagon ter jih odpeljali v neznano smer. Tone se spominja, da so se vozili štiri dni, ne da bi jim kdo odprl vrata in jih pogledal, še manj, da bi j im dal kaj jesti. V vagonu so jim, kot živini, pustili le nekaj slame. Peti dan so se ustavili nekje v »Rajhu" in jim dali jesti nekaj pomijam podobnega. Sestradanim ujetnikom je moralo kljub temu tekniti, če so si hoteli ohraniti življenje. Tu so Toneta ločili od ostalih Jugoslovanov in ga dodelili skupini, v kateri so bili večinoma Poljaki. Zopet so jih natrpali v živinski vagon in po dvodnevni vožnji so končno pristali na francoskem okupiranem ozemlju v neki vasi blizu Metza. Tam so ga s 25 drugimi sotrpini dodelili nemškemu k olonu — veleposestniku — kot zastonj delovno sila Dodelili so jim seveda tudi stražarje s tremi, nacističnodresiranimi psi. Na pobeg je bilo skoraj nemogoče misliti, še posebno ko je videl, da so dva Poljaka, ki sta poskušala pobegniti, na mestu ustrelili Da bi se lahko rešil ujetništva, se mu je ponudila prilika 1943, ko je prejel vabilo, naj bi kot spodnještajersko-nomški državljan vstopil v nemško vojsko. Toda Tone je bil samo Slovenec, ki je predobro občutil, kako Nemci iztrebljajo in ponižujejo Slovence in ostale Slovane, zato je rajši ostal vojni ujetnik, kot pa da bi nosil nemško uniformo. Poleti 1944 je med bombandiranjem bližnjih nemških postojank izkoristil zmedo nemških stražarjev ter zbežal v sosednjo vas in se zatekel k ostareli francoski gospodinji Tam je dva meseca r DOČAKAL SVOBODO S 35-LETNO ZAMODO kasneje že kot svoboden človek pričakal ameriške osvoboditelje. Pri tej gospodinji je ostal do njene smrti 1947, nakar je sprejel vabilo kmeta.iz sosednje vasi, naj pride k njemu delat Ta kmet ga je sicer socialno zavaroval in mu dal redno, vendar najnižjo mesečno plačo, ki jo je dopuščal takratni francoski zakon. Toda imel ga je le za delovno silo, ni pa videl v njem človeka. Že takoj na začetku mu je dal vedeti, da ne spadata v isti socialni razred. Sobo mu je dodelil v gospodarskem poslopju, zraven živine. Hrano pa mu je dajal v veži stanovanjske hiše. V jedilnico in kuhinjo ni smel nikoli vstopiti. Edini razgovor, ki sta ga imela, je bil samo v zvezi z delom, in to v nemščini. Tako je bil Tone čisto osamljen med živino. Prva leta po vojni je poskušal navezati stike z domačimi, vendar zaman. Dve pismi, ki jih je naslovil na brata, sta se vrnili brez odgovora, kajti ta brat je med vojno padel. Nekočje prišel v stik z nekim Jugoslovanom. Ta pa mu je povedal veliko slabega o Sloveniji oziroma o Jugoslaviji (da vladata lakota in teror...), zato se je Tone vdal v usodo hlapca v tujini Toda v duši ga je bolelo. Pričel je iskati utehe v pijači. To je pripomoglo, da se je še bolj zaprl vase. Nekočje padel z motorja in utrpel hud pretres možganov. Posledica je bila ta, da je skoraj popolnoma pozabil pisati in celo govoril je težko. Med tem časom so domači (oče, bralje in sestre) poizvedovali za Tonetom prek Rdečega križa, vendar zaman. O Tonetu ni bilo ne duha ne sluha (morda tudi zato, ker so ga pri francoskih oblasteh vodili pod nekoliko spremenjenimi podatki). Bratje in sestre ter ostali sovaščani so ga imeli že za mrtvega. Toda oče, ki je še živel (mati je umrla tik pred drugo svetovno vojno), je slutil, da T one še živi. Kot pravi T onetova sestra Marija, je oče večkrat vzdihoval po njem. Celo na smrtni postelji, leta 1966, je še zaklical: »Tone, kje si? Pridi domov!" Žal pa je izdihnil za vedno, ne da bi dočakal prihod izgubljenega sina. Vendar čut staršev ne vara. Tone je res živel (1000 km proč od njih). Toda živel je v zelo bednem stanju, tako da si ni mogel pomagati sam, še manj pa so mu pomagali drugi Končno se je Tone v svoji bedi le zasmilil nekomu v vasi. To je bil stari Poljak, ki je imel podobno usodo kot on. Sporočil je najbližjemu jugoslovanskemu konzulatu, da živi v vasi njihov državljan, ki mu je treba pomagati Nekaj tednov zatem se je pri Tonetu oglasil predstavnik jugoslovanskega konzulata iz Stasbourga. Na žalost pa se s Tonetom očitno nista mogla sporazumeti, kajti Tone je domačo govorico skoraj čisto pozabil. Izražal se je v nekakšni mešanici, ki je bila še najbolj podobna poljščini. Za slovo mu je predstavnik konzulata pustil le reklamni prospekt Ljubljanske banke) kamor naj bi Tone poslej vlagal svoje prihranke. To srečanje, žal, ni prineslo Tonetu nobene spremembe, kajti, kot mi je kasneje ob neki priliki povedal konzul: »Kdor si sam. noče pomagati, mu tudi mi ne morema" Minili sta še dve leti, ko je na Tonetovo težko socialno stanje stari Poljak zopet opozoril nekega Jugoslovana, ta pa je o tem obvestil mene. Povedal je, da je Tone slovenski rojak in da živi nekje v bližini mesta Delme. Že naslednjo nedeljo smo ga poiskali. Šele proti večeru smo ga našli v kraju Juville. Bil je ravno pri molži krav. V začetku nas je debelo gledal; toda ko smo mu malo več povedali, kdo in odkod smo, se je omehčal. Čez čas nam je pokazal svojo francosko osebno legitimacijo, vrnjena pisma domačim ter prospekt Ljubljanske banke: Kmalu smo se morali posloviti, kajti gospodar ga je že klical k delu. Še isti večer sem pisal na občino Brestanica; sporočil sem jim, da Tone živi, ter jih prosil, naj se pozanimajo, če še živi kdo od njegovih domačih. Ž čez deset dni sem prejel odgovor od občine, hkrati pa tudi pismo Tonetove sestre Marije, ki je izražala prijetno presenečenje in hvaležnost za najdenega brata. Naslednjo nedeljo zjutraj, ko sem Tonetu prebral pismo, sem opazil, kako so mu tekle solze po licih. Ker sem bil z družino ravno namenjen k sorodnikom in rojakom v Merlebach (rudarsko središče, v katerem živi in dela okrog 2.000 Slovencev), sem ga povabil z nami. Takoj je bil za to, vendar brez gospodarjevega dovoljenja ni smel. S prošnjo sem se obrnil h gospodarju, ta pa me je zavrnil, da Tone nima kaj tam iskati in da ima doma vse, kar potrebuje. Ko sem mu povedal, da gremo k slovenski maši in da mu tega ne- sme braniti, se je končno omehčal, vendar nam je zabičal, da moramo biti kmalu po kosilu nazaj. Že po poti in kasneje v cerkvi sem opazil, da je T one dober pevec in da se še živo spominja slovenskih pesmi,k i jih jeprepeval v otroški dobi Čedalje bolj ga je zanimalo, kako je v Slovenji oz. v Jugoslaviji Povedal sem mu, da je tako lepo, da sem se z družino odločil v kratkem vrniti se za stalno v domovino. Tone je izrazil željo, da bi šel tudi on, vendar pa da nima potrebnih dokumentov. Kmalu sem v njegovem imenu zaprosil občino za potrebne dokumente, na podlagi katerih bi mu konzul lahko izdal potni list. Toda Tone je bil za domačo oblast že odpisan, zato je minilo precej mesecev, predenje bilo zadoščeno vsem formalnostim. Ko smo se poldrugi mesec po tistem, k o smo spoznali Toneta, selili v domovino, nas j e Tone s solzami v očeh prosil: »Ne pozabite name! Pridite kmalu pome!" Letos za 1. maj smo šli v Francijo na obisk k sorodnikom in znancem in smo se oglasili tudi pri Tonetu. Ker še vedno ni prejel potnega lista, sem ponovno urgiral na konzulatu, istočasno pa sem na Tonetovo željo vložil prošnjo za njegovo upokojitev. Ker še ni imel vseh pogojev za redno upokojitev, so ga na zdravniško priporočilo predčasno upokojili, kajti Tone je bil zadnje čase bolehen, in kot se je izrazil njegov gospodar, ni bil več »rentabilen ..." Končno sem v začetku novembra letos prejel sporočilo, da je Tone dobil potni list in da ima urjene papirje za pokojnina Ž njegovo sestro Marijo sva (z avtomobilom) odšla ponj za 29. november. Bal sem se, da se brat in sestra po 39 letih ločitve ne bosta več poznala. T oda čim je T one zagledal svojo mlajšo sestrico, je vzkliknil: »O Micfca!" nakar sta si s solznimi očmi in z dolgim objemom izrazila bratovska in sestrska čustva. Brez posebnih ceremong se je dva dni zatem Tone poslovil od gospodarja (in njegovih), kisi je, kot sem videl, kar malo oddahnil, kajti hlapec, ki je pri njem delal celih 33 let, tokrat »ni bil več rentabilen". Nisem maral za slovo prepira, » Tonetom sva namreč sklenila, da bova gospodarju dokazala, da je Tone človek, ki mu pripada popolno človeško dostojanstvo. Tudi Tone si je oddahnil, ko je zapustil grunt, na katerem je prestal mnogo trpljenja in bridkosti. Čeprav nam na poti v domovino vreme ni bil° najbolj naklonjeno saj je vseskozi snežilo, srn® vendar s Tonetom od veselja skoraj ves čas Prepevali. BRANKO F. MARŠIČ VARČNA ŠOLA Kvaliteta našega življenja je skoraj v celoti odvisna od ravni znanja s področja tehnike, družbenih ved, b iologije, politike itn. Vsega tega, se zdi, se zavedamo tudi na Dolenjskem, kar se je v zadnjem času pokazalo zlasti v ogorčenju zaradi bojazni, da Novo mesto kot regijsko središče ne bi dobilo naravoslovnega oddelka v usmerjenem izobraževanju. Vse to in pa poglobljene razprave o programih u smerjenega izobraževanja kažejo, da je postalo izobraževanje ne samo eden izmed najvažnejših sestavnih delov našega vsakdanjega življenja, marveč tudi tisto področje, kker so razprave in odločanje o razvoju najbolj široko razvejene. Vse to pa spet kaže, da je postalo izobraževanje resnična skrb nas vseh. Kot pravi tajnik trebanjske občinske izobraževalne skupnosti Janez Kranjc, so te skrbi do neke mere upravičene, drugod spet pa se kažejo pretirane. Prav gotovo so pozitivne, če se na njih temelju gradijo šole, če se skrbi za bogatenje programov izobraževanja, pretirane pa so, če je ta skrb ena sama bojazen, ali bo šolnikom ob sedanjih stabilizacijskih stiskah uspelo uresničiti vse, kar so si zadali. Da bi take dvomljivce potolažili, je s Kranjcem tekla beseda prav o tem, kako se bomo na tem področju vedli v naslednjih letih, ko bomo morali živeti bolj skromno kot smo bili navajeni doslej. Janez Kranjc je pcv-*dal, da so v preteklih desetih letih na pocročju trebanjske občine veliko naredili za izboljšanje pouka. Tako so zgradili sedem novih šol in opravili dve dozidavi, tako da so pridobili s tem 7.000 kvadratnih metrov novih površin. Hkrati so veliko naredili tu di na področju kadrov, kjer jim je prejšnje pomanjkanje uspelo skoraj v celoti odpraviti, kar je bilo posledica pametne štipendijske politike. Veliko so vlagali tudi v gradnjo stanovanj. Da so dosegli takišne uspehe na področju gradnje novih šol, je v veliki meri tudi zasluga občanov, ki so plačevali samoprispevek za gradnjo šol od 1966 in ga bodo plačevali vse do 1983. Vendar se rezultati naložb niso kazali le v zidovih. Veliko so naredili tudi za kvaliteto pouka, saj pri njih skoraj ni več osipa. Veliko so naredili tudi za izvenšolske ali tako imenovane interesne dejavnosti. Uspelo jim je, da so organizirali zimsko in letno šolo v naravi, tako da zna iz vsake generacije učencev 90 odstotkov plavati, podobne rezultate kanijo doseči tudi pri smučanju, uspešna so tudi njihova šolska športna društva, pa različni krožki ipd. Res je, da bodo v naslednjih letih manj vlagali v šolstvo, kar pa seveda ne pomeni, da bi to moralo nujno stagnirati. Veliko ob odvisno od organiziranosti šolnikov, od njihove pripravljenosti za takšno delo. Tako se bodo omejitve gotovo poznale pri organiziranju celodnevne šole, pri oddelkih podaljšanega bivanja. Obojega namreč ne bodo mogli širiti v takšnem obsegu, kot šo načrtovali, kot bi bilo potrebno. Prav tako bodo morali v veliki meri omejiti izobraževanje odraslih, ukinili bodo prispevek za trebanjsko knjižnico, za glasbeno šolo bodo morali več prispevati starši. Po drugi strani pa se bodo trudili, da ne bi ukinjali dejavnosti, kot je šola v naravi, organizirali bodo akcije dajanja brezplačnih učbenikov in na splošno oblik socialne pomoči učencev. Vse omejitve so namreč nujne, ker izredno rastejo materialni stroški za vzdrževanje šol, za kurjavo, za prevoze. Zato bodo morali na šolah še poostriti že do sedaj uvedene varčevalne ukrepe, ki so v veliki meri pogojeval' nagel razvoj šolstva na Trebanjskem. Zato P3, učitelje in vse, ki delajo v prosveti, toliko bol) tarejo sedanji stabilizacijski ukrepi. Res je bile trebanjska občina po osebnih dohodkih — tu so mišljeni šolniki — med prvimi v Sloveniji, res P3 je tudi, da bo zdaj prišlo na tem področju do stagnacije. Določen upad bo viden tudi Prl nakupih učil, česar pa ne bo toliko opaziti, ker je bil dosedanji fond učil precej velik, nova samoupravna organiziranost trebanjskih šol pa bo omogočala njihovo smotrnejšo izrabo. Ko pa delegati govore o prihodnosti v skladu \ zahtevami, ki so jih dobili bodisi v svoji delovnj organizaciji ali krajevni skupnosti, terjajo, naj bodo programi cenejši. Pri tem pa ne povedo, kaj je v programih treba skrčiti ali ukiniti, tako da P° tej strani delegatski odnosi še niso do kraj3 zaživeli, čeprav Kranjc priznava, da je bil na tem področju dosežen velik napredek. Prav tako so delegati dali premalo pripomb na osnutk® samoupravnih sporazumov o temeljih planaov z3 naslednje srednjeročno obdobje. Pri . tem P3 Kranjc prizna, da so premalo naredili za bol) razumljiva gradiva, pa še povzetek je to P°: izostal, kar se je tudi poznalo pri kvalite*1 razprave. Za redno delovanje šolstva prav gotovo ne bo zmanjkalo denarja, saj bo šlo zanj vsako leto 3, odstotka več sredstev; to bo nekako zadostovalo za kritje osebnih dohodkov in materialnih stroškov, ki v celotnem stroškovnik^ predstavljajo največji delež. Pa tudi v absolutnem pogled je vsota, ki jo v trebanjski občini namenijo svoje šolstvo, vredna vsega spoštovanja; °° nekdanjih 400 milijonov bo zdaj narastla na ve kot sedem milijard starih dinarjev, kar pomen gotovo precejšnjo obremenitev. In kvalitetno faS našega izobraževalnega sistema ne glede n inflacijo kaže tudi ta številka. In če v.okviru vsote v naslednjih nekaj letih, ko naj bi bila tu na področju izobraževanja rast nekolik počasnejša, pride do padca izdatkov za šolstv < našega šolstva vendarle ne bo bistveno okrnil®: JOŽE SIMČIČ 23 i2) priloga dolenjskega lista energijo. Jugoslavija — premogovništvo je izjema — še nima celovitega energetskega načrta za naslednje obdobje, zato poglejmo, kako z energijo bodo varčevali ali že varčujejo posvetu. Škoditi tak sprehod zagotovo ne more in še zastonj je povrhu. Sosednja Avstrija je leta 1970 povečala za uvoženo energijo 8 milijard šilingov, letos pa jih bo že 36 milijard. Avstrijci si očitno ne delajo iluzij, da se bodo svoje energetske ujme rešili s preprostim sistemom parnih in nepranih avtomobilov. Predlagani energetski ukrepi so celoviti in segajo do leta 1990. Med drugim so Avstrijci sprejeli sklep, da zmanjšajo obresti posojil za gradnjo manjših hidroelektrarn, v gradbeništvu morajo v največji meri uporabljati izolacijske materiale, in to od strehe do kleti, v javnih zgradbah se živo srebro lahko dvigne le do 20 stopinj Celzija, itd. Tudi švicarska vlada in vlade vseh kantonov so se ž spomladi lani dogovorile o strategiji in ciljih velike akcije, namenjene varčevanju z gorivom. Ker e nafta čedalje dražja in ker jo je vse manj, je Švica, ki dobi iz tega vira tri četrtine vse eergije, začela skorajda skopariti z njo, kjer se pač da. Lani so vsa švicarska gospodinjstva, ustanove, podjetja, hoteli in gostišča dobili biošure, v katerih podrobno piše, kaj lahko vsakdo na svojem delovnem mestu ali doma stori, da bi olajšal težaven energetski položaj. V tem pisanju so nasveti za vse in vsakogar. Tako se osrednja vlada obrača na stanovalce, gospodinje, avtomobiliste, kurjače itd. Da bi zadeva zvenela kkr najbolj prepričljivo, so natančni Švicarji izračunali ne samo, koliko .energije lahko prihranijo, temveč tudi, koliko frankov bo ostalo v njihovem žepu. Svetujejo predvsem učinkovito toplotno izolacijo, okna naj bi bila natančno oblepljena s tesnilnimi trakovi. Čez noč bi bilo povsod treba spuščati tudi okenske navojnice, da bi preprečili ohlajevanje. Švicarji naj bi v prihodnje ne pretiravali tudi z osebno higieno. „Če se hitro oprhate, stane to štirikrat manj od kopanja v kadil" opozarjajo strokovnjaki. „Če pa si zaželite razkošje vroče kopeli," nadaljujejo, „je za vas in državo varčneje, če vam v kadi kdo dela družbo." S temi in drugimi ukrepi naj bi Švicarji prihranili okoli 5 odstotkov nafte. Poglavitno pa je, poudarjajo, da bi tak, energetski varčnejši način življenja prešel v navado in se spremenil v dolgotrajno, stalno varčevanje. Podobno kot švicarska je ukrepala tudi bonska vlada. Ni uvedla nekih posebnih restrikcij, kot na primer omejitev vožnje ob določenih dneh v tednu, temveč varčevanje le predlaga. Podprla ga je s subvencioniranjem 4,5 milijarde mark iz državne blagajne. Zaradi te pomoči bodo zahodni Nemci lažje in ceneje nabavljali izolacijski material, dobro zatesnjena okna in vse drugo, kar je potrebno za dobro izolacijo. V družinski hiši gre po nemških izračunih 37 odstotkov toplote skozi klasična okna, 35 odstotkov skozi zunanje stene, 15 skozi strop in streho ter 13 skozi tla in klet. Konkretno to pomeni, da je v takšnih izolacijsko nezadovoljivih razmerah potrebna dvakrat večja količina goriva za ogrevanje stanovanja, kot bi bila potrebna, če bi bili prostori dovolj izolirani. Čeprav je Zvezna republika Nemčija po industrijski proizvodnji na prvem mestu v Evropi, industrija porabi le 37 odstotkov vse energije, promet 20, gospodinjstva pa 43. Zato od novih varčevalnih ukrepov v gospodinjstvu pričakujejo velike rezultate. Najnovejša zahteva bonske vlade pa zadeva čim večje izkoriščanje domačega premoga ža termoelektrarne. Premogovniki, ki so zaprti, naj spet začnejo delati, hkrati pa zahodni Nemci močno podpirajo tudi sleherno novo pot do energije. Tako na primer resno razmišljajo o pridobivanju energije iz odpadkov. Velika Britanija je črna ovca med energije lačnimi evropskimi državami. Iz energetske krize si pomaga z lastnimi zalogami premoga, zemeljskega plina, jedrsko energijo ter naftnimi vrelci v Severnem morju. Britanci so, če bi hoteli, neodvisni od uvoza energije. Če energetske surovine uvažajo, počno to zaradi tega, da varčujejo s svojimi viri za slabe čase. Kljub temu je energija na Otoku draga, kar pa omogoča naložbe v raziskovanja in graditev novih energetskih zmogljivosti. Denar torej ni vržen proč. Najdražja je namreč energija, ki je ni. Prav čudno bi bilo, če ne bi z energijo varčevali tudi Japonci. VladaDežele vzhajajočega sonca je sprejela program varčevanja z nafto. Porabili naj bi jo za 5 odstotkov'manj, kar pa je pri njihovi porabi mimogrede 15 milijonov ton. Čeprav se Japonci preusmerjajo z nafte predvsem na druge vire energije, računa vlada tudi na zavest svojih discipliniranih državljanov, ki naj bi privarčevali kar polovico omenjenih 15 milijonov ton nafte. In sicer z dobrim reguliranjem sobnih temperatur poleti in pozimi, z ugašanjem nepotrebnih svetil, z bolj ekonomično uporabo dvigal — za razliko od Švicarjev ne povedo, koliko ljudi najmanj v eno kabino — z zmanjševanjem nepotrebnih reklam in voženj. Da bi delavci, uslužbenci in delodajalci lahko tudi poleti normalno delali pri večji sobni temperaturi, je japonska akcija začela propagandno akcijo za oblačenje v lažje tkanine in z bolj lagodno modo, torej brez za Japonce kar nekako preveč obveznih kravat Letos so imeli v gosteh kuharje iz pobratene Bajine Bašte. „Bili smo prvi v občini," je dejala, „ki smo namesto obiskov delegacij vpeljali delovno sodelovanje. Teden srbske kuhinje je privabil veliko gostov, tudi domačinov. Nekatere najbolj priljubljene jedi smo obdržali na jedilnicu in priredili smo celo samostojen srbski večer. Slovensko kuhinjo smo predstavili v Bajini Bašti. S seboj smo odpeljali vrsto domačih jedi, od k rvavic do pečenic in nadevanega želodca. Doživeli smo lep sprejem in uspeh, čeprav Srbov na primer nismo mogli ogreti za kislo repo. Vzdušje je bilo izredno prisrčno, k čemur je pripomoglo v narodne noše oblečeno strežno osebje in glasbeni ansambel. V kuhinji smo imeli največ smeha tedaj, ko smo delali potico. Nobenega valjarja nismo našli, nazadnje je pa nekdo le od nekod pritresel debelo palico, za katero so kolegi trdili, daje lopatin ročaj. Najbrž je bil res, potico smo pa le zvaljali. V Bajini Bašti smo pomagali tudi pri zagonu pizzerje. Naredila sem jim nekaj odličnih receptov, najboljšo pa sem pripravil^iz užiškega pršuta in k ajmaka ter jo poimenovala po Tari To jesen je Štefka z Mercatorjevo ekipo kuharjev prebila deset dni med vzhodnimi Nemci v Karl — Marx Stadtu. „Bila sem nadvse zadovoljna, da sem lahko sodelovala s tako elito, kot je kuharski mojster Janez Perdan — Džoni. Ob prihodu so nas Nemci previdno opozorili, da se njihovi gostje izogibajo juh in sladic. Mi smo jih seveda kljub temu Živimo v času, ko se radi vračamo k omačnosti, k naravi, h koreninam. Tudi Štefka °rari£ }2 Kdikgga ve za to željo sodobnega v ov®ka, zato kot kuharica in gostinska delavka z q . jem odkriva izvirnosti s pozabljenih kmečkih 9njišč. Kuha z ljubezni o, čeprav za ljudi, kijih Nihx^.rat sP|ob ne Ppzna ali vsaj ne pobliže. rnal *e ne k° Prepričal, da jed tekne, če jo noh0rnarno zme^ skupaj in ji ne posvetiš . ‘"e pozornosti. Čisto drugačna je, kadar jo v in o^^krbno pripravijo, saj vzbuja veselje gostu »»Svoje delo moraš imeti rad," trdi Štefka, „le Potem 2n . se z veseljem izpopolnjuješ in bogatiš S|ujJe» Potrebno v poklicu. V dveh desetletjih do 0Vanja sem delala vse, od pomivanja posode Oobe^6**36 'n kuhania» zato ne podcenjujem na t-?ega opravila. Hotela sem naprej in se čisto Preizku^ ?,dloči*a 23 bote,sko žolo» da bi s« Če£0nr’?j je upala, da bo zmogla, pa je uspela, T^Pjav je bilo naporno študirati ob treh otrokih. Pot*IJe v*'*° zamozavest in spoznanje, da človek k° ima šir5e obz°ne» laže Primerja, "Joje in dobi pogum, da vpelje kaj novega. prj^ed. štirimi leti je Štefka prvič za svojo hišo Na vila nekaj, kar je vzbudilo širše zanimanje. Pos l^zstavi gostinsko-turističnega zbora v »,Sre°lni J,e prikaza,a ».martinovanje" in prislužila da sP\*u" srebrno kolajna To ji je vlilo voljo, Je poglobila v posebnosti domače kuhinje. Hotel Sremič se je poslej večkrat pojavil na razstavah, v Kostanjevici, v Zagorju in v Ljubljani. Dvakrat se je prebil do zlata, lani s kmečkim godovanjem na slovenskem gostinsko--turističnem zboru, letos pa z domačimi štruklji iz slovenskih pokrajin od Gorenjske do Štajerske in Dolenjske. Štefka je vztrajala, da so vsakič razstavili le to, kar lahko vsak čas ponudijo gostu. Nikoli se ni ogrevala za reprezentančne, umetelno aranžirane plošče na ogledalih in podobno pašo za oči. Za štruklje, s katerimi se je letos proslavila Štefka, celo sama pravi, da so zaras edinstveni, pri tem pa ne pozabi pohvaliti celotno ekipo sremiških kuharic. K štrukljem je priložila tudi recepte. Dolgo jih je zbirala in brskala po starih knjigah, preden se je odločila za šest najboljših receptov. Štefka trdi, da kuhar mora kdaj pogledati čez plot Zdaj že ve, da bi se varčnosti lahko učili pri Italijanih, discipline in delavnosti pri Nemcih, gostoljubnosti pri Srbih in domačnosti pri naših ljudeh. Če bi poznala več sveta, bi gotovo dodala še kaj. Rada bi na primer pobliže spoznala francosko in italijansko kuhinjo, angleško pa predvsem zaradi vodenja in odnosa do jedi. Z italijansko se je prvič srečala lani, ko so pod okriljem Mercatoija imeli teden dni v gosteh kuharskega mojstra Pietra Costo iz Parme. Dobro so se razumeli z njim in osvojili več jedi, kijih zdaj pripravljajo predvsem za poslovne obiske. Mojstra iz Parme so občudovali zato, ker je bil izredno varčen in ni zavrgel prav nobene stvari. a lista Varčevati!!! Tako odmeva po vsem svetu. Večinasdržav je v času, ko se je začela energetska kriza, nemudoma izdelala kratkoročne in dolgoročne načrte za čim boljše varčevanje z vse kuhinje SVETA v ENEM LONCU pripravljali. Opazili pa smo, da ljudem tam na vsakem koraku priporočajo skrb za vitkost, zato smo nekoliko zmanjšali porcije, seveda ne na lastno pobudo. Kuhali smo. v restavraciji Ratskeller. Ko je direktor tamkajšnjih hotelov sedel z nami pri kosilu, ni pozabil povedati, da se je že moral zdraviti zaradi debelosti Takoj po juhi nas je zapustil in se opravičil, češ da ga čaka delo. Najbrž rad je, pa je raje odšel, kot da bi gledal in cedil sline. Nekdo iz naše ekipe je celo odkril, da se mora osebje v hotelu dvakrat na mesec tehtati To je zasledil v disciplinskih pravilih. Stradajo pa kuharji kljub temu ne. Tisti, ki delajo zjutraj od šestih dalje, dobijo ob devetih zajtrk. Tedaj je na mizi vse, kar je tisti dar* na voljo gostom. Vsakdo vzame, kar mu tekne, in potem je ves dan mir. Nihče ne ščipa stran od obrokov za goste, kar se pri nas včasih še dogaja. Pri pripravljanju hrane smo imeli največje težave s čebulo. Nemci so debelo gledali, ko smo je za en obrok naročili dvajset kilogramov. Bila je drobna, zato šmo jo lupili z natakarji vred. Gos^e so hvalili našo kuhinjo, gostitelji pa so nas ob slovesu nagradili z visokim delovnim odlfcovan-jem. Garali smo od jutra do večera, zato smo bili priznanja zelo veseli. Zase lahko tudi rečem, da sem prav v tujini začutila, kako lepo je biti ponosen na to, da si državljan Jugoslavije, ki uživa ugled po vsem svetu. Veseli me, da sem lahko prispevala delček k temu, da drugi cenijo naše delo." JOŽICA TEPPEV SVET VARČUJE ALI PO DVA ŠVICARJA V KADI AGHhbSrsA to. ftiifCM' Ir tfcLFK: 3fi 68000 NOVO ME Zaplešite v novo leto s Terezo Kesovi jo V četrtek, 1. januarja 1981, vas vabimo na NOVOLETNI PLES v Športno uvorano v Novem mestu! IVLstopala bo naša najboljša pevka zabavne glasbe Tereza Kesovi ja s svojim ansamblom in plesno skupino Black s Decker \ JUGOSLAVIJA Vstopnice dobite v novomeški poslovalnici Kompasa, telefon: 21—333, informacije pa tudi v Športni dvorani, telefon: 22—941. Polonca Kovač: O URŠKAH IN ANDREJIH četudi silvestrujejo po svoje Ko je Urška še majhna, je imela novoletna praznovanja neznansko rada, zdaj pa se ji je že dve leti nazaj zgodilo, da jo je prav za novoletno noč popadla taka sitnoba, da se nikakor ni mogla odsitnobiti in je bila še sama sebi odveč. Ko je enkrat sredi decembra mama vprašala: „Kaj bomo pa počeli za novoletno noč? " je Urška kot iz topa odgovorila: „Jaz nič!'' Mama bi šla rada v opero, oče in Andrej pa sta se navduševala nad tem, da bi jo peš mahnila v kakšno hribovsko vas in po večerji spet peš v dolina Torej so sklenili, da bodo naredili tako, ampak Urška je kasneje dobila mamo na samem in ji rekla: „Veš kaj, mami, jaz že ne bom trapala v nekakšne božje rovte samo zato, da se bom ves večer grdo držala. Rada bi bila sama. Spekla si bom jajce in z zelenim zajcem gledala televizijo." Zeleni zajec je bil Urškina prastara igrača in v sitnih trenutkih še vedno kar dobra tolažba. Mama jo je debelo pogledala in ji rekla: „Joj, mucka, hudo mi bo, če boš sama. Ne bi šla k stari mami? " Da se ne sesedemo, kako ta ženska razmišlja. Urška je grdo pogledala in rekla: „Ne kliči me mucka, prosim!" Ko sta drugega dne urška in Sonja čakali pred zbornico na zemljevide, je Sonja zavila oči in rekla: „Pomisli, za novo leto moram pa spet k teti. Za umret tak dolgčas, jaz postanem tam vedno sitna." No, da se ne sesedemo, da se na tem svetu najdeta dva, ki sta si tako do pičice pohobna! Urška je olajšano rekla: ,,Ti, veš, da jaz tudi," potem pa sta se nekaj časa gledali in počili v smeh. „Ti, človek, če bi bili lahko skupaj!" je rekla Urška Takrat pa je prišla profesorica zemljepisa in prinesla kakšnih sto kil zemljevidov, da sta jih tovorili v razred. Ampak tudi Sonji se je zdela misel o skupnern praznovanju krasna, sorodne duše so pač sorodne duše. Zato sta malo potipali doma in Urška je rekla da Sonjina mama dovoli, in Sonja je rekla, da jo je Urškina mama povabila, no, in tako so se na koncu res zmenili, da bo oče pripeljal Sonjo, preden gredo k teti, očka, mama in Andrej pa jo bodo mahnili v svoje rovte. Urška m Sonja sta zdaj vse odmore pretičali skupaj in se menili, kako bo v redu in kaj bosta počeli. Enkrat je njun pogovor ujela tudi Minja in je bila takoj še ona vsa v ognju. Rekla je: »Oh, oh, oh, jaz pridem tudi zraven." Urška in Sonja sta umolknili. Minja je v redu dekle, še malo ne opravljivka kot Desa ali pa prilizjena kot Urška R — samo prav res — samo! Če praznujeta novo leto skupaj samo Urška in Sinja, potem sta to dve sorodni duši, ki delata vse drugače kot ostali. Če pride zraven še Minja, potem je pa to že novoletno praznovanje, in ravno to je tisto, česar Sonja in Urška ne marata. Samo kako naj to povesta Minji, ki je v resnici dekle in pol, da sta dve sorodni duši ravno prav, tri so pa že velika množica? Včasih pride kar prav, da zvoni konec odmora, četudi je potem zoprna zgodovina. Mogoče bo pa Minja vse skupaj pozabila Ampak Minja ni pozabila. Drugi dan je prisijala v šolo: „Pomislita, moja mama mi dovoli. Kaj ni to fino? " Urška in Sonja nista mogli reči, da je fino, da pa Minje ne marata zreven, pa tudi nista mogli povedati, ker je Minja v resnici v redu dekle. Samo Urška je kar čutila, da bi bila gotovo spet ves večer sitna Pa že raje sedi z zelenim zajcem v kakšnem kotu. Pa tako se je veselila! Še sama ni vedela, kdaj je rekla: ..Mogoče pa ne bo nič. Moja mama si je premislila." Vse tri so molčale, niso se več menile o tem, ampak Urški je laž obležala na duši, da je bilo prav zoprna Saj človek se mirno zlaže, če te kdo gnjavi in sili vate ali pa če je nesramen kot Desa — ampak zlagati se Minji je grda reč in Urška tega ni mo la pozabiti, pa naj je počela karkoli.. Zato je bila prav slabe volje, ko je prišla domov, za povrhu pa še mame ni bilo v kuhinji. Poklicala je Urško iz spalnice. Še vedno je ležala v postelji in precej nesrečno rekla: „Oh, vsem vam bom pokvarila novoletne praznike. Bojim se, da imam kar visoko vročina" Urški se je odvalil kamen s srca in olajšano je rekla: „Oh, mami daj no! Saj je tudi tako vse v redu!" Drugi dan je lahka kot metulj povedala Sonji in 'Minji, da s praznovanjem žal ne bo nič, ker ima njena mama gripo. Popoldne na Šilvestrovo je mama nenadoma vstala in rekla, da se že dolgo ni tako krasno počutila, da bi šla rada posedet k teti Marjanci, Urška pa naj kar telefonira Sonji in jo povabi. Sonja je rekla v telefon: „Ti, človek, to je pa sijajno," in da bo za gotovo prišla Potem je Urška nekaj časa držala slušalko v roki in se bojevala sama s sabo, končno je le zavrtela Minjino številka Telefon je zvonil in zvonil, ampak pri Minji očitno ni bilo nikogar doma Tako sta Urška in Sonja le preživeli novoletno noč sami in po svoje in bilo je tako v redu, kot sta .si predstavljali. Mama je sicer tožila, da ni ničesar skuhala in spekla nobene torte, ampak komu pa je sploh za hrano? Pojedli sta tri bonboniere in sta imeli čez glavo dovolj. Na steklenico coca cole ste privezali zlato pentljo in jo odprli točno opolnoči : Vmes sta malo gledali televizijo in se šli reke, gore, vode. Potem je Urška odstopila Sonji svojo posteljo in si postlala na tleh in še v postelji sta se šli reke, gore, vode do petih zjutraj. Ob petih zjutraj je Urška gromozansko zehnila in rekla: „Ti, človek, bilo je v redu, ampak drugo leto naj pride pa še Minja zraven." Sonja je rekla „mhm" in da bo zdaj spala. tudi v šoli v naravi Ko hodijo ljubljanski šolarji v peti razred, gredo pozimi za en teden vsi smučat in temu se reče šola v naravi. Urška, ki je pozimi veliko raje sedela na toplem in brala kakšno knjigo, ni znala dobro smučati. Zato v šolo v naravi ni šla posebno rada. Vendar ni bilo nobene možnosti, da bi se izmazala, Sivka je rekla, da je obvezno. Če kdo nima denarja, naj pride k socialni delavki, in če nima čevljev, jih lahko dobi na posodo. Roman je rekel, da jih res nima, takrat pa je Barko bleknil, da so njegovi iz Avstrije in zelo dragi. To je Urško pogrelo in ni pozabila V avtobusu je takoj opazila Markove Čevlje, pa saj so bili tudi tako narejeni, da jih je vsak moral takoj opaziti. Rekla mu je: „Takšen si kot papiga," in kateri norec nosi strupeno zelene čevlje. Marko je spet povedal, da so iz Avstrije in zelo dragi in da vsi boljši smučarji nosijo take. Urška pa še ni dala miru in je rekla: „Lahko bi. bili pasja hišica za srednje velikega psa, ki ljubi zeleno, 'I Nato je Marko rekel: „Že prav, nevoščljivka, bomo videli, kako se boš ti smučala!" Ravno to pa je Urško skrbelo — da bodo res vsi videli. Dala je dva čik gumija v usta in do mladinskega doma ni rekla nobene ved Tudi iz avtobusa je šla med zadnjimi. Prav počasi je šla noter in se pri tem držala, kot da jo mučija Ker se je tako obirala, so bili že vsi pogradi zasedeni in Urška bi morala biti v drugi sobi čisto sama z bejevkami, kar je gotovo obupno. Takrat pa je Eva rekla: „Ti, človek, grem s tabo, da bova dve." Privlekla je svoj nahrbtnik in naselili sta se ob oknu prav na vrhu. Zvečer se je Urška počutila tako nekam trapasto razneženo, zato je pobrskala po nahrbtniku za čokolado in se malo posladkala. Eva je rekla: „Smo prijatelji ali nismo? " in Urška ji je pomolila pol čokolade na njen pograd. Še Eva se je malo posladkala in rekla: ,,Tako trapasto se počutim, da bi si izmišljala same krvave zgodbe. ' I- - „Bila je temna in vetrovna noč, ko je neznana roka zasadila nož potniku v hrbet," je Urška nemudoma začela z grozečim glasom, Eva pa takoj nato: »Potnik se je sesedel in kri je s temnim curkom brizgnila na kamniti tlak." ..Krvava luža na tleh je rasla in rasla in rasla," je nadaljevala Urška in premišljala, kako bo šlo to zdaj naprej. »Problema ni" je zapela Eva, „z miksalom lahko očistite vse!' Un Urška je kar zarigala, tako se je smejala Takoj so pritekle vse bejevke in spraševale: »Kakšen štos imata? Povejta!" ampak Urška in Eva sta samo izdavili »miksaaal" in bili od smeha čisto solzni. Drugi dan je bilo prav- zoprno, ker so imeli preizkus znanja Urška je prišla v zadnjo skupina Kar naprej je iskala nafto, se pravi, da je na preizkusni vožnji padala in delala luknje v tla Še kosilo ji ni šlo v slast, pustila je več kot polovico. Po kosilu pa ji je šlo tako na cmeranje, da bi jo lahko potolažila le tablica čokolade. Vendar je tovarišica rekla, da imajo dobro hrano in da ne dovoli v trgovini kupovati sladkarij. Na srečo se je med popoldanskim odmorom k njenemu pogradu priplazila Desa, rekla »psst, ilegala" in dala Urški in Evi vsaki en čokoladni bonbon. Povedala je, da so v njihovi sobi že vse skregane in da Urška R. joka. Še preden so odšli na popoldansko smuko, pa je tovarišica ugotovila da ima Urška vročina Tako je lahko ostala doma in se izmuznila nadaljnjemu iskanju nafte. Zdaj je šola v naravi postala zares prijetna Urška je lahko dolgo spala, posedala na toplem, brala Bobre in se menila s kuharico. Zvečer so se do desetih vsi skupaj igrali v jedilnici, potem pa sta si z Evo do polnoči privoščili izmišljevanje krvavih zgodb. Pod žimnico sta imeli celo nekaj ilegale, ki jo je uspelo Evi nabaviti, ko jo je tovariši postal po cigarete. Videti je, da te pred prehladom ne obvarujejo niti dragi čevlji iz Avstrije, kajti čez nekaj dni je zbolel tudi Marka To je bilo za Urško kar zoprno, kajti Marko je poseda! po jedilnici in bil na smrt tečen. »Bi se igrala .človek ne jezi se'?" mu je predlagala. »Kaj se to pravi .človek ne jezi se'!" je izbruhnil Marko in zabrisal kocko po tleh. »Mene bo pobralo od jeze, ker bom zamudil zaključno tekmovanje. Ampak ti tega tako ne razumeš!" „Ne, jaz večine reči ne razumem,'' je rekla Urška tako porogljivo, kot je le spravila skupaj. »Zezaš, a? " je grozeče vprašal Marko in jo strmo gledal v oči. Urška tudi trenila ni, strmo ga je gledala nazaj in rekla: »Ne, jaz že ne. Jaz se ne hvalim s čevlji iz Avstrije pred nekom, ki si jih mora izposoditi." Takrat je Marko resnično odkritosrčno zazijal in zinil: „Kaaj?' da je bil videti čisto neumen. No, da se ne sesedemo. Urško je nekako popustila vsa ihta. Nekaj časa sta miroljubno igrala »človek ne jezi se" in šah, ko je Urška nenadoma ugotovila, da se tovarišica za vrati po telefonu meni z, njenim očetom. Zakaj je ne pokliče, saj sedi komaj pet metrov stran? Ampak ne, kar drobi v telefon, da ima Urška čisto malo vročine in da lepo skrbe zanjo, in sploh ne reče, naj jo pridejo obiskat in prinesejo malo ilegale — uf! Urška je besno stisnila oči, da se ji ne bi pocedila kakšna trapasta solza Takrat pa je Marko privlekel iz žepa nekaj ilegale v precej zmehčanem stanju, rekel: »Smo prijatelji ali nismo? " in jo polovico potisnil Urški v roka No, na zaključnem tekmovanju je bil Marko le prvi in to komaj za sek. pred Minjo. To je bilo kar v redu, ker njega bi gotovo pobralo od jeze, če bi bil drugi, Minja pa je samo rekla: »Oh, kaj se bomo sekirali!" Tisti večer so imeli zaključno veselico, in ker je bila ravno pustna sobota, so se vsi našemili. Najkrasnejša je bila Urška R., ki je imela s seboj lasuljo iz Celovca Ampak tudi Urška in Eva nista bili od muh in sta se božansko zabavali. Eva je bila gospod sodnik in si je z osmoljenim zamaškom namazala imenite črne brke in brado, Urška pa je bila njegova gospa Anastazija. Vse skupaj pa je skoraj pobralo od smeha, ko sta prišla Marko in Roman kot Bob in Tedi. Za sejo sta vlekla na vrvici vsak en Markov smučarski čevelj, ki sta bila Floki in Fifi. No, da se ne sesedemo, pa še tako dragi so bili! tudi če ne delajo domačih nalog Izmed vseh Andrejev je bil res pravi vetrnjak samo Kobi. Ta je že v drugem razredu sklenil, da ne bo delal domačih nalog, in jih res ni pa pika. Včasih je bila zaradi njega kakšna tovarišica tik pred tem, da zblazni, profesor Znfek ga je porogljivo imenoval polizobraženca ali pa kkr polandreja. Kobi pa je vse to dobrodušno prenašal in sem in tja kakšno nalogo tudi prepisal, da je malo pomiril duhove. Kljub temu pa je izdeloval razred „na sijajnem predzadnjem mestu", kot je imel navado reči. S svojimi domačimi nalogami pa ni spravljal v obup samo profesorjev, ampak ves prvi semester tudi Macolo. Imela sta namreč skupaj Zbirko geometrijskih nalog, ki je zelo redka knjiga, in zato nista mogla dobiti vsak svoje. Macola je vedno vestno naredil najprej geometrijo in čakal, kd?j se bo Kobi prikazal po knjigo. Pa bi lahko dolgo čakal, kajti Kobija ni bilo nikoli od nikoder. Macola je postajal vedno bolj živčen, nazadnje je stekel k njemu domov, pa ga je tudi tam redko dobil. Ko ga je končno le kje staknil, je Kobi samo lahkotno rekel. „Eh kaj, brez zveze," in vtaknil knjigo v žep. „Še poživinil bom zaradi tebe," je rekel Macola in ga boksnil pod rebra. Drugič je pa zopet dirjal s knjigo za njim. Po semestralnih počitnicah je prišel Kob nekam drugačen v šolo. Glas je imel malo bolj globok, na nosu se mu je svetil mozolj, da je Darja — • ta piflarica - rekla „huhu" in se zastrmela vanj. Anftpak tudi Andreji so se zastrmeli vanj, ko je Kobi s svojim novim glasom pričel razlagati, „da tako ne gre več, da je konec koncev tudi mama živ človek in da nikamor ne pelje, če poje tri žlice pomirjevalnih tablet, preden gre na govorilno uro" in da „konec koncev domače naloge tudi niso nekaj tako strašnega, da jih kakšen Andrej ne bi naredil z levo roko." »Seveda ne," je prepričano rekel Macola, k i je bil levičen. Potem je Kobi resnično dvakrat prišel z vsemi domačimi nalogami. Nekaj profesorjev se je čudilo, nekaj pa mu nalog še pogledalo ni, tako da je Kobi užaljeno rekel, „da konec koncev to tudi ni pošteno". Tretji dan je spet priblestel v šolo z novico, da ima vse naloge. Macola mu je takoj pričel popravljati angleško, medtem pa se je Kobi bahal, da ima tudi matematično in latinsko in slovensko. »Prekleta svinjarija hudičeva," je zagodrnjal Zek, ki je ravno popravljal risbo in razlil po njej dva deci zelene barve. »Konec koncev tudi preveč preklinjamo," je rekel Kobi, ki se je sklenil poboljšati na vseh . področjih. »Eh, hudič preklet na kvadrat," je godel Zek svojo. »Zdaj imam pa vse svinjsko zeleno." »Ne, res je grdo kleti Zadnjič v avtobusu .. je pričel Kobi, takrat pa ga je Macola vprašal: »Ti, Kobi, k aj pa risba? Jo imaš? " Kobi se je zastrmel vanj, potem pa izbruhnil: »Preklet svet hudičev! Kaj moram res na vse misliti, bog kitajski!" »Sem mislil, da preveč kolnemo," je rekel Macola. »Kako je že bilo zadnjič v avtobusu? " »Ne zafrkavaj!" je bil hud Kobi. »Pa danes ne bo risanja. Konec koncev moramo stvar urediti menedžersko!" Kobi je stvar res uredil. Takoj na začetku predstavljamo vam Pravljične zgodbe o živalih, slikanišKe nadaljevanke z raznovrstno vsebino, pravljice, zlasti pa krajša pripovedna besedila 0 radoživih osnovnošolcih — to so dela Polonce Kovač, s katerimi se srečujejo mladi bralci, k' prebirajo sebi namenjene revije. Dokaj zgo^ je izšlo že v knjigah in nedavno tega ie Mladinska knjiga poskrbela za (po)natn pripovedi, ki so pravcato osvežilno branje tod' za odrasle, saj kažejo dandanašnjo otročads hudomušne plati, ta pa je taka, da se ji ne nasmeji le najbolj zadrt zadirčnež, ki nima niti najmanj posluha za neškodljivo najstniško svojeglavost. Knjiga dokazuje pisateljičino dobro poznavanje jezikovega izražanja šolarjev, ima skupen naslov »Urške so brez napake", za zgodbami o igrivi osnovnošolki pa lahko beremo še pripovedi, ki so pred leti že izšle v knjigi »Andrejev ni nikoli preveč". Tudi z »Urškami. .." se bralci ne bodo srečali prvič, saj so zvečine že izšle v Kurirčku, zdaj pa so besedila dobile zaokroženo podobo; četudi se vsebinsko ne navezujejo eno na drugo, pa imajo skupno sporočilno noto. Njihov glavni namen ni zgol) zabavati, dasi zgodbe motivno res posegaj0 največ po prešernih pripetljajih. Gre tudi z-1 nevsiljiv prikaz zorenja dekleta, ki se sooča stiskami, odpravljanje teh pa ji odpira pot do bivanjskih spoznapj o sebi, vrstnikih, 0 . odraslih in njihovem načinu življenja, ki je sicer tesno povezano, a hkrati tako drugačno od mladostne brezskrbnosti. Čas in prostor igrivega vsakdanjik3 Andrejev sta združljiva z dogajanjem okoli Uršk, le da so te zgodbe med seboj bolj povezane. Skupna jim je osnovna zamisel: na kar se da bolj duhovit način prikaza!' nabritost, razposajenost fantalinov, k jimšo1' resda ni deveta briga, a si zanjo z domislicam' osladiti dolgočasne šolske ure, kajpak tako, da jo čim večkrat zagodejo učiteljem in staršem, ko pa pride konec šolskega leta, z neznanskim veseljem sežigajo zvezke in stare knjige, sal »nihče ni zabatil in pred njimi je bilo vse dolgo vroče poletje." likovnega pouka je dvignil roko in vpra^ tovariša, kakšno je beneško slikarstvo dev« najstega stoletja, češ da je videl pred Narod!1 galerijo tako lep plakat. Tovariš se je m* razgovoril o beneškem slikarstvu, ko pa je Dan. vzdihnila, da bi-to tako rada videla, so pričeli vzdihovati in tovariš profesor jih je odpeljal razstavo. ^ V Narodni galeriji je peljalo navzlr marmornato stopnišče z rdečo preprogo s . izrezljano ograjo. Po kotih so stali skrivnos beli kipi, od nekod je kapljala medena mu? Škeri je takoj prižmuril oči in pričel ugibati, ni to Verdijev Rekviem. k \ »Bo že kakšen rekvizit," je neskrbno reK Zek, ki si s takimi vprašanji ni nikoli belil 9,aV ‘ Njega je vroče zanimalo, če so v galeriji alarrT1 « naprave in kje so. Zato si je vsak gumb škatlico sumljivo ogledal. Tudi Macola se j® svoje zabaval. Ogledoval si je slike in ugibal, ka je bilo v resnici v tistih časih, Pred portreti sta gospodov si je izmišljeval, da so imeti kočijo in podobno. Pred sliko Pridigar na reke je vprašal Zeka: »Kaj misliš, kaj i' pripoveduje? Same ženske ga poslušajo." dvignil pogled od kovinske škatlice pri t! Površno je pogledal sliko in menil: ^ »Oh, že kaj flanca. Saj tudi Slavca P°sl samo tistih sedem punc." v ^ Slave so rekli profesorju risanja in poslušala ga res samo dekleta. . :e Najbolj pa je Macolo pretresla slika, kij0^ opazil na stopnišču, ko so se vračali Na slik se od zibelke do groba vrstili okostnjaki i° ^ ljudje, od kralja do berača. Kar ustavil se j? strmel v sliko, tako da se je Kobi, ki je hod' njim, zaletel vanj in ga ozmerjal. u »Tole si poglej!' je Macola rekel Kobiju'r1 Kobi se je zastrmel v tisto sliko. , ,,A!" je končno rekel Kobi. »Ja na K0*1 koncev." Potem pa se je razvedril in zmagoslavno r* Macoli: »Vidiš, da res nima smisla, & razburjaš zaradi takih malenkosti, kot geometrija in risbe. Take stvari se dajo urediti, če se znajdeš!'' ec Macola ni bil videti prepričan, ampak k° j koncev je pa res tako, da si bo Macola gnals ^ k srcu, Kobi pa jih bo urejal menedžersko-zibelke do groba, kot je narisano na tisti slik' visi na stopnišču Narodne galerije. se so 32G) priloga dolenjskega hs$ Prebrali smo ledeni konec Trem v slovenščino že P evedenim delom znanega nienškea pisca znanstvene antastike Kurta Vonneguta ml. pe ie pridružilo še četrto. rn°va družba je izdala v Zbirki Ljudska knjiga '• ačjo zibko', parodističen w an- s katerim se ie °nnegut pred 18 leti prebil iz J?. Povprečnosti piscev Z F in ^blestel. P0siej so bila vsa KurtVtanegut ^j®9ova dela deležna zaslužene iito°rnoSti’ 'n Priznanja Odlo «v Prešernove Prevodno Sb' s tem hvalna. družbe, da< književnost delom, je Kurt Vonnegut ml. je v kal®*** zibki" razstavil svet, Dnu n®mu sm0 v Prvih , v°jnih letih (deloma pa smo danes) priče, v karikirane ®niente. Politika, religija, zna-Sj t: to troje veže človeka v 1 em, v katerem počasi izginja m spreminja v lutko brez veri Vonnegut izpelje pripo- 2 c®l° tako dosledno, da v otna!3' 0ri^e nastanek izmišljene pr j*® državice, kjer si dva I 'tepena brodolomca in pusto-pJ? razdelita „oblast". Eden Za* - v'adar- itiran, drugi pa D etn|k nove religije. Prvi str^ja dru9e9a< 9r°zi s t0 lmi kaznimi, vendar je vse na Vldez, saj ju le to navidezno *°tje drži kot nosilca moči ad ljudstvom. OČP*3 razp'et poskrbijo potomci a atomske bombe. V njihovih rokah se je po naključju ,:našel grozljiv izum umrlega znanstvenika — led devet, kristal ledu, ki v hipu lahko spremeni vse, kar je na Zemlji voda, v suhi led. Do koščka ledu pride tudi tiran male otočne državice. Ob njegovi smrti pride do nesreče in ledeno seme smrti okuži vso Zemljo, ki v trenutku poledeni. Znanost je prinesla smrt človeštvu! Kot zanimiv drobec naj omenimo, da Vonnegut v „Mačji zibki" riše katastrofo človeštva kot posledico malomarnosti. V romanu imata obe svetovni velesili, ZDA in SZ, tudi koščke ledu devet, vendar nista neposredni prožilki uničenja. MiM o zasvojenosti Čeprav živimo v socialno razvitem in urejenem svetu, pa le nismo brez uživalcev mamil, katerih je pri nas zadnja leta vedno več, zlasti v velikih mestih. Vendar pojav sam še ni tako zaskrbljujoč, saj se s preprečevanjem tega zla, za katerega so dovzetni posebej mladi ljudje, ukvarja cela vrsta institucij in služb. Kljub temu si seveda pred pojavom ne smemo zatiskati oči. Zato je knjiga „Mi, otroci s postaje Zoo", ki je izšla pri ČGP Delo tozd Globus v Zagrebu, v precejšnji meri opozorilo tako mladim ljudem kot staršem in šolnikom, kam lahko pripelje mamilo. Hkrati pa nam govori o urejenosti naše družbe, v kateri gonja za materialnimi dobrinami še ni docela tiste stopnje, da bi načenjala zdravje človeških skupnosti, družine, soseske, mesta. V tej knjigi, ki je nastala na podlagi resničnih izpovedi Christiane F. in sta jo pripravila za tisk dva časnikarja, se nam namreč razkrije, kako je tedaj komaj dvanajstletna deklica iz betonskega berlinskega naselja Gropiusa poletela v svet mamil in najhujše bede. Govori nam namreč, kako je iz neurejene družine poiskala pot v mladoletniški trop, ki se iz surove betonske džungle umika najprej z mehnimi mamili, potem pa že pri petnajstih ali šestnajstih letih začne z uživanjem heroina. In ko začno ti mladi uživalci mamil uživati heroin, za katerega morajo na železniški postaji Zoo ali kje druge prodajati svoja mlada telesca, je za marsikoga že pripravljena krsta. Mnogi so si namreč vbrizgali preveliko dozo mamila in so umrli že pri sedemnajstih, osemnajstih letih. Knjigi je dodan tudi predgovor enega izmed najbolj znanih domačih strokovnjakov za to področje Vladimira Hudolina, ki med drugim pravi, da je treba temu pojavu pogledati v oči tudi pri nas. Proti tej kugi sodobne družbe pa se bo treba boriti s široko družbeno akcijo, s katero se ne smemo boriti samo proti rasti betonskih naselij, ampak za boljše medčloveške odnose v njih. In prav samoupravljanje, tako v stanovanjskih naseljih ali v združenem delu, lahko v veliki meri prepreči nastanek tak ih pojavov ali jih vsaj v veliki meri omili. J. S. iz izložbe O smotrih zbirke Vezi, s katero Mladinska knjiga šele drugo leto (a zato tolikanj širokopotezneje) zapolnjuje vrzeli na področju slovenjenja sodobnih proznih stvaritev iz jugoslovanskih literatur, smo podrobneje pisali pred meseci, ko so s precejšnjo zamudo prišla na knjižni trg dela, napovedana za lani. Take kasnosti si založba tokrat ni privoščila — in pred nami so štiri, pazljivega branja vredne knjige; vsaka je opremljena s spremno besedo o piscu in njegovi ustvarjalnosti. Žal moramo spet poudariti izjemno nedostopnost knjig, saj stanejo skupaj nič manj kot 2.120 dinarjev. Simon Drakul sodi v krog tistih ustvarjalcev, ki so v petdesetih letih osvežili makedonsko književnost z novimi pripovednimi prijemi in razširili njeno tematsko plat Kar je ta pisatelj obetal z novelami, ki jih je izdal v več knjigah, to je kasneje dopolnil z romani. „Bela dolina" je daleč najbolj znan njegov roman; poslovenila ga je Nada Carevtka Gre za pripoved o človeku, ki samega sebe obsodi na samevanje, po grenkih izkušnjah se zateče v planinski svet, kljubuje neprijaznemu času in okolju, brez pomoči od kogarkoli in koderkoli hoče sam sebi dokazati, da življenje le ni polno samo nizkotnosti, pač pa premore tudi kaj vzvišenega. Da b i se dokopal do tovrstne potrditve, mora marsikaj prestati, najprej kot človek, ki je bil speljan v skušnjavo, nato pa še kot puščavnik. SilMOII DR3KUI m a oouna »Brazgotine". Tako je hrva&i pisatelj Mirko Sabolovič naslovil roman o navadnih malih ljudeh zdajšnjosti. Glavni junak je skromen in pošten šofer tovornjaka, ki tako rekoč brez dlake na jeziku govori o sebi in delovnem okolju, iz njegovih doživetij je razvidno, da delavna zagnanost in hotenje po pravičnem urejanju stvari ni ravno pogoste lastnost ljudi, zato prihaja tudi do burnih nasprotovanj. Na takem motivnem izhodišču je pisatelj lahko očrtal še splet družbenih okoliščin, ki vplivajo na usodo posameznika; slednji je deležen celo socialnih krivic, te pa puščajo nezaceljene brazgotine, ki kot bumerang udarjajo nazaj na družbo — kajpak v obliki junakovega nehote izkrivljenega odnosa do ljudi, okolja nasploh. Pehanju in nehanju malih ljudi je prilagojen tudi pogovorni jezic romana, ki ga je prevedel Janez Kajzer. Srbski pisatelj Milisav Savič je predstavljen z zbirko novel „Ujec našega mesta". Knjiga je razdeljena na dva posebej naslovljena dela, prvi („Zverine") prinaša šest kratkih besedil, ki o konju, volku, petelinu, medvedu, psu in golobu govorijo kot o zlih bitjih, ta po svoje krojijo usodo človeka, kratijo svobodo njegovega gibanja, ga opozarjajo na nepreračunljivost usode, kateri je zapisan. Dogajanje preostalih osmih novel, ki so združene pod naslovom „Godec", je postavljeno v „naše mesto", v katerem ne manjka nepomembnih ljudi, ki se ženejo za boljšim zaslužkom, prevarantov in pijancev, brezposelnežev pa nekakšnih velikašev in sumljivih hotljivih žensk, kot rdeča nit pa se med njihovimi življenjskimi pripetljaji vleče ujec, harmonikar, potepuh in pustolovec, ki ima nad drugimi domala čarobno moč; pred njim ni nič skritega. Savičevo delo je poslovenil Tone Potokar. Gitica Jakopin pa je prevedla hrvaškega pisatelja Antona Šoljana roman „Luka". Gre za pripoved o inženirju, ki si dolgo zaman želi, da bi vodil gradnjo, zato je toliko bolj presenečen, ko mu zaupajo nadzorstvo nad deli za luko v njegovem rodnem obmorskem kraju. Junak tako spet pridobi zaupanje vase, še sluti pa ne, da so ga izbrali le zato, da bi kot domačin lahko prepričal ljudi, ki so dvomili o koristnosti naložbe, saj ta pomeni ogromen poseg v zunanji izgled in življenjski tok mesta. Nekaj časa vse teče ko namazano, ko pa se izkaže, da v bližnjih hribih ni naften zaradi katere so se sploh lotili gradile luke, dela ustavijo, ustavi pa se tudi inženirjeva pot Razide se z ženo, zapusti ga ljubica, po iskanju utehe v pijači se mu zmeša „S praznimi, lesketavimi očmi je buljil v morje, kot da bulji v čas." D. R. knjige sinji galeb Ako niso posebno zgovorni, so številčni podatki o tem, koliko knjig je že prinesla ta ali ona zbirka, v takihle zapisih celo moteči. Ob predstavitvi zadnjih štirih del Sinjega galeba, katerega izhajanje gre že v desetletja, pa kaže vseeno omeniti, da so knjige zaznamovane s številkami od 226 do 229; zadnja torej pove, med koliko deli lahko izbirajo mladi bralci, katerim je namenjena glavna skrb založbe Mladinska knjiga, ta pa skuša ustreči bralnim okusom naraščajnikov še z drugimi zbirkami. Sinji galeb je tokrat prinesel knjigo Polonce Kovač; zgodbe o Urškah, ki so brez napake, in Andrejih, ki jih ni nikoli preveč, prikazujemo na prejšnji strani, kjer ponatiskujemo nekaj za novoletno vzdu^e primernih besedil. Četudi je znanstvenofantastična, je pripoved slovaškega pisatelja Jožefa Talla ,,Zelena premičnica Zemlje" doumljiva tudi osnovnošolcem. Gre za pripoved o Zemljanih, ki navežejo stike z drugimi civilizacijami iz vesolja. Mirno sožitje, ki temelji na znanstvenem proučevanju, zmotijo nepridipravi z oddaljene premični-ce Veste. Ko vse kaže, da bodo slednji osvojili Mars pa celo Zemljo, se začnejo goditi čudne, domala človekoljubne reči, ki odpirajo nove poti k sodelovanju in miru. Delo je poslovenil Viktor Smolej. Komaj dve leti sta minili, odkar je v izvirniku izšla knjiga „Zbogom, dedek", s katero se je nemška pisateljica Elfie Donnelly povzpela iz brezimnosti, saj je bilo delo proglašeno za najboljšo mladinsko pripoved leta To je pisanje (prevod je oskrbela Lucija Butala -Kesselmeier) o vprašanjih o smrti, kakor se razodevajo urampi,,, ^SSJES v želja je postala Potreba Prež'eprav je Feri Zalokar veliko let Met|u v Ljubljani, se ima za |jUcj. ana* In za takšnega ga imajo tudi ,,sje' X' 03 Poznajo; teh pa ni malo. Pov 711 i® zibel vendar tekla v Metliki," dr.; /n hitro pristavi, da se še spominja Lji/bii *e **ot P°b'č *eta 1^32 prišel v *rrterj,a|P°' kjer so ga njegovi sošolci KIjuki zaradi metliškega narečja. g)avne et°m, ki jih je preživel v našem ***£. iat ... iJO ni poznan med znanci in terw,!11 kot zaveden Metličan, let .j . tudi kot likovni. Že od mladih Uinat„ ,e *®l®l« da bi študiral likovno '*tnost . . „ n®m mestu, Feri ni pozabil domače Prijatelji P3 poznan mec* znanci :nost, rstvo kazal je nagnjenje za Prion, . ,n kiparstva Toda mati mu je JtCrialjL "Ne'" i® d®!'313- »Ce boš Umetnost, boš večni revež 7 Pra^90če je imela mama celo prav," Sturii: ?”•. A res je tudi, da možnosti za i* bilo, kajti ko je leta 1945 prišel ^ ke, je moral skrbeti za družino, 9^ % zato je bil edini izhod v tem, da si je poiskal zaposlitev. Toda potreba po tem, da bi se duhovno izpovedal, je vedno bolj gorela v njem. Ko se je leta 1974 vrnil v Metliko, se je lahko popolnoma posvetil svojemu konjičku. Ni postal suženj umetnosti — ko ustvarja, počne to z veseljem in še vedno išče, odkriva nova področja ustvarjalnosti. „Z menoj je tako, da z nobeno stvarjo nisem popolnoma zadovoljen.' Neprestano izpopolnjujem in izpopolnjujem svoje izdelke. Največkrat se na koncu zgodi, da ustvarim nekaj popolnoma drugega, kot sem si na začetku zamislil." Takšno mnenje je o sebi izrekel Feri. Ko pa si ogledaš njegove stvaritve, jih lahko le pohvališ. Privlačijo ga predvsem barve, tako tople kot, hladne. Odvisne so od ustvarjalčevega razpoloženja. Vendar prevladujejo tople. Med materiali sta mu najljubša glina, pa les. V svoji zbirki ima veliko grafik, predvsem linorezov in lesorezov. Rad ima tudi olje. Ko ustvarja, najsi bo na platnu ali v lesu, ima vedno pred očmi motive iz Bele krajine. Slika breze, steljnike, posamezno steljo, zidanice, vinograde, stare kmečke hiše. Privlačijo ga tudi podrobnosti, na primer trave in druge poljske bilke, njihova razvejenost, cvetovi. V les upodablja belokranjske ljudske običaje, predvsem pa Belokra-njice. Ženska je zanj pojem narave, vse lepote, ki nas obdaja, bodisi da je mlada ali stara. Tudi tu posveča veliko pozornosti detajlom, predvsem dlanem. Pri njem srečamo veliko popolnih in delnih aktov. Takšen je torej Feri, takšna je njegova umetnost, ki se nagiba k ekspresionizmu in postekspresionizmu. Občudovanje starine pa je zanj, kakor sam pravi, prvobitna „A če bi živel šei enkrat, tudi arheologije ne bi zanemaril," pove Feri, ki neprestano opazuje svet okoli sebe s povečevalnim steklom, kajti ljudi želi s svojim delom opomniti na stvari, ki jih v naglici, ki jo zahteva današnje življenje, ne opazijo. Mu to tudi uspeva? Prav gotovo najde v svojem konjičku zadovoljstvo in osebno srečo, na katero so mnogi že pozabili. Zato si mnogi želijo pričarati pristno domačnost prav z Zalokarjevimi deli, saj ima kupcev veliko, čeprav jih ni nikoli iskal. Žal za njegovo umetnost še vedno ve premalo ljudi, saj razen v trgovini Borec v Ljubljani ni še nikjer razstavljal. Upam pa, da se mu bo izpolnila želja, ki se mu skriva na dnu srca in ki jo ima vsak umetnik, da bi dela, ki so sedaj na ogled le v njegovem stanovanju, videlo večje število ljudi MIRJAM BEZEK desetletnemu pobiču, ki se sooča z življenjskim minevanjem svojega dedka. Slednji fantiču govori o upiranju smrti (četudi se često spominja mladosti, naredi testament, prebira osmrtnice, pobiča vodi na pokopališče ipd.), ko pa umre, se izkaže, kako pravilno je dedek vnuka pripravljal na to smrt Mlademu junaku je kajpak hudo, a premaga bol s spoznanjem, da nihče ne more biti docela mrtev, če le kdo živih misli nanj. Zato sklene, da dedka ne bo nikoli pozabil, želi si, da bi bil na starost po dobroti podoben svojemu dedku. En^stletni junak VVilliam Brovvn, ki ga je v številnih zgodbah (za več ko trideset knjig jih je) upodobil angleški pisatelj Richmal Crompton, je bil znan že našim starim očetom, saj je več pripovedi o vragolijah VVilliama in njegovih tovarišev Fran Bradač poslovenil že pred pol stoletja ali kaj. Ponovni izbor Cromptonovih besedil je zdaj opravil Branko Gradišnik, ki je osem zgodb poslovenil za knjigo z naslovom „Vmitev Brovvnovega najmlajšega". O čem govorijo te šegave, lahkotno napisane pripovedi, ne kaže pripovedovati, dodajmo le, da so dogodivščine brihtnih naraščajnikov po prikupnosti v mnogočem blizu Tvvainovemu Sawyerju ali Finnu. To pa že veliko pove. Priloga dolenjskega lista W3 is tretjino pomeni pričeska Če je večerna toaleta Se tako lepa in imate zreven tudi potrebne dodatke od čevljev do torbic, celoten vtis pokvarite, če k modnim rekvizitom nosite staro pričesko. Posodobitev je tudi pri pričeski važna, saj pravijo, da urejena „glava" pomeni tretjino splošnega vtisa Nekaj zamisli za sodobne večerne pričeske prilagamo. praznovanje doma Kar precej ljudi letos na Silvestrovo noč ne namerava v javnost, ampak bodo novo leto čakali v krogu prijateljev doma. Da pa takle večer kljub dobro obloženi mizi ne bi bil običajno prijateljsko srečanje, marveč prijetna svečanost, prispeva vzdušje. Na hitro lahko naredite sami okraske, jih prilepite na okensko steklo ali obesite k oknu In okrog svetilke. , Kuha PETER BEVC Silvestrova večerja PIŠČANČEV KOKTAIL GOVEJA JUHA Z REZANCI NADEVANE TELEČJE PRSI SVINJSKI HRBET PO KMEČKO DUŠEN KORENČEK Z MASLOM RADIČ Z JAJČKOM ŠARLOTA KAVA OREHOVA POTICA IN DROBNO PECIVO PERUTNINSKI KOKTAJL 1 kos piščančevih prsi spečemo in ohladimo, ta čas pa pripravimo omako. Vzamemo 30 dkg „TO-MY" majoneze, jo razmešamo v manjši skledi, dodamo malo limoninega soka, sol, poper. gorčico, malo paradižnikove mezge ali ketčupe in tekočo smetano, tako da dobimo gosto omako. Okus izboljšamo z belim vinom. V kozarec za sadno, kupo damo najprej list zelene solate, rezino trdo kuhanega jajčka, na to malo zrezanega piščančevega mesa, prelijemo z omako in povrhu dekoriramo še z ostalimi kosi mesa in kodrastim peteršiljem. Zraven lahko ponudimo tudi slano pecivo. NADEVANE TELEČJE PRSI Vzamemo 1,50 Vg Večjih prsi, jim odstranimo kosti, nasolimo, napravimo odprtino in nadevamo s kruhovim nadevom. Odprtino zašijemo, damo v pekai, prelijemo z vročim oljem in spečemo. Nadev: 3 žemlje ali kruh, 6 dkg masla, 4 jajčka, 6 dkg šuils», malo vročega mleka, sol, poper, majaron in zeleni peteršilj. Žimije ali kruh narežemo na kocke, navlažimo z mlekom. Maslo panasto umešamo, dodamo rumenjake, navlažen kruh, na kocke narezano šunko, začimbe in trd sneg iz beljakov. Vse skupaj narahlo zmešamo. SVINJSKI HRBET PO KMEČKO 1 kg svinjskega hrbta posolimo, dodamo mleti poper, malo sesekljane kumine, prelijemo z vročo maščobo in pečemo v srednje vroči pečici. Na dnu pekača dodamo očiščene šalotke ali na grobo narezano čebulo. Ko se šalotke opečejo, prilijemo nekoliko juhe. V pečici meso na pol spečemo. Med pečenjem ga pridno zalivamo z lastnim sokom. Na pol pečenemu mesu dodamo na krhlje narezan krompir, katerega smo poprej na krpi osušili in posolili. Vse skupaj spečemo do mehkega. DUŠEN KORENČEK Z MASLOM Korenček očistimo in skuhamo v slani vreli vodi. Kuhanega narežemo na kolobarčke, dodamo malo limoninega soka, sol, poper, malo sladkorja in narahlo zmešamo in prelijemo z maslom. Sarlota 4 jajca, 15 dkg sladkorja, 1/2 litra mleka, 3 dkg želatine, 1 vaniljev sladkor, 1/4 strok« vanilje, 1/2 litra stepene smetane, 1 žlica maraskina, malo olja 11 mazanje modela, 2,5 del sladke stepene smetane za dekoracijo. Rumenjake in polovico sladkorja zmešamo, nato počasi prilivamo vrelo mleko, v katerega smo dal' vaniljev strok in preostali sladkor. Vse skupaj stepamo z metlico nad soparo, da se krema dobro zgosti Odstavimo in ji primešamo v n**1' vodi namočeno želatino. Krem0 stepamo še tako dolgo, da 58 povsem ohladi. Nato ji narahlo primešamo sladko stepeno smetano in maraskino. Z oljem namažemo model za šarloto, potresemo s sladkorjem in vanj vlijemo pripravljeno kremo. P05®" do s kremo za nekaj ur postavim0 na hladno, da se krema dobro strdi. Strjeno zvrnemo na velik steklen krožnik in okrasimo stepeno smetano in vloženim sadjem. OREHOVA POTICA 0,75 kg moke, 3 rumenjaki, p dkg kvasa, 10 dkg sladkorja, dkg masla, sol, vaniljev slafk°r-malo ruma, mleko. Nadev: 0,60 kg orehovih jedrc, 7 dkg masla, smetana, sladkor, rum, malo -imeta, 2 jajčka, malo vrelega mleka. Iz kvasa, žličke sladkorja, žlice moke in 1/2 del mlačnega mleka nastavimo kvas. Med tem časom presejemo moko, vanjo zamešamo kvas, umešane rumenjake * maslom in sladkorjem, sol m mlačno mleko. Stepamo tohko časa, da postane testo po vrhu gladko. Ločiti se mora od posode in kuhavnice. Testo pustim0 vzhajati, ta čas pa pripravimo nadev. Vzhajano testo stresemo na pomokano krpo in razvaljamo, namažemo z nadevom in leP° zvijemo. Pustimo še eijkrat vzhajati in pečemo pri 180 C eno uro- DROBNO PECIVO 0,75 kg moke, 0,30 kg maslo-0,30 kg sladkorja, 2 vaniljevo sladkorja, 1 pecilni prašek, rumenjaka, 2 celi jajci, rum. Na hitro naredimo krhko test® in ga pustimo pol ure počivatt Nato ga razvaljamo za nožev ro® na debelo in izrezujemo obodcem poljubne piškotke. P*^*’! mo v vroči pečici. Ko so hladm, jih lahko nadevamo z marmelad®^ kremo ali prelijemo s čokolad®®, “ A VOJAŠKI kotiček KARTEČA JE IZGINILA Karteča je artilerijska granata, napolnjena s svinčenimi ali železnimi kroglicami. Take granate so namenjene za obstreljevanje nasprotnikove žive sile na prostem na razdaljah 300 do 400 metrov. Kroglice potisnejo v obliko lijaka iz cevi smodničasti plini. Podobno se dogaja pri lovski puški s šibrami. Če so tla trda, je učinek kroglic še toliko večji, ker se odbijejo od tal. V 14. in 15. stoletju so namesto svinčenih in železnih kroglic uporabljali kamne, kovinske drobce ali žeblje, ki sojih neposredno spuščali v cev. Kasneje so ugotovili, da drobci letijo dlje, če z njimi poprej napolnijo vrečke z okroglim lesenim dnom, pletene košare itd. Vse do 17. stoletja so ugrabljali karteče predvsem v bojih za trdnjave, dokler ni postalo najpomembnejše artilerijsko orožje proti nasprotnikovi živi sili na prostem. Karteče so se čedalje bolj razvijale. Med tridesetletno vojno so uporabljali lesene ali pločevinaste škatle napolnjene s puškinimi svinčenimi kroglicami. Nekoliko kasneje so uvedli granatne karteče. Šlo je za majhne granate, ki so jih v treh ali štirih vrstah razporejali v pločevinaste škatle. V prejšnjem stoletju pa se pojavi prava karteča iz cilindričaste kovinske srajčice, dna, kroglic, pokrova in prstana. Kroglice so bile iz svinca in antimona ali pa iz cinka. V srajčico sojih zalili z raztaljenim kolofonijem ali žveplom. Težke so bile 40 do 60 gramov. Karteče je treba razlikovati od šrapnelov. Kartečne kroglice se namreč razletijo v obliki lijaka takoj, ko priletijo iz uslja cevi, medtem ko šrapnelska granata lahko leti več kilometrov daleč in se razleti šele v zraku, preden pade na tla ali na kak objekt. Ker je bil šrapnel mnogo popolnejši, so karteče uporabljali predvsem za samoobrambo pred napadi-konjenice. Ko pa so izpopolnili tudi šrapnele, ki jih je bilo mogoče tempirati za učinkovanje na zelo kratke razdalje (od 5 do 500 metrov), je potreba po kartečah povsem izginila. To velja še toliko bolj za današnje razmere,, ko je za samoobrambo na primer artilerijske baterije strelsko avtomatsko orožje uspešnejše od karteč ali celo šrapnelov. 1. rv "ITT— ■■ ■ A . ... 'C ORJAŠKI TOPOVSKI STOLPI Topovski stolp je na vojnih ladjah približno isto, kot je na kopnem pri tankih topovska kupola, le da je navadno mnogo večji in težji. Topovski *tolp ne vsebuje samo enega ali več topov z obdajajočim oklepom, ampak tudi municijska dvigala, del municije in posadko. Glede na velikost in težo oklepa poznamo težke in lahke topovske stolpe. Prva vojna ladja, ki je bila opremljena s stolpom za dva topova kalibra 280 mm, je bil ameriški ,,Monitor". Že leta 1861 je dobil valjasto kupolo iz osmih plasti 25 mm debelih jeklenih plošč. Kupola je bila visoka 270 cm in so jo po potrebi obračali s pomočjo parnega stroja. Podobne topovske kupole so kasneje začele uporabljati še druge vojne mornarice, ki so jih izpolnjevale in opremljale s čedalje debelejšimi jeklenimi oklepi. Njihova debelina je leta 1880 dosegla že 450 mm. V jekleni kupoli je bilo različno števil topov: na nekaterih ladjah po eden ali dva, n drugih po trije ali celo štirje topovi. Zato ni n' čudnega, če so .bili nekateri topovski S*0'P. težki celo do 2000oton in so imeli kar po šes nadstropij. Zgoraj je bil top z oklepom, P spodnjih platformah pa so imeli prostore • naprave za dostavo municije do topov, kupolah so bili tudi ventilatorji, rezervoarji 1 cevi za hlajenje municije in gašenje P0^0 ' naprave za ogrevanje, razsvetljavo itd. posadka ni bila majhna. Tako na primer je st® posadka ameriškega tricevnega topovsk®9 stolpa kal 406 mm iz leta 1941 kar 80 m°"Va avtomatizacijo nekaterih opravil se je P° m postopoma zmanjševala: pri ameriških topov kalibra 203 mm od 66 na 44 mož. g Lahke topovske stolpe so pred prvo svetoV^e vojno uporabljali na rečnih monitorjih, kas pa tudi na rušilcih in večjih morskih vojP ladjah. Po drugi svetovni vojni je začela Šved tovarna Bofors izdelovati „lahke" topovs stolpe, ki tehtajo okoli 60 ton; uporabljaj0 * g za večnamenske avtomatske topove kalibra j mm. Kot zanimivost naj omenimo, da so m?. drugo svetovno vojno imeli nekateri sovje rečni oklepni čolni za zaščito topov c navadne tankovske kupole. —I______________I--------- priloga dolenjsk 34 i2) NAGRADNA ANKETA • NAGRADNA ANKETA ^pglZAKUo/ Da si danes življenje brez električnega °ka, ki nam služi za razsvetljavo, ogrevanje in 110 Sanja najrazličnejše stroje (od najmanjših 9°spodinjskih do ogromnih strojev v ndustriji, obrti in kmetijstvu), ne moremo •^o prav zamišljati, je dokazal tudi nedavni a*Pad energetskega sistema, ki je za dobri dve r' skoraj povsem ohromil dogajanje pri nas. ^asih pa ni bilo tako, saj elektrika ni nekaj °d zmeraj danega, ampak jo je bilo treba "Odkriti". Vendar pa so ši ljudje že pred Pokritjem elektrike pomagali preganjati temo daljšati dneve z najrazličnejšimi pripomočki. O starodavnih svetilih, ki so se Porabljala v Beli krajini — po Dolenjski in r/t9*6 n's° bila b,stveno drugačna, kar okazujejo tudi primerki starih svetil v olenjskem muzeju — je zbral Jože Dular Precej podatkov od starejših Belokrvvnjcev. Nekoč so si naši ljudje svetili s trskami, ki !? Jih različno imenovali: luč, treske, lučke. 'ali so jih iz mladih hrastovih, bukovih, jozovih ali gabrovih debel, ki so jih najprej «agali na 60 do 80 cm dolga polena, nato J sekiro ali bradljo cepili, oz. tesali v tanke ke. pred tem pa so debla nekaj ur parili v .j. 01, ker se jih je tako dalo lažje cepiti. |n e luči, ki so jih izdelovali navadno jeseni Pozimi, so sušili na peči, na glistnicah ali na »“ntrah nad pečjo. Našli so tudi več Se • nov" a*' °b^ev — v Mladicah pri n TV Branskem Pf* Šentjanžu, v Dobovici lih,,L*tiji in v Črni na Koroškem - ki so jih Ne uporabljali za pripravo trsk. Luči so ^ e navadno žgali na čelešniku (železne j^Sče, lučerna) — na različno zavitem ovanem železu, ki" ima zgoraj klešč« (ali ki so držale trska Trske pa so vtikali n«'. v številne zavoje. Železni del je bil . aJen na kolec s podstavkom. Ta leseni del »Ponekod imenovali tudi podstav za luč. Če ®znega čelesnika ni bilo pri hiši, so porabljali pa leseno stojalo s palico, ki je bila ^'"'hu preklana, in so tja vtaknili prižgano I toanj dela je dala ljudem razsvetljava z masti° ai> oljem. Najpogosteje so iBdT tan^Cl uP°rabliali ovčji loj, saj so ovce Cre Skorai ?ri vsaki hiši. Loj so prižigali v Pu< črepinji starega lonca, manjše posode knfP8 *1 < 1 2*r CD J vOi' " ' *. "i , v • , ;•/ ^ •:>-■ ■.; •’ -.'T •*.’ ■<;