lETO xxxiii., ŠT. 35 Ptuj, 4. septembra 1980 cena 5 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva IZ VSEBINE Jubilej ptujske Perutnine (stran 2) Start v novo šolsko leto (stran 3) Od besed k dejanjem (stran 6) KB Maribor PE Ptuj pokrovitelj (stran 9) Sprejem za pilote aerokluba Ptuj (stran 17) RAZGOVOR OB OBISKU VINKA HAFNERJA V ORMOŠKI OBČINI NOVA TOVARNA JE PRILOŽNOST ZA RAZVOJ KMETIJSTVA Pretekli torek je ormoško obči- _j obiskal predsednik Zveze sin- iljikatov Slovenije Vinko Hafner s ;()delavci. V spremstvu predsta- ;nikov Tovarne sladkorja in itredstavnikov družbenopolitič- dega življenja občine so si gostje iigledali tovarno sladkorja, nato ! aje stekel pogovor o problemih U dosedanjih uspehih tovarne v 1 [gradnji. Predstavniki tovarne so 1 loste seznanili s potekom gradnje U navedli nekaj poglavitnih pro- \ ilemov. ki se pojavljajo.Znanoje, la je bistven problem nove to- )amc sladkorja v nezadostnih !;oličinah sladkorne pese. saj ilanske naloge letošnjega leta na ;m področju dosegamo manj kot [Iodstotno. Razen tega so izrazili ojazen. da bo zaradi pospeševa- ja izvoza v naslednji setveni se- mi primanjkovalo umetnih nojil in zaščitnih sredstev, nujnih I pridelavo sladkorne pese. mko Hafner je z zanimanjem oslušal tudi o izkušnjah kolekti- aiz proizvodnje v lanskem letu, o Biogljivostih tovarne, odkupni :ni sladkorne pese in tako dalje. Predsednik Zveze sindikatov iovenije je izrazil zadovoljstvo. ii je imei priložnost videti mo- iren objekt, ki bo imel v pri- dnosti veliko vlogo v gospo- darstvu občine-m celotne regije. Povdarilje. da so se že od priprav na grad no le tovarne in vse doslej širile govorice, da je tovarna sladkorja v Ormožu zgrajena iz Vinko Hafner na obisku v ormoški tovarni sladkorja pcMitičnih razlogov, da bi se lahko tudi Slovenija ponašala s lastno proizvodnjo sladkorja. Na delo- vnih ljudeh te tovarne in cele ob- čine ter regije je zalo pomembna naloga, da zagotovijo uspešno pt)slovanje tovarne in dokažejo tudi ekonomsko opravičenost gradnje. Delavcem je potrebno pojasniti, da je pred njimi velika odgovornost, saj je v njihovih ro- kah upravljanje z ogromnimi sredstvi, ki jih je vložila družba v ta objekt. Zelo pomembna je iz- delati ustrezna merila za nagra- jevanje po delu. takšna, ki bodo vzpodbujala marljive in vestne delavce, ter že v samem začetku onemogočala nevestno delo. Na kmetijstvu pa je. da zagotovi za- dostne količine sladkorne pese, potrebno pa se je dogovoriti za vzpodbuno ceno te intenzivne kmetijske kulture. Seveda ne moremo zaradi ormoške tovarne imeti Slovenci dražjega sladkorja, sai bi bil to ekonom.ski nesmisel. V nadaljevanju je Vinko Hafner dejal, da je nova tovarna velika priložneisi za temeljito re- formo našega kmetijstva, ki je zaostalo in neproduktivno. V ne- kaj letih je mogoče na tem pod- ročju doseči odločilne premike. Vzporedno s temi prizadevanji pa se je treba dogovarjati s proizva- jalci umetnih gnojil in zaščitnih sredstev, saj je uspeh v kmetijstvu odvisen tudi od tega. Predstavniki ormoške občine so nato goste seznanili še z gospo- darskimi gibanji v občini pa o nadaljnih nalogah in načrtih. .VIed drugim so spregovorili ludi o težavah vinogradništva, nato pa goste povabili na ogled ormoške kleti. Po obisku v Ormožu je Vinko Hafner s .sodelavci obiskal še ptujsko občino. JB ODPRTA RAZSTAVA O ŽIVLJENJU IN DELU EDVARDA KARDELJA Naš dolg so naše obveznosti in naloge Več sto predstavnikov'družbe- )poliiičnega in gospodarskega vljenja z območja medobčinskih etov ZKS Podravja in Pomurja je v ponedeljek, 1. septembra iralo v Domu JLA v Mariboru islovesnosti ob odprtju razstave življenju in delu Edvarda Kar- :lja. ' Po Iniernacionali. ki jo je zapel li.dinski pevski zbor Maribor i vodstvom Branka Rajšterjain )zdravnem nagovoru Milana neževiča. sekretarja MS ZKS aribor. je spregovoril FRANC tTlNC. sekretar predsedstva K ZKS V izbranih besedah je isal življenjsko pot in nepono- jivo zgodovinsko veličino revo- cionarja in misleca Edvarda ardelja. »Razstava naj prispeva k temu. ibosta Kardeljeva misel in delo bolj trdno in nerazdružljivo ed nami in z nami« je v začetku ludaril Franc Šetinc in v nada- ivanju med drugim poudaril, 'je bil Edvard Kardelj ob lova- 5u Titu eden najpomembnejših 'ovakev nove vizije socializma, so vedno našle trdna tla. .saj seje ^no opiral na najsilnejšo moč • moč ljudskih množic, ki je poglavitno gibalo revolucije. Kardelj je z vsemi močmi s Titom delal za ustanovitev nove partije, ki seje lahko usposobila za upor proti fašizmu in za novo zavezni- štvo ljudskih množic. Kardelj je bil avtor znanega čebinskega manifesta, avtor knjige >>Razvoj slovenskega narodnega vpraša- nja«, kije usodno vplivala na naš narodnoosvobodilni boj. na našo revolucijo. »Vsi smo veliki Kardeljevi dolžniki. Naš dolg so na.še obve- znosti in naloge, ki izvirajo iz naše lastne odgovornosti in nam jih narekuje naša skupna prihod- nost« je ob koncu naglasil Franc Šetinc in nakazal, da se moramo z delom in žrtvami dvigniti do tega. kar smo s Kardeljem izgubili. .>Kajli ni dovolj, da o socializmu samo gosorimo in si ga želimo, temveč ga moramo z delom in žrtvami predvsem ustvarjati in ga .seveda tudi živeti.« Po govoru so si številni obisko- valci in gostje s pozornostjo ogle- dali razstavo, ki jo je pripravil .Jugoslovanski center za teorijo in prak.so samoupravljanja, ki sijoje v Ljubljani in v drugih naših krajih ogledalo že več sto tisoč ljudi. Razstava bo odprta do 20. septembra. Prav je. da si jo ogleda čimveč delovnih ljudi in občanov, zlasti pa še mladina. V prostorih doma JLA st) mariborske knji- garne domiselno razstavile tudi politično literaturo, ki jo obisko- valci lahko neposredno kupijo. V dneh razsiaveje Marksistični center v Mariboru pripravil tudi šest razprav, ki bodo v sejni dvo- rani doma družbenih organizacij v Mariboru. Prvo razpravo na lemo »Misel in delo Edvarda Kardelja« po ogledu razstave, v ponedeljek zvečer vodil Franc Šetinc. Sinoči je bila razprava; »Nacionalno vprašanje in sodob- ni svet«, ki JO je vodil dr. Rudi Rizman: t)stalc štiri pa bodo še ob ponedeljkih in sredah do 17. sep- tembra. FF Obiskovalci razstave so si z zanimanjem in s pozornostjo ogledali raz- stavljene dokumente, slike, knjige in tudi vitrino z družbenimi priznanji Foto: Bogo Čerin ia SREČANJE BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA ORMOŽ '80 Radijske oddaje iz bratskih občin v 19. srečanja bratstva in prijateljstva 'Vaških in slovenskih občin Cakovec, ■^Privnica, Krapina, Maribor, Ormož, 'egrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, ' se uspešno vključile tudi radijske postaje iz 'lenjenih bratskih občin. Te so pripravile *>imive 30-minutne oddaje, vsaka iz svoje ■fine. Ves mesec september in oktober ter prvo 'deljo v novembru se bodo vrstile oddaje itskih radijskih postaj. Skupno so pripravile 31 ur in 30 minut programa. Teh nekaj vrstic *^vorno priča, kako pomembno vlogo imajo "lijske postaje v obveščanju in zbliževanju »di. Zanimanje za oddaje iz bratskih občin je v *h sodelujočih občinah izredno. To ''elovanje je namreč že tradicionalno, saj sta 2 njim pričela Radio Ptuj in Varaždin. Na pobudo odbora za obveščanje in dokumentacijo pri koordinacijskem odboru za sodelovanje bratskih občin SR Slovenije in SR Hrvatske pa danes sodelujejo vse radijske postaje. Letos, ko slavimo 35. obletnico osvoboditve in 30. obletnico delavskega samoupravljanja — tema dvema jubilejema so posvečena tudi letošnja delavska srečanja bratstva in prijateljstva Ormož 80 — so radijske postaje bratskih občin dale v svojih oddajah poseben poudarek pomembnej- šim dosežkom delovnih ljudi in občanov na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Oddaje so obogatili tudi z glasbo, ki je med poslušalci posebej priljubljena. Skratka, gre za odlično pripravljene oddaje, ki bodo prav gotovo pritegnile pozornost vseh poslušalcev. 2e to r.?deljo (7. 9. 1980) bo na radijskih valovih Ptuja na sporedu oddaja iz občine Krapina, medtem ko bo Radio Ormož predstavil občino Koprivnica. Radio Ptuj bo 14. 9. predvajal oddajo iz Slovenske Bistrice, 21. 9. iz Ormoža 28. 9. iz Maribora, 5. 10. iz Cakovca, 12. 10. iz Varaždina, 19. 10. iz Pregrade, 26. 10. iz Koprivnice in 2. 11. se bo Radio Ptuj predstavil s svojo oddajo o ptujski občini. Radio Ormož pa bo 14. 9. posredoval oddajo o občini Ptuj, 21. 9. bo na sporedu občina Cakovec. 28. 9. občina Varaždin, 5. 10. občina Slovenska Bistrica, 12. 10. občina Krapina, 19. 10. občina Pregrada, 26. 10. posebna oddaja o Mariboru in ob koncu bratskih radijskih oddaj bo Radio Ormož predvajal tudi oddajo o svoji občini. G. F. SZDL PRED IZREDNO POMBVIBNIMI NALOGAMI Dogovori in usmeritve za akcijo Včeraj popoldne je bila 11. redna seja predsedstva občinske kon- ference SZDL Ptuj. Poleg pregleda uresničitve sklepov zadnje seje in sklepanja o sprotnih zadevah, je bila razprava namenjena predvsem osnutku dosovora o temeljih družbenega p' la občine Ptuj za obdobje 1981 — 85. Razprava je bila ludi usmeritev za delegate družbenopoli- tičnega zbora skupščine občine Ptuj, ki bo o tem pomembnem doku- mentu sklepal danes. Danes. 4. septembra popoldne pa se bodo v domu Franca Kram- bcrgerja v Ptuju zbrali na posvetu predsedniki in sekretarji krajevnih konferenc SZDL. Pogovorili se bodo o izpeljavi vrste izredno po- membnih nalog in to: — organizacija razprave o osnutku dogovora o temeljih družbenih planov občine Ptuj. podravske regije in SR Slovenije. — o pripravah programsko volilnih konferenc v krajevnih kon- ferencah SZDL in občinske konference SZDL Ptuj, — o delovanju hišne samouprave in o drugih nalogah, ki so pred organizacijami SŽDL. zlasti organiziranje javne razprave o dopolnilih ustave SFRJ in SR Slovenije, nadalje: — akcija »Nič nas ne sme presenetiti 1980—1981 in — o aktivnosti za uresničitev plana setve za kmetijsko sezono 1980/81. O vseh teh naloeah bomo podrobneje poročali v naslednji številki. FF V OKVIRU VIII. PTUJSKIH KULTURNIH SRECANJ V petek in soboto že enajstič festival domačih melodij Da je delavcem Radio-Tednika. skupaj s člani upravnega odbora festivala uspelo dali festivalu novo vsebino in ga organizacijsko pripeljali do -»pred zdajci«, imajo veliko zaslue tudi Belovne organiza- cije z našega območja, izvršni svet skupščine občine Ptuj, družbenopo- litične organizacije in v veliki men tudi zasebni obrtniki., saj brez materialne podpore ne bi mogli izpehati se tako dobrih zamisli. Upa- mo, da nam bo tudi vreme šlo prav tako na roko. O vsem tem preberite na straneh od 9 do 14. Ko klopotec zapoje grozdje zori Podeželski fantje marsikje še stopajo po stopinjah svojih očetov, nadaljujejo tradicijo stare mojstrovine in jo hkrati prilagajajo današn- jemu času. Fna od lakih tradicij na našem vinogradniškem območju je tudi izdelava in postavljanje priljubljenih klopolccv. ki so znanilci bližajoče se jeseni in zorečega grozdja. Ko sem se pred kratkim mudil na Vičavskem vrhu, nedaleč od Velike Nedelje, užival ob pogledu na lepe vinograde v okolici, sem prisluhnil tudi pesmi klopolca. sicer manjšega, zato pa toliko bolj »zgovornega^, zlasti kadar potegne močnejši veter. Potem sem nada- ljeval pot po klancu navzgor, po trdih lapornih tleh in prišel do Žunče- ve domačije. Tam je bil v sadovnjaku pred hišo razstavljen velik klopotec. Vedno nasmejani Jože je kazal vidno zadovoljstvo, da mu je uspele^ izdelati takega velikana. Dogovorili smo se. da sem pozneje prisostvoval nekajurnemu naporu in trudu, ko so poslavljali lega velikana. Pa Se vetra ni bilo takrat, zalo je mladi in urni plezalec Jože Tinko splezal na drog in vrtel peruti ali vetrnice, da je tako novi klopotec oznanil okolici svojo navzočnost. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh .lože in njegovi sodelavci so morali krepko napeti milice, da so postatift; drog s klopotcem 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 4. september 1980 - TEDNU OBISK VINKA HAFNERJA V PTUJU Kako z modernizacijo proizvodnje aluminija Poročali smo že, da je predsed- nik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner s sodelavci v torek, 26. avgusta obiskal ormoško in ptujsko občino, s tem je tudi skle- nil svoj delovni obisk v Pomurju in severovzhodni Sloveniji. V prostorih Ptujskih toplic so Vinka Hafnerja pričakali pred- stavniki ptujske občine, njenih družbenopolitičnih organizacij, gospodarstva in predsedniki kon- ference osnovnih organizacij sindi- kata iz TGA Kidričevo, Agisa, Kmetijskega kombinata Ptuj in Mesokombinata Perutnina Ptuj. Janko Mlakar, predsednik občin- skega sveta ZSS je najprej seznanil predsednika slovenskih sindikatov z organiziranostjo sindikatov v ptujski občini, kjer je sedaj 157 osnovnih organizacij in 11 konfe- renc osnovnih organizacij sindika- ta. Gostom so predstavili na krat- ko ptujsko občino, njene uspehe in problematiko, s katero se trenutno najbolj ubadamo. Največ besed so namenili izme- njavi mnenj o problematiki v TGA „Boris Kidrič" Kidričevo in sploh o proizvodnji aluminija v Sloveniji. Vinka Hafnerja je pred- vsem zanimalo, kako daleč so s programom za modernizacijo alu- minija. Nedvomno so v okviru SOZD Unial že precej storili, čaka pa jih še obsežna in zahtevna nalo- ga pri izvedbi investicij v gradnjo nove elektrolize, ki bo po sedanjih cenah veljala okoli 4,8 milijarde dinarjev in je pri tem potrebna po- moč vsega slovenskega gospodar- stva. Z uresničitvijo te investicije bi povečali proizvodnjo aluminija od sedanjih 46 tisoč ton na 75 ti- soč ton letno. V razpravi o gospodarjenju v pr- vi polovici letošnjega leta je bilo ugotovljeno, da smo z rezultati go- spodarstva v ptujski občini lahko zadovoljni, saj je stanje boljše kot je bilo v enakem obdobju lani. Kljub temu pa zaskrbljuje poda- tek, da je kar 8 TOZD v prvem polletju izkazalo izgubo, ki znaša skupno 18,5 milijona dinarjev, od tega kar 62 % v TOZD KK Ptuj. Tudi na področju planiranja v ptujski občini nekoliko kasnimo. Ob tem so Vinka Hafnerja opozo- Vinko Hafner v razgovoru s predstavniki ptujske občine rili na nekatere pomanjkljivosti pri načrtovanju v okviru republike, povezano z osnutkom dogovora o temeljih plana SR Slovenije za srednjeročno obdobje 1981 — 1985. — OM Jubilej ptujske Perutnine športna dvorana MLADIKA v Ptuju je bila minulo soboto prizori- šče slavnostne seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Mesokombinata Perut- nina Ptuj s katero so obeležili 30- letnico delavskega samoupravlja- nja in 75-letnico razvoja te naše velike delovne organizacije, ki je iz skromnih začetkov prerasla v največjega proizvajalca perutnin- skega mesa, v zadniem obdobju pa tudi v velikega izvoznika reproduk- cijskega materiala, ki smo ga včasih skoraj v celoti uvažali. Med številnimi predstavniki družbenopolitičnega in gospodar- skega življenja zveze, republike, regije in občine so se slavnostne seje udeležili Viktor AVBELJ — predsednik predsedstva SR Slove- nije, ing. Milovan ZIDAR — član ZIS in predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo, dr. Branko JOVANOVIČ — namestnik pred- sednika zveznega komiteja za kmetijstvo, ing. Ivo MARENK — član republiškega izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in pre- hrano, Milan KUKOVEC — pred- stavnik gospodarske zbornice SR Slovenije Alojz GOJČiC — izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, Edo KRAJNC — predstavnik sloven- skih sindikatov in dr. Cveto DOPLIHAR — predsednik skup- ščine občine Ptuj. Slovesnost je začel predsednik delavskega sveta delovne organiza- cije Franc Potočnik, generalni direktor Mesokombinata Perutnina Ivo TOMAZiC pa je nato obširno govoril o razvoju te dejavnosti v ptujski občini ter sedanjem aktual- nem gospodarskem trenutku v katerem se sicer perutninarj i sreču- jejo s številnimi problemi, vendar pa zanje tudi vedno najdejo naj- ustreznejšo rešitev. K jubileju ptujske Perutnine sta kolektivu čestitala še dr. Branko Jovanovič in dr. Cveto Doplihar, tovarišu Viktorju Avbiju pa so izročili zlato plaketo. Za vse udeležence so pripravili še bogat kulturni program z nastopom Marjana Bačka — člana SNG iz Maribora ter opernih pevcev Sonje Hočevar in Ladka Korošca. mš Gostje in dragi udeleženci na sobotni slovesnosti ob jubileju Mesokombi- nata Perutnina Ptig. Dr. BrankG Jovanovič govori o položaju in pomenu peratninske proizvod- nje v Jugoslavgi. Gcamiliri diiclttor Pferat^oe Ivo lomOit izroča zlato iMaketo Viktorja S SEJE IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ POMEMBNI SO PREDVSEM VIRI SREDSTEV V četrtek 28. avgusta 1980 je bila 123. seja izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Osrednji točki dnev- nega reda sta bili obravnava osnutkov samoupravnih sporazu- mov o temeljih planov samouprav- nih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in druge porabe v na- slednjem srednjeročnem obdobju občine Ptuj. ter obravnava osnut- ka dogovora o skupnih temeljih plana udeležencev za razdobje 1981 — 1985 na območju skupnosti podravskih občin. Ob obravnavi osnutkov samo- upravnih sporazumov o temeljih planov SIS materialne proizvodnje in druge porabe, je izvršni svet iz- hajal iz družbenih prizadevanj za ekonomsko stabilizacijo, da se mora druga poraba gibati v mejah danih ekonomskih možnosti ter skladno s smernicami Skupščine občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985, ob upoštevanju real- nih materialnih možnosti v nasle- dnjem srednjeročnem obdobju. Podatki za leto 1979 kažejo, da so omenjeni uporabniki družbenih sredstev realizirali z združevanjem sredstev s samoupravnimi sporazu- mi 91,477.000,- din, kar je pred- stavljalo 2,21 % delež v družbe- nem proizvodu občine Ptuj v letu 1979. Po oceni za leto 1980 bi lahko na podlagi družbenih usmeritev vsi navedeni uporabniki realizirali v naslednjem srednjeročnem obdo- bju 541,330.000,- din iz naslova združevanja s samoupravnimi spo- razumi. To bi predstavljalo 2,11 % delež v družbenem pro- izvodu za obdobje 1981 — 1985. Predlagani osnutki samouprav- nih sporazumov o temeljih planov pa izkazujejo, da se bo po predlo- ženih osnovah in stopnjah združilo v obdobju 1981 — 1985 793,724.000,- din, kar predstavlja 3,09 % delež v družbenem pro- izvodu za naslednje srednjeročno obdobje. To pa je kar 46,4 % več, kot je predvideno z materialnimi okvirji občine Ptuj. Precejšnje preseganje je pri sa- moupravni stanovanjski skupnosti, samoupravni komunalni skupno- sti, skupnosti za pospeševanje kmetijstva, krajevnih skupnosti in pri ljudski obrambi in družbeni sa- mozaščiti. Pri slednji je rast vseka- kor upravičena, saj so se do sedaj združevala minimalna sredstva ter je zaradi tega v naslednjem sre- dnjeročnem obdobju potrebno za- gotoviti najnujnejše aktivnosti. Tudi skupnost za pospeševanje kmetijstva bo morala izvajati do- ločene naloge, ki izhajajo iz zako- na o intervencijah v kmetijstvu. Krajevne skupnosti ostajajo na enakih planskih izhodiščih za združevanje sreds^, vendar izka- zujejo neprimerno višji delež v družbenem proizvodu za naslednje srednjeročno obdobje, kar sicer ni veliko, če upoštevamo potrebe, kljub temu pa močno obremenjuje gospodarstvo, ki bi mu morali s smotrnimi ukrepi zagotavljati širi- tev materialne osnove dela m s tem hitrejši razvoj. V večini samoupravnih sporazu- mov niso izkazani viri sredstev po posameznih letih od 1981 do 1985 ampak zbirno za vso srednjeročno obdobje. Do neusklajenosti priha- ja v sporazumih v tistih interesnih skupnostih, ki so izhajale iz druga- čnih osnov, kot so navedeni v ma- terialnih okvirjih občine Ptuj. To se kaže pri samoupravni stanova- njski skupnosti in skupnosti po- žarnega varstva. V glavnem temeljijo izhodišča v samoupravnih sporazumih na pre- dvidenih materialnih okvirjih obči- ne Ptuj od marca 1980. Ker pa so se bistveno spremenili pogo- ji, se bodo verjetno spremenili tudi okvirji. Zato predlaga izvršni svet samoupravnim interesnim skupno- stim, da naj znotraj skupnosti iz- delajo prednostne naloge. Nujno je tudi preveriti kalkulacije cen izvajalcev, ne pa takoj zmanjševati vsebine programov. Vse premalo se sporazumevamo o ceni, kot to zahteva zakon o svobodni menjavi dela. Sele, če cena resnično ne us- treza, je potrebno zmanjšati pro- gram. Zmanjšati bo potrebno tudi dvig sredstev v letu 1981, saj je ta pri vseh, razen pri skupnosti po- žarnega varstva previsok. V DOGOVORU PLANA PO- DRAVSKIH OBČIN Se NEDO- REČENOSTI Na tej seji je izvršni svet obrav- naval tudi osnutek dogovora o skupnih temeljih plana udeležen- cev za razdobje 1981 — 1985 na območju skupnosti podravskih ob- čin. Dogovor je pripravil Ekonomski center Maribor na pobudo Sveta skupnosti podravskih občin ter v dogovoru z medobčinskimi dru- žbenopolitičnimi organizacijami. Medobčinsko gospodarstvo zbor- nico za Podravje in Kreditno banko Maribor. S tem planskim aktom bi se naj opredelile vse tiste pomembnejše razvojne naloge, ki so skupnega pomena za udeležence iz dveh ali več podravskih občin. To so torej tiste razvojne naloge , ki zahtevajo skupno in usklajeno uresničevanje, ki ga ni mogoče v celoti zagotoviti samo z občinskimi akti, niso pa takšnega družbenega pomena, da bi bili vsebovani v republiškem dogovoru o temeljih družbenega plana za razdobje 1981 —1985 r to se ta planski akt sprejema ravni skupnosti podravskih V smislu sočasnega družbene« planiranja pa je nujno, da se sc^ sno obravnavajo tudi nasledj planski akti: Osnutek dogovora^ temeljih družbenega plana SRs, razdobje 1981 — 1985, Osnutek moupravnega sporazuma o teij, Ijih srednjeročnega plana Kreditj banke Maribor in Osnutek dog( vora o temeljih družbenega pja,, občine. Po predlogu osnutka bi naj d; govor iz ptujske občine neposret no sklenile naslednje delovne orgj nizacije s področja gospodarstvi Agis Ptuj, KK Ptuj, MIP Ptuj Perutnina Ptuj. Po pooblastil zborov občinske skupščine bi n sklenil dogovor tudi IS SO Ptuj Po pooblastilu skupščine sanit upravnih interesnih skupnosti p izvršilni odbori izobraževalj skupnosti, zdravstvene skupnos in kmetijske zemljiške skupnos Ptuj. Izvršni svet ugotavlja, da je voi nutku dogovora še precej ponu njklivosti in nedorečenosti, o tehtnejših pripomb navajamo nj slednje: v dogovor naj se vkljui pri novogradnjah tudi I. faza oi voznice v Ptuju, dokončanje cesi Ptuj — Zihlava, povečanje kapac tet farme prašičev, med podpisnik odgovorna naj se vključi vse tiste, ki se jih v aktu omenja kot nosile posameznih nalog, pri kmetijsk pridelavi se govori v glavnem i pšenici, koruzi in o oljaricah, ik dosledno pa je obdelana živinon ja, vinogradništvo pa sploh ni a jeto , tudi ni opredeljeno kam s ti žnimi viški. Usmerjeno izobralt vanje naj bo predvideno po že u delani študiji Ekonomskega centr, Maribor. Opredeliti je potrebni tudi financiranje krajevnih skup nosti in način odv^anja sredstev. Do izoblikovanja predloga dc govora o skupnih temeljih plan udeležencev za razdobj 1981 —1985 na območju skupnos podravskih občin bo torej pol« bno razjasniti še veliko sedanji! nejastnosti, šele tako bomo doloii li skupne interese in naloge sre dnjeročnega razvoja, ki jih borni skupno uresničevali na osnov medsebojno dogovorjenih nalog ii obveznosti. L Priznanja šoferjem za vožnjo brez nesreče Na 9. tradicionalnem dnevu perutninarjev so predstavniki TAM« Maribora tudi letos podelili diplome, ure. značke in plakete voznikoB ki so z njihovimi avtomobili uspešno in brez nesreče prevozili 200. 30C 500 in 800 tisoč kilometrov. Letos je ta priznanja dobilo sedem šoferjev Štefan Sirec za 200 tisoč. Jože Bedrač in Štefan Mohorič za 300 tisoi kilometrov. Anton Korenjak in Bogomir Zirovnih za 500 ter Rudi i« Franc Sagadin za več kol 800 tisoč prevoženih kilometrov. inš EDNIK ~ ^- september 1980 DELEGATSKA SPOROČILA 3 grigadirji iz bratskih mest Varaždina, Čakovca, Koprivnice, Slovenske Bistrice, Maribora, Ptuja in Ormoža. Predstavniki družbeno političnih organizacij Ormoža in pokrovitelja Droga TOZD Gosad Središče na obisku v Suhi krajini. MDB »bratstvo-prijateljstvo" uspešna v soboto 30. avgusta je briga- dirsko orodje za letošnje leto utihnilo tudi na mladinski delovni akciji »Suha krajina 80«. S pri- godno svečanostjo so se mladin- ske delovne brigade, ki so delale na deloviščih v Suhi krajini po- slovili od prostovoljnega dela. Ob tej priliki so zaslužnim posa- meznikom, organizacijam in bri- gadam podelili laskava priznanja in pohvale. Med prapori mladinskih delo- vnih brigad, je plapolal tudi pra- por brigade »Bratstvo-prijatelj- stvo(< — brigade, ki jo je organi- zirala občinska konferenca ZSMS Ormož, sestavljali pa sojo briga- dirji iz bratskih občin Varaždina, Koprivnice, Čakovca, Slovenske Bistrice, Maribora, Ptuja, in Or- moža. Za dobro delo in vsestran- sko aktivost je dvanajst brigadi- rjev bilo nagrajenih z udarni- štvom, prav toliko pa jih je bilo pohvaljenih. Diplome za rezulta- te na športnem področju in drugih interesnih dejavnostih, ki so bile organizirane na akciji, je prejelo nad dvajset brigadirjev. Številna priznanja in pohvale so posledica dobrega dela celotne brigade »Bratstvo-prijateljstvo«, kije bila uspešna v obeh dekadah in na udarniških dnevih, prejeli pa so tudi izredno udarništvo. Uspešnost brigade so beležili na delovišču, kakor tudi v prostoča- suin dejavnostih, posebej ponosni so bili brigadirji za priznanji »Trak akcije« in zahvalo, ki so jim jo izročili predstavniki Krajevne skupnosti Zagradec na območju katere so mladi iz bratskih občin kopali kanale za vodovod in po- magali pri gradnji ceste. Zadnja brigadna konferenca je bila že v nedeljo v Ormožu, kjerso* brigadirjem podelili zaslužena priznanja in ocenili trideset- dnevno delo Mladinske delovne brigade »Bratstvo-prijateljstvo«. Poleg kubikov. dolžinskih me- trov... je bilo pomembno tudi to, da smo se v brigadi dobro razu- meli in delali kot kolektiv od za- četka do konca, priznanja pa nam naj bodo v spomin na prijetno in koristno preživet čas na M DA Suha krajina 80, je ob podelitvi priznanj povdarila predsednica brigadne konference Metka To- polič, študentka iz Slovenske Bi- strice. Brigadirji so .se po konferenci zadržali na svečanem kosilu, ki ga je pripravila občinska konferenca ZSMS Ormož. Čeprav so se šele vrnili iz akcije, so brigadirji že obujali spomine in poudarjali ta ali oni dogodek, kot da bi se bali, da bo delo v novem šolskem letu potisnilo ta doživetja v pozabo. Ob slovesu so si želeli na svidenje v bratski enainosemdesetega leta. Besedilo in posnetka: Fi M Zaključna svečanost na MDA „Suha krajina 80" POTREBNA JE TEMELJITA POLITIČNA AKCIJA s SEJE KOMITEJA OK ZKS ORMOŽ V ponedeljek so člani komiteja občinske konference ZKS Or- mož ocenili dosedanje priprave in začetek javne razprave, o uvedbi občinskega samoprispev- ka za izgradnjo osrtovnošolskih prostorov v treh krajevnih skup- nostih. Ugotovili so. da se javna razprava v bistvu še ni pričela, čeprav je bil rok za začetek 25. avgust. Razen tega je v mnogih sredinah opaziti sTceptična gleda- nja na izid referenduma. Dejstvo je. da bi neugoden izid referen- duma, ki je načrtovan za 26. oktober, pomenil veliko politično škodo, pa tudi škodo v izobraže- vanju, saj so načrtovane gradnje osnovnošolskih prostorov več kot nujne. Člani komiteja so v nadaljeva- nju menili, da je bilo v zadnjih letih dano preveč povdarka ko- munalni dejavnosti, .saj so v krajevnih skupnostih asfaltirali takorekoč že vse ceste, to na pomeni veliko obremenitev, tako da bodo ob uspelem referendu- mu znašale obremenitve v neka- terih krajevnih skupnostih tudi do 6 odstotkov na neto osebne dohodke. Nedvomno Je premalo, da so .sindikalnim organizacijam v de- lovnih organizacijah in K K SZDL v krajevnih skupnostih posredovali gradivo za izvedbo javne razprave, potrebno bo v najkrajšem času sklicati pred- stavnike vseh teh družbeno poli- tičnih organizacij, se z njimi temeljito pogovoriti in nuditi pri izvedbi razprave vso pomoč. Delovne ljudi in občane je potrebno seznaniti z vsemi prido- bitvami njihovega kraja v zad- njih letih, izvedenimi z družbeni- mi sredstvi in jih spomniti, da gre v tem primeru za solidarnost. Razen tega pa je dvig družbene- ga standa^rda naša skupna in zelo pomembna naloga. Potrebna bo torej maksimalna politična aktivnost, ničesar se ne sme prepustiti slučajnosti. Po- membno pa je tudi. da bodo komunisti v bodoče bolj pri.sotni pri sestavljanju programov in kreiranju razvoja krajevnih skup- nosti. V nadaljevanju so člani komi- teja med drugim obravnavali analizo stopnje^razvitosti krajev- nih skupnosti v občini in menili da analiza ni pripravljena dovolj natančno, zato jo je treba temelji- to spremeniti in dc)polniti. Kritič- no pa so obravnavali tudi politi- ko zaposlovanja v negospodar- stvu, predvsem so opozorili na nepravilnosti v krajevni skupno- sti Ormož in predlagali takojšnjo rešitev problema. jB Delovna skupina C K ZKS v Ptuju V torek. 2. septembra sta obiskala ptujsko občino izvršna sekretarja predsedstva CK ZKS Štefan Korošec in Alojz Gojčič s sodelavci. Najprej je bil pogovor s predstavniki družbenopolitičnega in go- spodarskega življenja v občini, ki so ga namenili predvsem aktualnim vprašanjem srednjeročnega planiranja v gospodarstvu občine v povezavi z ostalimi dejavniki v republiki. Sledil je delovni obisk v TGA Boris Kidrič v Kidričevem, kjer so namenili osrednjo pozornost predvideni investiciji v tej delovni organizaciji, so- delovanju in dohodkovni povezanosti z Impolom iz Slovenske bistr4ce ter srednjeročnemu planiranju. Zatem je bil še pogovor v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Beseda je bila predvsem o naložbah v kmetij- sko pridelavo, s povdarkom na agro in hidromeli- oracijah ter zložbi zemljišč, povezano s planiranjem za naslednje srednjeročno obdobje. N. D. START V NOVO ŠOLSKO LETO V šole se je zopet povrnil živ-žav. Knjige, zvezki, pa urniki in dnev- niki, vse je pripravljeno, pouk je stekel. Letos še po starem, saj so prehod na usmerjeno izobraževanje prestavili na drugo leto. Nekoliko Pa že upoštevajo nove smernice. Predvsem pouk matematike bo tekel po novih učnih načrtih. Letošnji prvošolci so imeli že v osnovni šoli novo matematiko, zato so tudi srednješolski učni načrti spremenjeni. Tudi za pred- nici biologije, samoupravljanja s temelji marksizma, obrambe in zaščite ter telesne, vzgoje so učni načrti spremenjeni, pripravljeni za Usmerjeno izobraževanje, v kate- fem bo kar 74 odstotkov skupnega Programa za vse usmeritve. Vpis pa je letos potekal še po sta- ■"em, se pravi vpisovali smo v šole 'Irugo leto pa se bo vpisovalo v Usmeritve, letos so domala vsi oddelki srednjih šol polni, nekaj prostora je še v poklicni kmetijski 5oli, v oddelku za poklic poljede- lec—živinorejec. Oddelka za poklic l^nietovalec—kmetovalka letos ne ^0, ker med mladimi ni zanimanja. V TOZD Kmetijska in Kovinar- ^l^a šola je tako v kmetijski ^smeritvi le en oddelek, v katerem Je vpisnih 21 učencev. Za kovinar- usmeritev je več zanimanja. T^ako bo dva oddelka, v katerih je ^'oletna organizacija pouka, Obiskovalo 70" učencev, 30 pa oddelek, v katerem je periodična organizacija pouka. Razveseljivo je, da se mladež vse bolj odloča za strojno tehniško šolo, ki ima v Ptuju dva dislocirana oddelka, kar pomeni 70 učencev in za metalurško tehniško šolo. Ta slednja je šele ,,v povojih" in ima en oddelek z 38 učenci. Načrtujejo, da se bo v naslednjem letu obliko- vala srednja strojna in metalurška šola, ki bo imela v Ptuju sedež in dva oddelka, poleg tega pa še dislo- cirana oddelka v Mariboru in Slovenski Bistrici. Kadrovska struktura v tej TOZD je zadovoljiva, vsaj za splošne predmete, medtem ko so za strokovne predmete in prakso povabili k sodelovanju strokovnja- ke iz združenega dela, natančneje iz TGA Kidričevo. Tudi v TOZD Gospodarsko upravne šole imajo razrede polne, v vsakem je 35 novincev, nekaj pa se- veda še ponavljalcev, kot povsod drugod. Tako so v ekonomski šoli 3 prvi razredi, v upravno administra- tivni dva in v poklicno administra- tivni šoli 1 prvi razred. Poklicna šola za prodajalce pa ima 5 oddel- kov. V TOZD Gimnazija splošne in pedagoške usmeritve z dislociranim oddelkom zdravstvene šole imajo 3 oddelke splošne in 3 pedagoške usmeritve in en oddelek zdravstve- ne šole. S kadri ni težav. To velja za domala vse predmete, edino za matematiko in telesno vzgojo je učitelje težko dobiti. To pa je prob- lem, ki pesti vso našo ožjo domo- vino. Edino v tej TOZD je bilo za vpis prijavljenih več učencev kol so jih iahko sprejeli. Sprejeli so kajpak tiste, ki so imeli najboljši uspeh. Tako so pri selekciji upoštevali učni uspeh v zadnjih treh razredih osnovne šole, ocene iz matematike, slovenskega in tujega jezika in testne rezultate zavoda za zaposlo- vanje. Vsi dijaki, sprejeti na splošno gimnazijo so imeli odličen uspeh, pa ne le v zadnjem, ampak v zadnjih treh razredih osnovne šole. VK V PODLEHNIKU IZ IN 13. SEPTEMBRA LITERATURA IN KULTURNI Podružnica društva slovenskih pisateljev v Mariboru v sodelova-^ nju z osrednjim društvom v Ljubljani tudi letos prireja tradicionalno, že 17. ŠTATKNBERŠKO PISATELJSKO SRF.ČAN.IE. Letos .so si izbrali temo. ki bo nedvomno zanimala vsakega udeleženca in tudi širšo javnost, to je tema LITERATURA IN KULTURNI MEDIJI. S to temo mislijo razmerje med vsemi zvrstmi literarnega ustvarja-- nja (poezija, proza, dramatika, esejistika, mladinska književnost) in množični kulturni mediji: televizija, radio. tisk. film. gramofonska plošča, kaseta, zabavna glasba itd. Glede na to. da grad Štatenberg pri Makolah doživlja podobno usodo kot grad Bori. zaradi dotrajanosti je zaprl, zato so se organiza- torji odločili, da bodo •>Štatenberško pisateljsko srečanje« izvedli v Podlehniku. v prostorih Petrolovega motela. Pričakujejo številno udeležbo pisateljev iz vseh jugoslovanskih sociahstičnih republik in pok raj'" i Podružbijanje informiranja Kako ubrati pot. da bodo naša sredstva obveščanja resnično samoupravna, široka družbena tribuna, da ne bodo ostajala na površi- ni dogajanj, da ne bodo samo kronisti, ampak da bodo segala na vsa področja dogajanj pogumno, kritično in ustvarjalno. O teh vprašanjih bodo jeseni govorili tudi v naših najvišjih partijskih organih, še prej pa bo o tem tekla beseda v javni razpravi, ki jo bomo v okviru aktiva novinarjev izpeljali tudi v ptujski občini. Na kratko povzemamo idejnopolitična izhodišča za samoupravno preobrazbo javnega informiranja. Proces samoupravne preobrazbe informiranja zahteva trdno vraščenost sistema informiranja v celotni samoupravni sistem. Pot za to preobrazbo je podružbijanje sredstev javnega obveščanja. Pripravlja se zakonsko reguliranje tega vprašanja, tudi resolucija zvezne skup- ščine govori o družbenem sistemu informiranja. Tisk, radio in televizija bodo postajali vse bolj organizatorji informiranja in posredniki javnih opredelitev ljudi in njihovih zdru- ženj. Človek—samoupravljalec mora prerasti vlogo potrošnika in objekta informiranja in postali subjekt, aktiven in vpliven tako na programsko kot izdajateljsko usmeritev sredstev obveščanja. Sicer pa, ne le javni, tudi družbeni sistem informiranja bo treba bolj razvili, oba pa povezali. Vse to zahteva, da se tudi organizacija redakcij, vrednotenje novinarskega dela in samo pojmovanje tega Tako si Brankec predstavlja, da v uredništvu s prispevki »polni- jo« Tednik. Risba: BRZ poklica uskladijo z opisanimi smernicami. Tudi kodeks in etiko obna- šanja novinarjev kaže spremenili, tako, da bodo vsi subjekti informira- nja enakopravni. Dejansko samoupravno informiranje ne sme biti le informirane o samoupravljanju ali razsodnik nad njim, ampak njegov sestavni del, kajti to je odločilen korak k podružbljanju-javnega infor- miranja. Idejne osnove za ta proces, zapisali smo jih v Ustavo in dokumen- te 11. kongresa ZKJ so jasne, vsebinsko in politično pa ta proces ni izpeljan do konca. Pomeni pa nov način urejanja informiranja, zato bodo spremembe dosegle tudi kadrovsko politiko organizacij združe- nega dela na področju informiranja, ustanovitelj in sveti družbenega vpliva bodo ne le formalno, kot velikokrat doslej, ampak resnično morali prevzeta aktivnejšo vlogo. E.no od ključnih vprašanj je tudi samoupravna interesna organi- ziranost informiranja, saj te skupnosti ne rnorejo biti kopije interesnih skupnosti za druge dejavnosti. Tako kot je ZK odgovorna za idejno usmerjenost naše družbe, je tudi za usmerjenost javnih občil. Čeprav velik del te odgovornosti nosijo osnovne organizacije v sredstvih javnega obveščanja, vse kaže, da je nujen širši, aktivnejši odnos vseh komunistov do podružbljanja javnega informiranja. vk Spet se Je začelo! Nekateri so to dejali s kančkom obžalovanja, drugi z veseljem, tretji — prvošolčki — z rahlim nezaupanjem in z bojaznijo v glasu. Osnovne šole v ptujski občini obiskuje v tem letu okrog 8.800 učencev, od tega je 1000 prvo.šolčkov. Kako so se učiteljski kojektivi pripravili na novo šolsko leto? V haloških šolah v Leskovcu, Žetalah in v Zavrču bo šolarjem to zimo bolj toplo kot prejšnja leta, saj jim urejajo centralno ogrevanje. V Cirkovcah iri v osnovni šoli Ivan Spolenjak sq popravili streho, v »Stari znanci so se srečali, obudili spomine na počitnice, prvošolčki pa še z rahlim nezaupanjem zrejo v svoje nove prijatelje, (foto OM) ostalih šolah pa so v počitnicah opravili redna vzdrževalna dela. Večina učiteljskih mest je zasedenih, vendar je letos Čutiti rahlo po- manjkanje učiteljev razreunega pouka za podaljšano bivanje oziroma za varstvo. Najbolj je lik pred začetkom — nekatere pa še sedaj -— bolela glava zaradi precejšnjih nakupov. Šolske knjige, zvezki in ostale potrebščine nasploh niso poceni, tu in lam pa tudi ni bilo moč dobiti vsega. Starši, ki imajo več šolarjev pri hiši, .so morali kar krepko seči v žep. Sedaj pa se bo treba odločili še za razne interesne dejavnosti, kijih bodo obiskovali otroci in tudi med temi je nekaj lakih, ki niso brez- plačne — vsaj simbolično vsoto je treba prispevati. Pa bo šlo. tako kol zmeraj gre. Le začetek je malce.viharen in živčen, potem pa se razburjenje poleže in vse je tako kot prejšnja leta, čeprav malce dražje. Pa otrokom tp nič ni mar. ajihova največja skrb je spet učenje, s finančno plaljoJKf^ nfa jih zaenkrat še ne obremenjuje- mo, '^im N. D. 1 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 4. september 1980 — 19. SEPTEMBRA PRVI KRAJEVNI PRAZNIK V ZAVRČU g| Praznovanje bo trajalo štiri dni že leta 1952 je zveza borcev predlagala, da bi se pomembnih do- godkov iz narodno osvobodilne vojne spomnili ob raznih krajevnih praznikih, prazniki pa bi bili na dan pomembnega dogodka. V Zavrču bodo še-le 19. Ncptembra slavili prvi kraievni praznik. Zakaj ravno 19. septembra'.' 19. septembra 1944 le iz teh krajev odšlo največ ljudi v partizane; v Zagorsko brigado na Hrvatsko. Avgusta in septembra v različnih letih je bilo na območju Zavrča mnogo po- membnih dogodkov: avgusta 43 je bil ustanovljen odbor osvobodilne fronte, napadena sta bila žandarmarijska postaja in pošta v Dubravi ki je takrat spadala v ptujski okraj. l'rvi krajevni praznik bodo v Zavrču dob.o organizirali, prireditve in slovesnosti bodo štiri dni. V četrtek 18. septembra se bodo srečali ostareli krajani. V Zavrču jih ne manjka, saj jih je okrog 130. Mnogi, Le cesta ločuje bratski republiki Foto: I. Ciani zaradi velikega števila pomladi in trdega kmečkega dela niso več pri močeh, da bi se srečanja udeležili, zato jih bodo predstavniki Rdečega križa in mladine obiskali na domu. V netek, na dan praznika se bodo na slavnostni seji zbrali delegati skupščine krajevne skupnosti in predsta- vniki družbenopolitičnih organizacij. Zaslužnim krajanom bodo pode- lili tudi bronasto odličje osvobodilne fronte, podelili pa bodo tudi priznanja krajevne skupnosti. Po seji pa se bodo pogovarjali še s pred- stavniki sosecinjih krajevnih skupnosti. V soboto do tovariško srečanje lovcev in tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Zadnji dan bo bolj v znamenju športa."Sla igrišču se bodo pomerili športniki v nogometu in morda še v kakšni disciplini. Ob enajstih bo vaja civilne zaščite, popoldan pa se bodo domačini in vsi, ki boste prišli, lahko zavrteli ob glasbi Toneta Kmetca. Da v Halozah ne bo zmanjkalo pristne haloške kapljice pa ni potrebno posebej poudarjati. Krajani niso aktivni samo sedaj, ko pripravljajo praznovanje kra- jevnega praznika. Tudi sicer so delavni. Zavedajo pa se, da tudi v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 ne bodo uresničene vse njihove želje in potrebe. Manjše potrebe krajani s skupnimi močmi sami rešujejo, težje je pri modernizaciji cest in pri reševanju vprašanja tele- fona. Vse družbenopolitične organizacije in društva so aktivna. Tudi mladi so začeli z delom in starejši so navdušeni, kajti povsod mladi nadomeščajo starejše. Tudi pri organizaciji prvega krajevnega praznika bodo sodelovali vsi. in tako je tudi prav. saj le s skupnim delom lahko kaj dosežejo. 19. septembra, en dan prej in dva dni kasneje bo torej v Zavrču živahno, za vsakogar nekaj, ludi za vas. če se boste odločili, da bi jih v teh dneh obiskali. jsj Kotar SLOVANSKA BISTRICA Stanovanjski gradnji svoj prostor v zadnjih nekaj letih je opaziti tudi v občini Slovenska Bistrica^ povečani razvoj stanovanjske gradnje, kar še posebno velja za gradnjo; stanovanj v zasebnem sektorju. Med kraji, ki beležijo v bistriški občini; najhitrejši razvoj stanovanjske gradnje so občinska središča Slovenska; Bistrica. Poljčane. Zg. Polskava. Oplotnica. Pragersko. Makole in-; Crešnjevec. V občini danes ugotavljajo, da je zaradi tako hitre gradnje,, predvsem zasebnih stanovanjskih hiš. ogroženo tudi precejšnje površi-i na obdelovalne zemlje, zato so sklenili, da bodo v najkrajšem času; pripravili posebne zazidalne načrte za kraje, ki se najhitreje širijo.; Glede na najboljše poznavanje terena in izkušnje so nalogo izdelavej načrtov zaupali stanovanjskemu podjetju Stanbiro iz Slovenske, Bistrice, ki je tudi že izračunalo, da bo cena takšnega načrta presegala! milijon dinarjev. j Okolje naselja Čresnjevec postaja z vsakim letom večje gradbišče /;ist'bnib stano>anjskih hiš. O tej problematiki je pred nedavnim razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Slo\enska Bistrica, kije ob razpt)ložljivih finančnih sredstvih sklenil predlagati krajevnim skupnostim z i katere bo potreb- no v prihodnje izdelati posebni zazidalni načrt, to je predvsem v Makolah. Poljčanah in Zg. Polskavi. posebni prednostni red. Tako načrtujejo, da bi Stanbiro izdelal načrt najprej, in to že v letošnjem letu. za naselje Zg. Polskava. V prihodnjem letu pa še za kraje Makole in Poljčane. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat ARHEOLOŠKE NAJDBE V PTUJU Vsak dan nova odkritja Morda v naslovu nekoliko pretiravamo, pa vendar to ni daleč od resnice. Skupina arheologov in delavcev, ki opravljajo roctii iz- kop pri novem Domu učencev v Ptuju jc naletela v dobrem tednu na izredno k)gate najdbe. Med najbolj privlačnimi, ce smemo uporabiti ta izraz, je odkritje sar- kofaga iz 4. ali 5. stoletja našega štct|a.*pa lončarske peči in še dve gronišci so odkrili. Seveda je naše poročanje o raziskavah zai^adi te- denskega izhajanja malce olež; kočeno. sej ne moremo sproti obveščati o najdbah. Tako smo v petek obiskali arheologe in se nogt)varjali z vodjem izkopavanj Ivanom 1 uškom. diplomiranim arheologom Zavoda za spomeni- ško varstvo Maribor: »Z izkopavanji smo začeli 25. avgusta, ko so začeli urejali oko- lico Doma učencev in so naleteli na pokrov sarkofaga ter na peči. Vicfeli smo. da se tu pravzaprav nadaljuje grobišče, ki se začenja pri srednješolskem centru in sega proti Rabelčji vasi — zahod. Izkopavanja smo na tem prostoru opravili že v letih 1978 m 1979. čeprav le na zemljišču, kjer danes sloji nt)vi Dom učencev. Normalno je. da smo na lem prostoru pričakovali grobove, ni- smo pa predvidevali, da bomo naleteli na antične lončarske peči. Na vsak način pa se kulturna an- tična plast širi sedaj rahlo proti zahodu. Najprej smo bili prepri- čani, da sc širi proti hišam, ki so na tem območju, sedaj pa vidimo da gre vse skupaj bolj proti zahodu m severu. (jrobovi so precej mlajši od ti- stih pri srednješolskem centru in lih poslavljamo v čas 4. ali 5. slo- Ictia. Peči."ki smojih odkrili, pa .so nekoliko starejše — tudi pri srednješolskem centru. k|er smo izkopavali še letos, smo našli v peči^rob; to pomeni, daje bila peč opuščena in je bil pokojnik po- kopan tam kasneje.« Na tem prostoru so arheologi t)dkrili sarkofag, kar je ena od redkih najdb tuKaj. Grob je sicer izropan. pa vendar le po ostankih moc sklepali, daje nila pokojnica med premožnejšimi prebivalci. Ob našem obisku so arheologi naleteli še na nove grobove. Ivan Tušek je tako razložil odkritja: »Gre za grobove iz istega ob- dobja. Redki so grobovi z dvoj- nimi pokopi. Trenutno imamo na tem prostoru dvakrat dvojni po- kop. Hnkral pri šolskem centru, kjer sla bili p()kopani mati in hči. — držali sta se za roki. to se je videlo. Tu imamo sicer poškodo- van grob. vendar se viui. da sta pokoinika ležala drug ob drugem. nad njima na so še ostanki žival- skih kosli. Možno je. da so poko- pali poleg pokojnikov žival ali pa so pt)kopaii kakšno hrano pokoj- nikoma za onostranstvo. V tem dvoinem grobu je bil najden tudi Dioklecianov novec. Iz lega se da sklepali, da postaja prostor, ki ga sedaj odkrivamo, po rimskih grobovih vedno mlajši. C j robovi so le 20 do 30 centime- trov pod površino.« Boste raziskali ves kompleks okoli doma? »Trenutno bomo raziskali to kar |e zuna). nekaj bomo ludi kar je zunaj, nekaj bomo tudi ra- zširili, potem pa gremo naprej na kier bo nova stanovanjska sose- ska. 1 mamo že sklenjeno pogodbo za nadzor in da obenem rešimo ostanke grobov in peči. kolikorjih slutimo na lem prostoru. Sonda- žnih raziskav še nismo delali, pri snemanju zgornjepovršine pa je buldožer že načel xullurno plast v kateri so grobovi in rimske peči.« Cire za precejšen kompleks, dela so obširna, bi prosim pred- stavili še sodelavce? »e-kipa je sestavljena iz delav- cev Zavoda za spomeni.ško var- stvo Maribor. Poleg mene so tu še preparator Stanko Gojkovič, študenski ar- heologije Mojca Vomer in Marija Lupšina. Delavci pa so naši »arheologi« iz Gerečje vasi i delajo na teh terenih ze 10 afi li let. Z njimi ni težko delat, kervtl vidiio. dosti poznajo, ker im^j prakso. Najdejo ludi najmanif predmete iz kovine ali karkoliV l)oslikrat so novci tudi rnanjši^^ današnjih pet par — in nase ^ lavke ludi takšne novce vidijo./ Kako le pa s financiranjem tej, raziskav? »Raziskave na lem prostoru f,. nancira odbor za izgradnjo dom, — se pravi, investitor, vse osiaL na območju Rabelčie vasi — hod pa bo financirala .samouprj" vna komunalna skupnost kasneje pa samoupravna stanovanjsjj skupnost« Arheologija nas kar precej sta. ne, pravimo Ptujčani. in šiudeni. ki, ki pomagata pri raziskavah sta z obžalovanjem povedali, da sme za raziskave premalo »navduSe. ni«. Saj res niso ptKeni, pa vendar le treba reči, daje najbrž malokdo ki se ne bi veselil novih odkritij, v tem je problem, ker ni primernili prostorov, da bi najdene pred! mete in ostalo razstavili in tako omogočili ogled teh zanimivih, najdb. Sicer pa imajo arheologi pri svojem delu precej gledalcev posebej ko se razve, da so odkrili kaj posebno zanimivega. n.d, Aktivnost kr^nov vidna na vsakem koraku m OBISKU v KS KURIČEVO Od našega zadnjega obiska v KS Kidričevo je minilo že precej časa. Veliko novega seje zgodilo med lem. krajani niso mirovali in uspeh njihovega dela je viden na vsakem koraku. Miro Kovač, pred.sednik sveta KS Kidričevo je o uresničevanju zastavljenih nalog povedal: »V letošnjem letu smo že prve mesece pričeli z gradnjo transfor- matorske postaje in rekonstrukci- jo nizkonapetostnega omrežja v Apačah. To delo smo v glavnem končali že aprila, pred Kratkim pa so oboje svečano tudi odprli. Va.ščani so s svojimi prispevki zagotovili j^olovico sredstev, os- talo pa je zagotovila TOZD Eleklro Ptuj. Naša druga večja in že- opra- vljena naloga — asfaltiranje ceste Kungotli — Gerečja vas je bila realizirana v mesecu juliju. Gre za dolžino okoli 800 m asfalta, kar smo financirali iz krajevnega samoprispevka. V novem naselju Njiverce smo pciložili asfalt v dilzini 400 m. s lem. da so krajani sami položili vseh 800 m ro"Dnikov in uredili vse zelenice ob tej cesti. To pa .so ludi v.se naše glavne naloge, ki smo jih planirali in v t^viru razpoložljivih sredstev tudi opra- vili. Nerealizirana naloga je le še gradnja nove pošte v Kidriče- vem. Moram pa dodali, da je že vse pripravljeno in. da bomo že v začetku septembra pričeli z grad- benimi deli med restavracijo in garažami, kjer naj bi stala nova pošta. Zagotovljena je lokacijska dokumentacija, pri večini pod- pisnikm pa je že sprejet samou- pravni sporazum, po katerem bi naj v K S Kidričevo za dobo petih let vsi koristniki PTT uslug na tem območju združevali še do- datnih 0. b par po impulzu. S tem bi si zagotovili sredstva za razvoj PTT o^mrežja na območju KS Kidričevo in pa tudi sredstva za gradnjo nove pošte. Ta objekt bo gotovo prinesel v našem kraju in okoliških vaseh določen na- predek, saj se s lem uresničuje naša dolgoletna želja telefon v vsako va^š. Sedaj nimank> tele- fonskih naročnikov v Slrnišču. starem delu Njiverc in v Apačah. Z novo pošto pa bo tudi la problem rešen. Obstoječa pošta v Kidričevem ima 100 telefonskih naročnikov, med lem ko bo v novi pošti zgrajena centrala z začetno kapa- cUelo 400 priključkov. Zgrajena pa bo taktv da bo imela možnost razširitve do 1000 priključkov. S to centralo in pošto bomo tako pokrili potrebe za daljšo obdob- je. Razen tega bomo v tem času v naselju zgradili dvejavni telefon- ski govorilnici za krajevni in medkrajevni promet.« Precej aktualna pa je tudi gradnja skupne kotlovnice v naselju. Kako daleč so priprave na to investicijo? »V letošnjem letu smo le uspeli rešili problem gradnje samega kotla, ki ga bodo gradili v TGA Kidričevo in sicer v TOZD Glinica. Podpisan je bil samou- gravni sporazum med TGA. amoupravno stanovanjsko skupnostjo. Pleskarjem in Zašči- to o skupnem sovlaganju v kotel. Na podlagi tega pa ni zagotavlja- ti potrebe po toplotni energiji za naselje Kidričevo. TOZD Glini- ca za svoje potrebe. Pleskar in Zaščita pa za svoja dva nova objekta. "Na novi kotel bi se naj potem vključili dejansko vsi uporabniki toplote v naselju Kidričevo. S tem pa bi rešili ludi problem onesnaževanja okolja in verjetno bi bili potem dokončno usklajeni z vsemi temi usmeritvami, ki obstajajo že dalj časa. Kotel bomo ogrevali na premog in to bo tudi naš prispevek v. da- našnjim stabilizacijskim težnjam, mislim predvsem na uporabo do- mačih energetskih virov. Po ponudbi, ki smo jo že Erejeli od izvajalca del Djura Jjakoviča bo investicija veljala okoli 80 milijonov dinarjev, s tem. da se bodo dejanski stroški delili po potrebah posameznih uporabnikov, oziroma koristni- kov toplotne energije. Dodati moram le še to. da bo kotlovnica zgrajena na tak način, da bo možno ob morebitni širitvi nase- lja kapacitete še povečati.« V kS Kidričevo se že pripra- vljale na uvedbo novega krajev- nega samoprispevka. Znano je namreč, da se do sedanji pone- kod kmalu iztekel. Kako dalei ste s pripravami na novo akcijo? »Moram povedati, da imamov KS Kidričevo po krajevnih od- borih uveden samoprispevek v različnih časovnih terminih. 2 ozirom na planiranje za nasled- nje srednjeročno o"Ddobje 1981 — 85, smo na podlagi usmeritev, ki so bile posredovane, predlaga- li krajevnim odborom, da se tam. kjer krajevni samoprispevek iste- če pred letom 1^85. podaljša. Gre torej za krajevne odbore Apače. Strnišče in Njiverce. kjer poteče samoprispevek marca leta 1982 ter za krajevni odbor Kun- gola. kjer poteče krajevni samo- prispevek 1980. lela. Da bi si zagotovili kontinuiran razvoj na celotnem območju KS in da bi zagotovili sredstva in vse ostalo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti smo predla- gali, da se v vseh teh omenjenih krajevnih odborih samoprispe- vek podaljša, da bi se potem za celotno KS Kidričevo iztekel enotno lela 1985. Seveda pa moramo v okviru samoprispevka dodatno zagotoviti na območju naselja Kidričevo okoli 2 milijo- na za novo kotlovnico. _ i Pričakujemo, da bo akcija, ki»! teh krajevnih odborih že teče. dobila svoje prave razsežnosti že čez slab mesec, da bomo lahko tako čim prej pripravili komplet- ni program za podaljšanje samo- prispevka. Prepričan sem. da se bomo i enotno akcijo uokvirili v srednje- ročni plan občine Ptuj. Edine tako je namreč možno ustrezno planirali v okviru samoupravnih interesnih skupnostih in si zago- toviti sredstva za svoje potrebe!« M. Ozmec Krajani v Njivercah so pod vodstvom Josipa Banka sami položili vseh 800 m robnikov Foto: Konrad Zoreč Miro Kovač, predsednik sveta KS Kidričevo FOTOATELJE STANKO KOSI Ptuj, Trg MDB 3 Portreti, legitimacije, otroški posnetki v ateljeju m na domu, razne prireditve in svečane priložnosti ob vsa- kem kraju, povečave, reprodukcije . . . Vse usluge za f otoamaterje v črnobeli in barvni tehniki! f EDNIK - 4- september 1980 DRU2BA IN GOSPODARSTVO - 5 Ponosni smo na prehojeno pot 75 LET PERUTNINE PTUJ l^alo je delovnih organizacij, .-terih delavci se lahko ozrejo na fehojeno pot svoje firme s tako ^ozavestjo, kot je to primer kolektiva Perutnine Ptuj. Ta or- jjnizii^-ij^ je v zadnjih 30 letih jpjegla nesluten razvoj v svoji jfjavnosti. Iz majhne, nepomem- l,[ie organizacije je prešla v eno iz- ined največjih perutninarskih po- jjgtij v državi. Letos proslavlja Itoiektiv Perutnine dva zgodovin- ,|(a mejnika, ki sta odločujoče vplivala na razvoj, zato je prav, da teh jubelejev še posebej spomni- j,o. Gre za 75-letnico ustanovitve začetka organizirane jierutnin- jlie proizvodnje v Ptuju in za 30- Iftnico delavskega samoupravlja- nja, ki je dalo moč temu razvoju. pogljemo si pobliže prehojeno pot! Začetek delovanja naše delovne organizacije sega v leto 1905, ko je avstrijski trgovec ustanovil v Ptuju podružnico za odkup perut- nine, ki se je kasneje razvila tako, da je vršila tudi zakol in pripravo 3 izvoz. Ob nastanku stare Jugo- slavije je ostal lastnik isti, poslo- vanje pa se je toliko razširilo, da je imela podružnica večjo samostoj- nost in lasten izvoz. Odkupovala je vse vrste perutnene, vendar največ puranov. V tem času se je razvilo na širšem območju pitanje piščan- cev, takozvanih pulardov, to je Sopancev, ki so bili zelo cenjeni in so se v inozemstvu prodajali kot Štajerski pulardi. Odkupna količi- na je narasla na okrog 100 ton mesa, ki se je v glavnem izvozilo, na domačem trgu zaradi nizke kupne moči ni bilo potrc^nikov. Vsa perutnina se je prevažala do klavnice v glavnem s konjsko vprego in vse delo pri zakolu in {gčenju je bilo ročno. Med okupacijo je dejavnost ze- lo nazadovala, ker naši ljudje niso bili pripravljeni prodajati pre- sežkov okupatorju, čeprav se je takrat dejavnost razširila tudi na odkup jajc. kAČETEK ORGAMZIRANEGA [PERUTNINARSTVA Dejavnost obrata je pomenila začetek organiziranega perutninar- stva na našem območju. Na širšem prostoru severovzhodne Slovenije so bila organizirana rejna središča za gojenje čistopasemske štajerske kokoši, ki je dajala boljše vzrejne rezultate. Hkrati se je zainteresira- lo števihne rejce za večjo produkci- jo jajc in mesa, s čimer je bila dosežena pozitivna vloga tega obrata. Prav tako je pomembna tudi afirmacija našega predhodni- ka na domačem in tujem trgu za- radi kvalitetnih perutninskih proizvodov. Med najvažnejše zna- čilnosti pa sodi tradicija in ljube- zen do stroke, ki se je rojevala in prenašala iz generacije v genera- cijo in se kot dediščina ohranjala na tem področju. Po osvoboditvi kta 1945 je bila naloga predvsem vzpostaviti ponovno normalno stanje, saj je ''ilo perutninarstvo zaradi prenese- lih bolezni in nezainteresiranosti fejcev med okupacijo skoraj po- polnoma zanemarjeno. Kmečka dvorišča so bila prazna, viškov ni bilo. Mal(^tevilni kolektiv je prevzel odgovornost za ureditev stvari v svoje roke in z veliko požrtvoval- '>ostjo skušal narediti čimveč za pbnovo staleža. Majhna valilnica j« delala neprestano in pripomo- gla, da se je stanje penitninstva ■boljšalo. Odkup je bil nujen za p^rbo trga, vendar je bil majhen "I ni zadoSčal potrebam. Prvi dve leti po vojni je Penitni- dek>vala v okviru organizacij- oblik, ki nobena ni posvečala j^volj pozornosti njeni osnovni ''^javnosti. Zaradi t^a je prišlo na "^budo kolektiva in lokalnih fak- ^ev leta 1947 ponovno do ij^nniranja samostojnega podjetja ^utnina z izvoznim statusom. hup se je od tedaj začel večati, ^^ti na ptujskem in prekmurskem ^dročju, viški pa so bili v glav- "^fn izvoženi na zunanja tržišča. j^^MOLPRAVLJANJE JE ^OGOClLO NAJVEČJE "^SEŽKE Obdobje, ki se je začdo z delav- samoupravljanjem leu 1950 je omogočilo Perutnini največje dosežke. Kolektiv se je še bolj in z večjim zanosom vključil v svoje poslanstvo, da bi zagotovil čimveč tržnih viškov, ki so bili tako potre- bni za boljšo založenost tržišča in večanje i/voza. Odkupna baza se je v tem času hitro širila in je zaje- la poleg dotedanjega odkupnega področja, ki je obsegalo štajer- sko. Prekmurje in del Hrvatskega Zagorja, nova področja Hrvatske predvsem Podravine pa tudi Vojvodino in Bosno. Podjetje je imelo ugled solidnega trgovca in izvoznika, čeprav materialni polo- žaj ni bil lahek in je bilo nešteto težav v poslovanju. Delovni ljudje so s potrpežljivostjo prenašali na- porno delo. V sezoni so delali tudi f)o 12 ur in več dnevno, dasiravno plačilo ni bilo zadovoljivo. Nadur takrat ni bilo, vendar je kolektiv vztrajal in neumorno delal, saj je videl, da stvari gredo na boljše. S samoupravljanjem se je začela tudi notranja konsolidacija odno- sov v kolektivu, tako v kadrov- skem kot organizacijskem pogle- du. Delovno vzdušje se je utrjevalo in zavest pripadnosti podjetju je, naraščala. Kako je samoupravlja- nje hitro dvignilo zavest in .samoi- niciativnost se vidi iz dejstva, da so se delavci v letu 1953 prvič odpovedali delu plač, da so lahko nabavili avtomobile, brez katerih ni bilo mogoče razvijati dela in širiti odkupnih področij. Tako je kolektivu uspelo v sorazmerno kratkem času spraviti podjetje na visok nivo ter že do 1954. leta odkupiti toliko blaga, da so bile v celoti izkoriščene tedanje kapacite- te. Potem se je začel proces posto- pne modernizacije, ki je bila še preprosta, vendar je omogočala, da sta se odkup in predelava še večala vse do leta 1958, ko je bilo ugotovljeno, da brez večjih in- vesticij ni mogoče naprej. Eksten- zivno kmetijstvo ni moglo za- dovoljevati vedno večjih potreb, ki so nastajale z rastjo mest in čedalje hitrejšim preseljevanjem ljudi iz podeželja v industrijska središča. Potrebe po hrani, zlasti mesu, so naraščale in postalo je vse bolj oči- tno, da je potrebna preorientacija na intezivnejšo in povečano proiz- vodnjo, na bolj izenačeno kvalite- to, predvsem pa na proizvodnjo skozi vse leto, saj je kmečki odkup omogočal le sezonski značaj dela. Razmišljanja v tej smeri so hitro dozorevala in Perutnina je že leta 1957 predložila prve investicijske zahteve za farmsko proizvodnjo, vendar še brez uspeha, ker ni bilo na razpolago sredstev za te name- ne, niti še tedaj taka proizvodnja v bančnih in strokovnih krogih ni bi- la osvojena. Dobri dve leti kasneje je na pobudo in ob podpori OLO Ptuj Kmetijska poslovna zveza s projek- ti za izgradnjo perutninarske farme uspela in s tem je bil dan pogoj za začetek intenzivne proizvodnje na ptujskem področju, kar pomeni za Perutnino novo obdobje v njenem razvoju. Prva organizirana proizvodnja piščancev se je začela že 1%2 leta. Celotna farma pa je bila zgrajena do leta 1964 in takrat od ..Pe- rutninske farme v izgradnji" predana v upravljanje Perutnini. Z izgradnjo te farme so bili dejansko položeni temelji današnje Perutni- ne Ptuj. To 'y bila osnova, ki je zahtevala nadaljnjo izgradnjo podjetja v smeri kompletiranja proizvodnega ciklusa vse do finali- zacijc. PREUSMERI IKV I/. TRCiOV- SKEGA V PROIZVODNO PODJETJE Preorientacija v dejavnosti od trgovskega v proizvodno podjetje ni bila lahka. Zlasti so bili težki nje- ni začetki, saj v Jugoslaviji še takrat ni bilo nobenih pogojev za tovrstno industrijsko proizvodnjo. Tehnologija še ni bila znana, ni bilo strokovnih kadrov, manjkale pa so tudi vzporedne dejavnosti, ki jih je bilo potrebno šele razviti. Vse te probleme je kolektiv premagal v relativno kratkem času. Začetni problemi in večkratni neuspehi niso odvrnili delavcev od osnovne orien- tacije, pač pa je kolektiv postopo- ma z lastnimi izkušnjami prodiral vse globlje v nov način proizvodnje in osvajal potrebna strokovna zna- nja. Nova dejavnost je hitro na- predovala in leta 1965 je imela Perutnina že največjo farmsko proizvodnjo piščancev v državi. Ciklus kompletiranja proizvodnjez zgraditvijo vseh potrebnih vzpored- nih dejavnosti je bil zaključen leta 1967 z dograditvijo moderne perutninske klavnice. Od takrat je začela proizvodnja sunkovito naraščati, posebej še, ker je družba to ekspanzijo podpirala, zaradi nujnih potreb po večji produkciji mesa. Organiziran kolektiv in vitalno vodstvo sta zna- la prisluhniti potrebam časa in dodobra izkoristiti vse te možnosti v razvoju, kar gotovo ni prezreti v ocenjevanju prehojene poti. Intenzivna izgradnja podjetja je poleg redne produkcjje zahtevala maksimalne napore celotnega kolektiva, zlasti pa samoupravnih organov, saj je bila problematika tako pestra, da se je bilo potrebno neprestano odločati o velikih stva- reh in prevzemati težko breme od- govornosti. Organi upravljanja in politične organizacije so bile neprestano v mobilnem stanju, saj jih je tempo razvoja silil k stalnemu prilagajanju načinov dela. V ta čas spada med drugim tudi organizira- nje ekonomskih enot, ki so prinesle nov polet delovni skupnosti in jo usmerile k še večjim rezultatom. RAZVOJ KOOPERACIJSKE PROIZVODNJE Po letu 1966 se je začelo perutninarstvo naglo razvijati v smeri kooperacijske proizvodnje. Kolektiv je spoznal, da lahko hitre- je poveča proizvodnjo le s skupnim vlaganjem ter delom delavcev in kooperantov. Za tak koncep na- daljnjega razvoja se je kolektiv zavestno odločil, to mu je prineslo novo kvaliteto. Pravilno sestavlje- na kooperacijska prizvodnja je spodbudila individualne proizvajal- ce, da so začeli vstopati v samo- upravno povezan produkcijski odnos in naglo večati proizvodnjo. V 15 letih se je kooperacijska proizvodnja razvila v taki meri, da dosega danes 8,7-kratno proizvod- njo farme, ki je nekoč pomenila s svojo dvomilijonsko kapaciteto nadvse spoštliivo količino. Vlogo uspešnega organizatorja koopera- cijske proizvodnje izvršuje TOK Kooperacija, ki je nastala iz k nam priključene Kmetijske zadruge Hajdine in ki je svoje poslanstvo v celoti izpolnila. Kooperacija pa ni vplivala le na razširitev podjetja, ampak je ugod- no vplivala tudi na socialni položaj in blaginjo kmetovalcev-kooperan- tov, ki so na območju trinajstih manj razvitih občin severovzhodne Slovenije in Hrvatske. Z večanjem proizvodnje mesa je vzporedno napredovala tudi tehno- logija predelave. Zgrajene so bile nove predelovalne kapacitete z zmogljivostjo 15 tisoč kg dnevne produkcije. Osvojili smo več novih proizvodov iz perutninskega mesa, ki pomenijo novost na našem trži- šču in bogatijo asortiman potroš- nje. Fizičnemu obsegu proizvodnje perutninskega mesa, ki se je samo v zadnjih 10 letih povečala od 6.938 ton na 27.350 ton ali za približno štirikrat, je sledila razširitev vseh ostalih dejavnosti in s tem vzpored- no tudi rast dohodka. Na uspešnost poslovanja pa ni vplivala samo proizvodnja kot po- sledica novih kapacitet, ampak je k temu v veliki meri pripomogla tudi produktivnost dela, ki je stalno na- raščala in to po stopnji okrog 10 % letno, kar je veliko več kot znaša republiško poprečje. Ta pomemben poslovni princip večanja produk- tivnosti je bil dosežen s primerno organizacijo in tehnologijo dela, s stalnim posodabljanjem in mo- dernizacijo strojev in naprav, z izo- braževanjem kadrov in dobrimi odnosi, ki so motivirali delovne ljudi za doseganje visokih rezul- tatov. Dosledno izkoriščanje kapacitet in razvijanje tehnologije je bilo naše stalno vodilo. IZ ENE V DRUGO GRADNJO Perutnina Ptuj se je v zadnjih 20 letih tudi glede na objekte nepresta- no širila. Delavci si še niso oddah- nili od ene izgradnje, ko so se že z nezmanjšano energijo zagnali v drugo, še večjo, da bi tako še bolj uveljavili svojo organizacijo. Tako je sledila izgradnja objektov po sle- dečem vrstnem redu: farma brojler- jcv na Bregu, valilnica, tovarna krmil, farma nesnic v Selah, pe- rutninska klavnica, nova valilnica, farma nesnic v Kidričevem, tovarna mesnih izdelkov, obrat za prede- lavo klavniških odpadkov, številni vzrejni objekti pri kooperantih, servisne delavnice in vrsta pomož- nih objektov, kot so prodajna skla- dišča, prodajalne, transportna sredstva in nazadnje novi poslovni center. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da je dek>vni kolektiv nadvse gospodarno, ravnal z družbenimi sredstvi, ki so se vlaga- la v razširjeno reprodukcijo in da je bil ob tem vložen nemajhen delež tistih sredstev, ki so nastajala kot rezultat lastnega dda kolektiva. Sa- mo v zadnjih petih letih je bilo vloženih v razširitev materialne osno\e dela nad 400 milijonov dinarjev sreds'"v, ki so nastala v delovni organizaciji. Ves čas smo se prav dobro zavedali, da se mora dohodek stekati tudi nazaj tja, od koder je prišel in da mora rast družbenega proizvoda rasti hitreje od osebnih dohodkov in druge potrošnje. Morda smo včasih v želji po čim hitrejšem napredku zahajali celo v položaj, da smo se odpovedali vlaganju v družbeni standard in delu pripadajočih oseb- nih dohodkov. Takšno racionalno obna.šanje pa ni bilo zaman. Z dosedanjim dobrim delom smo ustvarili solidne temelje in trdno materialno osnovo za uspešen bodoči razvoj naših temeljnih or- ganizacij združenega dela in delov- ne organizacije kot celote. Proizvajalne kapacitete so v delovni organizaciji povečini vse nove in moderne. V njih poteka visoko intenzivna proizvodnja, ki je tehnološko dognana in se lahko meri z najnaprednejšo evropsko produkcijo. Meso, ki se tu proizve- de je od vseh ostalih vrst mesa najcenejše. Za 1 kg prirastka žive teže perutnine porabimo danes okrog 2,20 kg krmila. S tako nizko količino po enoti, ki pa še ni dokončna, ni mogoče proizvesti nobenega drugega mesa. Tudi ^ta- li stroški proizvodnje so v tej produkciji nižji, kot pri ostalem mesu. Z razvito tehnološko specia- lizacijo in popolno osvojitvijo vseh faz dela smo v Perutnini danes sposobni družbeno naj racionalneje proizvajati in tudi nadalje širiti to proizvodnjo. Pa ne samo to — perutninarstvo lahko pomeni za Slovenijo in Jugoslavijo trden člen v tisti proizvodnji hrane, ki ima tudi glede izvoza veliko j)erspekti- vo. Nesmotrno bi bilo danes spreg- ledati ta dejstva, saj nas ekonom- ska situacija sama sili v to da razvijamo tiste dejavnosti, ki imajo največjo persf)ektivo in ki so sposobne same več vlagati v razvoj. Naše proizvajalne kapacitete so da- nes tako naravnane, da jih je mogoče zelo hitro razširiti in z relativno majhnimi investicijami povečati proizvodnjo tudi za več tisoč ton mesa. Te potenciale bi bi- lo potrebno bolj vključiti v družbe- ne plane razvoja Slovenije in Ju- goslavije, ob upoštevanju velike možnosti izvoza, zlasti v dežele tretjega sveta, ki postajajo vse močnejši kupec perutnine. POTROŠNJA PERUTNIN- SKEGA MESA STALNO NARA- ŠČA Potrošnja perutninskega mesa v Sloveniji in Jugoslaviji stalno na- rašča. Piščanec, ki je bil nekoč, še ne tako dolgo, privilegij na jedilni- ku, saj si ga je navaden potrošnik lahko privoščil le včasih, je postal danes najbolj iskan artikel v potrošnji mesa in je prav ljudem z nižjimi dohodki cenovno najbližji. S tem se je tudi uresničila ideja pokojnega misleca in uglednega državnika tov. Edvarda Kardelja, ki je leta 1958 ob obisku okrajne kmetijske razstave dejal, da si naš delavec ne bo mogel prej privoščiti piščancev in jajc, dokler ne bomo imeli velikih farm. To daljnovidno vizijo, ki je bila tudi apel za začetek utiranja novih poti v razvoju {>e- rutninarstva so ptujski perutninarji pravilno doumeli in jo tudi v zdo kratkem času uresničili. Vse pobude in delovni dosežki so bili tudi pri nas v osnovi omogočeni s sistemom samoupravljanja. Samoupravljanje je tudi v delovanju našega kolektiva dalo eno od neštetih potrditev pravil- nosti naše družbene poti. Ta pot, ki jo tudi mi letos slavimo, na najbolj nazoren način demantira vse nasprotnike samoupravljanja v njihovih pogledih na naš družbe- noekonomski sistem, z namigova- njem njegove neuspešnosti. Po- vedati moramo in to tudi v praksi dokazujemo, da je ravno nasprot- no, da brez samoupravljanja ne bi nikoli dosegli tega, kar smo in da nam samo takšna družbena klima kakršna je, najbolj odgovarja v na- šem razvoju. Pozabiti namreč ne smemo, da je hkrati s proizvodnimi obrati rasla tudi zavest delavstva o njegovi upravljavski in odločilni vlogi, ki je garancija za še hitrejši razvoj. Od tega, da v podjetju ali v TOZD le posamezniki na vse misli- jo smo že zelo daleč. Odločanje o vseh bistvenih vprašanjih in dogajanjih v delovni organizaciji postaja poleg finančnega dela dodatna dolžnost vseh. Značilno za nas je morda prav to, da je mnogo naših delavcev izredno hitro našlo razumevanje in sposobnost za vključevanja v takšne miselne tokove. Zelo hitro nam je uspelo preiti iz faze negotovosti v fazo zavesti in ob konkretnem delu smo teorijo spremenili v prakso. Hitra rast delovne organizacije in miselni procesi v samoupravljanju so omogočili, da smo v relativno kratkem času, ali bolje rečeno med prvimi v Ptuju ustanovili ekonom- ske enote ter izpeljali decentrali- zacijo upravljanja. To je vneslo no- ve impulze v ritem življenja in od tedaj postaja delovni kolektiv vse bolj samozavesten nosilec razvoja in medsebojnih odnosov. Med prvi- mi smo tudi oblikovali in formirali temeljne organizacije združenega dela za odločanje o delu in rezulta- tih dela. Od prvotno dveh temelj- nih organizacij smo prešli v organiziranje šestih TOZD-ov, da bi lahko najbolj približali upravlja- nje in odločanje delovnim ljudem, jih ekonomsko osamosvojili, da bi se potem na samoupraven način še bolj trdno povezali v skupno or- ganizacijo združenega dela. Fazni princip delitve dela, ki se je razvU v okviru specializacije, omogoča, da se kolektivi znotraj sebe še bolj or- ganizirajo in usposobijo za ne- posredno reševanje svoje proble- matike in da prek odločanja postanejo resnični gospodarji svojega dela. PERUTNINA DANES Perutnina danes ni pomembna samo po količini proizvodnje, če- prav jo letna produkcija blizu 30.000 ton mesa in mesnih izdelkov uvršča med velike proizvajalce v Jugoslaviji in Evropi. To je danes tudi delovna organizacija z moder- no tehnologijo, z visoko kvaliteto, dobro organizacijo in sposobnim kolektivom, ki je znal z lastnimi napori razviti in oplemenititi pozitivno tradicijo svoje stroke do najvišje možne mere. Stopnja gospodarske rasti seje v zadnjih 15 letih gibala med 10 in 15 % ob stal- nem dviganju produktivnosti dela, ki je daleč nad poprečjem občine in republike. S takim trendom razvoja mislimo nadaljevati tudi v bodoče. Načrtov za nadaljnjo izgradnjo imamo veliko. Do leta 1985 želimo za 56 % povečati obseg proizvod- nje in storitev. Za dosego tega cilja bo potrebno zgraditi nove farme za brojlerske stare starše in brojlerske starše ter vzrejališča za piščance. Nadalje načrtujemo izgradnjo nove valilnice, žitnih silosov, razširitev predelave mesa in proizvodnje mes- nih izdelkov, razširitev kafilerije in kotlarne, razširitev perutninske klavnice, razširitev skladišč in ma- loprodajne mreže ter še vrsto dru- gih investicij. Načrtovanju razvoja je kolektiv Perutnine posvečal ved- no veliko pozornosti. Investicijske programe kakor tudi letne in srednjeročne plane smo znali vedno pravc>časno realizirati. Srednjeroč- ni načrt 76—80 je bil recimo dosežen letno pred rokom. Pri razširitvi materialne osnove dela se je računalo zlasti na lastne sile ob polnem upoštevanju stabilizadj- skih ukrepov. Vsaka načrtovana investicija je bila pokrita in ekonomsko upravičena ter takoj po končani izgradnji polno izkorŽčc- na. Dosedanje delo in bodoči načrti so izraz visoke razvitosti ddovne organizacije, ki bodo oplemeniteni z novimi izkušnjami, prav gotovo omogočili Perutnini še nove zmage. Vse to, kar smo včeraj in danes naredili in kar še načrtujejo, naj služi naši socialistični skupnosti in naj še bolj ponese dobro ime naših proizvodov po domovini in zunaj nje. Ob velikem jubileju 30-letnice samoupravljanja in 75-letnice kvalitete čestitamo vsem delavcem, ki so prispevali svoj delež k razvoju organizacije. Hvaležnosespominja- mo še zlasti prejšnjih generadj delavcev, ki so ustvarili temelje danes močni Perutnini. Iz Ptujskega perutninarja št. 8—9 Poslovni center Mesokombinata Perutnina Ptuj Farma brojleijev Breg — v njej se je začela organizirana perutninarska proizvodnja 6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 4. september 1980 — TEDNIlt Zobozdravstvo v zagati Zobozdravstveni delavci se ob vsakdanjem delu še ukvarjajo s problemom, kako oi / zdravili in zobozdravstvenim materialom napolnili vse bolj prazna skladišča. Naše tovarne lahko same z.alagajo domači trg z zdravili in materialom, zato uvoza za zobozdravstvo ne bo, vendar domači dobavitelji, Kemofarmacija in Dental iz Ljubljane, Farmadent iz Maribora, Zlatarna Celje, pa še J ugodeni in Hospitalitet iz Zagreba slabo oskrbujejo domači trg. Zdravstvena skupnost je na začetku letošnjega leta namenila Zdravstvenemu domu neke vrste akontacijo 750.000 dinarjev in k tej vsoti so primaknili še nekaj denarja iz svojih skladov, da so nakupili kovine, zdravila in zobozdravstveni material, sicer bi zaloge že prej skopnele. Že ob koncu maja in v z.ačetku junija so zobozdravstveni delavci opozorili številne organe in organizacije, tudi republiški komite za zdravstvo, da bodo težave pri nabavi, torej je bilo opozorilo dano pravočasno, vendar rezultatov še ni. Trenutno se pri delu pomanjkanje še ne pozna. Ko pa se bodo vsi delavci vrnili z dopustov in čakalnice napolnile z bolniki, se bo po- manjkanje najbrž »boleče« poznalo, če odgovorni ne bodo pravočasno zagotovili zdravil. Pomanjkanje bo prizadelo vse veje zobozdravstva. Če začnem naštevati kar pri nudenju prve pomoči, kjer zmanjkuje anestetikov. Navadno jih na leto porabijo 15.000. Letos so jih dobili 3.000 in kljub skrajno racionalni porabi ta zaloga gre zdaj h koncu.. Zobotehnika oblikujeta umetne zobe Foto: M. Ozmec: Kako nam bodo potem blažili zobne bolečine, za katere pravijo, da so najhujše? Prav tako za nudenje prve pomoči primanjkuje zdravil za akutna obolenja zobne pulpe (živca). Nadalje kopnijo zaloge za konzervativo. materiali za proteze. .. Največ preglavic pa dela [»manjkanje materialov za popravljanje protez. Tako zobozdravniki zdaj »pometajo« skladišča in postajajo tudi trgovski fx)tniki. ko iščejo zobozdravstveni material in zdravila pri prvem, drugem, tretjem dobavitelju največkrat zaman. Trgovci pa jim zadnje čase priporočajo, da sami nabavijo devize, da bodo lahko uvozili material. Mar to pomeni, da se bodo morali poglobiti tudi v devizno poslovanje? Če ste se ob tem zapisu tisti, ki ste v zadnjem času obiskali zobozd- ravnika ustrašili za kvaliteto svojih plomb, mostičkov. protez in tako naprej, vse zdaj potolažim. V zobni ambulanti zagotavljajo, da kopne- nje materialov v skladiščih zaenkrat še ne vphva na kvaliteto zobozd- ravstvenih uslug. Strinjali pa se gotovo boste, da je na posledice treba misliti vnaprej, pravzaprav bolje prej kot slej. saj je po toči zvoniti prepozno. Sodobno opremljena zobna ambulanta v Ptuju Na eni strani pomanjkanje zdravil in materiala, na drugi pa pesti ptujsko zobozdravstvo pomanjkanje rezervnih delov. Za stare stroje je rezervne dele sploh nemogoče dobili, ker so jih nehali proizvajati, za nove pa tudi. ker so povezani z uvozom. Da je z.agata .še večja, je tudi servisna dejavnost za stroje slabo organizirana, saj v Sloveniji nimamo enega samega serv i.sa. Morali bi tudi kupili opremo za dve ambulanti, pa je preprosto ni moč dobiti. Zaradi že prej omenjene slabe preskrbe domačega trga. Tako že dve leli »p<^)čiva« pred šolo v Dornavi avtobus, v katerem je bila nekdaj potujoča zobna ambulanta. Prenehala je delali, ker ni bilo kadrov, zdaj. ko le-li so pa ni opreme. Druga ambulanta bi bila v osnovni šoli v Markovcih. zdravniška ekipa bi tri dni v tednu delala tod. tri dni pa v gradu v Dornavi. Že tri leta si zobozdravstveni delavci prizadevajo, da bi odprli oddelek za čeljustno kirurgijo Jeseni pride specialist, pa ne bo mogel začeti z delom, ker se ne dobi opreme. Toliko na kratko o problemih zobozdravstvenih delavcev, ki pa niso in tudi ne smejo biti le njihovi, ampak so (in vse kaže, da še bolj bodo) tegobe nas vseh. V K BIVARO mSL VODJA P02ARNEBA MSPEKTtMtATA Zaradi pomanjkanja plina ne smemo pozabiti na varnost Verjetno ste že slišali — morda tudi sami občutili — da je v zadnjem času pred ptujsko pro- dajalno plina ob Rogozniški cesti težko priti na vrsto za nakup naftnega plina. In ko ste končno plin kupili in ga varno prepeljali domov — ali ste ravnali pravilno pri priklopu nove jeklenke? Ver- jetno imate že utečen način ali navado pri tem opravilu, pa vendar, pravijo, da je previdnost mali modrosti, zato smo se odločili, da nam o tem kaj več pt)ve Edvard Kozel, vodja požar- nega inšpektorata pri SO Ormož in Ptuj: »Povdariti moram, da zaradi pomanjkanja plina res ne smemo pozabili na varnost. Dejstvo je, da se mora potrošnik pri vsaki nabavi plina legitimirati s poseb- no izkaznico, ki mora biti veljav- na in podaljšana vsaki dve leli. Ko si varno pripeljemo plinsko jeklenko domov je zelo pomemb- no kako jo priključimo na trosilo — bodisi plinski štedilnik, plin- sko peč ali podobno. Pozorni moramo biti predvsem pri spo- jih. Ti morajo biti popolnoma tesni, kar preizkusimo najlažje z milnico. Enostavno vse sf>oje s prstom ali kako drugače namaže- mo s tekočo milnico ali razredče- nim Cetom. In če se pojavijo mehurčki, je to že trden znak. da jeklenka t)ziroma spoji niso tesni. To je opozorilo, da lahko vsak trenutek pride do nevarnosti. V takih primerih netesnosti si včasih lahko pomagamo sami. Poskusimo najprej z zamenjavo tesnila, ki ga moramo imeti vedno na zalogi doma. Če po zamenjavi stanje ni spremenjeno, moramo o lem takoj obvestiti požarno inšpekcijo ali plinskega serviserja. Opozoriti moram predvsem na preslabo kontrolo strank pri navojnem spoju je- klenke z ventilom. Naša inšpek- cija je namreč pred kratkim pri kontrolnem pregledu ugotovila, da je bilo v prodaji precej je- klenk, pn katerem ni bil tesen prav ta navt)jni spoj z ventilom. Nik.itcre gospodinje moram si- p«.)hvalili. saj so nas prav one o icm obvestile prav pa je, da opt)/orimt) na to pomanjkljivost vse potrošnike plina. — Kaj, toliko vas čaka na plin? — Ne, vrsta za plin je na oni strani, mi vračamo prodajalcu jeklenke, ki jim pušča navojni spoj z ventilom ... narisal: BRZ V primeru takšne okvare je najbolje čim prej vrniti jeklenko nazaj prodajalcu.« In kako shranjujemo jeklenke, če jih je v gospodinjstvu več? »Veljavni predpisi dovoljujejo v vsakem gospodinjstvu največ tri jeklenke z zmogljivostjo po 10 kg. V enem prostoru pa je lahko v uporabi le ena jeklenka. Kam spravljamo rezervne jeklenke? Zapomnimo si. da jih lahko Nl'iavIjamo le v prostore, ki dovolj zračni in, ki niso p^^ višino okolice. To pomeni, ^ polne ali prazne jeklenke spadajo v kletne prostore, niti q( v garaže in ne v podstrešna prostore, še manj v skupD^ prostore ali stopnišča. Zavedat) se moramo, da so pare tekočega nartnega plina težje od /jaka ij da tiščijo k tlom. Ce bi prišlo do spuščanja, v kletnih in podobniij prostorih, kot sem jih naštel nebi mogli prostora prezračevati.« Napake sle torej uspešno u, pravočasno odkrili, tudi opozaf. jamo večkrat. Ali ste v zadnjein času kljub temu zabeležili kaki no nesrečo s plinom? »Na srečo še takšne nesreče v gospodinjstvu ni bilo. Zabeležili pa smo primer, "ko je prišlo do eksplozije plinske jeklenke v prtljažniku parkiranega avtomo- bila. Ugotovili smo. da je bil vzrok eksplozije prenapolnjena jeklenka. Torej vzrok: človeški faktor. Vseeno pa še enkrat opozarjamo vse potrošnike plina, naj bodo pri nakupu in priklopu skrajno previdni, kajti siedaj, ko je za plinom mnogo večje pov- praševanje, kot ponudba lahko mimogrede pride do kakšnih nevšečnosti. Tega pa nihče ne želi!« — OM Tudi občani so odgovorni za red v mestnem parku že v eni lanskih številk »Tednika« .sem opisal naš odnos do zelenic in seveda tudi do mestnega parka z namenom, da se bo ta naš odnos do zelenih površin v na.šem mestu spremenil, a vse je ostalo po starem, ali pa je .še slabše. S tem dopisom pa bi rad dodal še nekaj besed, k dopisu tovariša M. B.. ki v 33. številki »Tednika« sprašuje, kdo je odgovoren za red v parku? Vsi vemo. kako pogrešanje bil naš mestni park, ko so po njem rili stroji pri urejanju akumulacijskega jezera. Toda po končanih gradbenih delih je Komu- nalno podjetje iz Ptuja tej večji zeleni površini, ki je vsekakor okras našega obdravskega očaka, spet začelo vračati stari, prijetni videz in opravičeno lahko rečemo, da je podoba današnjega parka še skoraj lepša od tiste stare, saj so komunalni delavci poskrbeli za prijetno počutje sprehajalcev z lepimi, dišečimi cvetličnimi nasadi in ličnimi klopmi, ki v velikem številu nudijo počitek. Posajeno je bilo tudi veliko število okrasnega grmičevja, ki bo svoj dekorativni namen doseglo čez kako leto ali dve. ko se bo razraslo. Toda že tukaj bi potrkal na vest občanov, saj je mnogo tega okrasnega rastlinja odromalo na zasebne vrtove, katerih lastniki si želijo urejeno okolico svojega doma. čim bolj poceni, seveda. Dopisnik sprašuje, kdo skrbi za red v parku. Ker najprej omenja okrasno rastlinje, mu bom na to vprašanje poskušal tudi najprej odgovoriti: Za urejenost parka, kamor lahko vključimo poleg negovanja cvetličnih gred tudi košnjo trave in praznjenje košev za smeti ter razna druga drobna opravila, ki jih sprehajalci niti ne opazimo, skrbi komunalno p lomnih dirk po stezah, kjer še zdaj prav njim, drugi ogrožajo varen sprehod. Branko Zupanih m PREVEČ STRPNI SMO DO ALKOHOLIKOV OD BESED K DEJANJEM Načrtnega b^clcženja števila alkoholikov in vsega gorja, ki je s to boleznijo povezano žal nimamo. Nekaj številk sicer zbira služba social- nega skrbstva, zajema pa le tiste, najbolj akutne probleme, in se na te številke, ob načrtovanju zares široke družbene akcije proti temu pojavu, ne moremo trdno opreti. Tako je socialna služba v letu 1978 obrav- navala 117 družin v katerih je alkoholizem tako močan, da je morala socialna služba posredova- ti. Za minulo leto nimajo podatkov, lahko pa si pomagamo z republiško statistiko. Ta kaže, da je v Sloveniji od 10 do 15 % odraslih ljudi zasvojenih z alkoholom in če to izračunamo za ptujske razmere se redno opija 4000 občanov. To pa ni malo število, ampak vzrok za alarm. Se razlog večje računica, ki kaže koliko denarja stane samo zdravljenje, da o škodi na delovnih mestih, nesrečah pri delu ... sploh ne govorimo Samo za ilustracijo torej,: 1976 do 1979 se je v Ormožu zdravilo 321 alkoholikov iz ptujske občine, eden povprečno 40 dni, oskrbni dan pa stane 750.—dinarjev. Izračunamo torej lahko, da nas že ,,zdravljenje" alkoholizma drago stane, da o širši družbeni škodi (od izostankov z dela, škode na delovnem mestu) sploh ne govorimo. Skoda, da je ni moč izra- čunati, saj bi ob tej številki marsikoga zabolela glava in bi marsikateremu ,,slepcu" odprlo oči. Socialna služba ugotavlja, da se zdravi le 10 odstotkov alkoholikov, pa še od teh jih približno tretjina ponovno zapade v alkoho- lizem. Prav u podatek, potrjuje prepričanje, da imamo strpen odnos do njih, da jih ne prisilimo k zdravljenju in da puščamo, da gredo svojo pot, ki pelje le v pogubo. Tako so ugotovili tudi na problemski konferenci o alkoholizmu v občini, bila je v letošnjem juniju, ki so jo pripravili v okviru SZDL. Tedaj so zastavili delovni načrt in napovedali boj alkoholizmu, vendar odločilni korak od besed k dejanjem še ni storjen. Naj na kratko le povzamem smernice, ki so jih začrtali. Največ pozornosti so namenili preprečevanju nadaljnjega širjenja alkoholizma. Povdarili, so, da je potreben usklajen nastop tako delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, zdravstvene in socialne službe, izobraževalnih ustanov, družbenopolitičnih organizacij. Povdarek je torej na preventivnih ukrepih in prizadevanjih vseh sredin. Izobraževalna in zdravstvena skupnost bi naj pripravili program izobraževanja o vplivu alkohola na človekovo duševno in telesno zdravje tako za šole, kraje- vne skupnosti in organizacije združenega dela. Tudi delavska univerza bi morala v svoje delo vključiti takšna predavanja. Predvsem organi- zacije združenega dela lahko v boju proti alkoholizmu veliko storijo, seveda tako, da pravočasno preprečijo delavcem, ki prihajajo vinjeni na delo, da ,,se utopijo v alkoholu." To je zelo odvisni tudi od srčne kulture sodelavcev, pred vsem pa vodilnih struktur, da opozorijo zasvojenca, mu poskušajo pomagati, ga pošljejo na zdravljenje, prisluhnejo njegovim težavam, problemom. Vehkokrat posamezniki zaradi življenjske stiske, ki je ne znajo prebrtK diti hočejo le-to utopiti v alkoholu, a dosežejo prav nasproten učinek — vidijo jo dvojno. Tudi z ozdravljenimi alkoholiki je tako, da jill nemalokrat prav sredina, v katero se vrnejo, o* zna razumeti, pa potlej ponovno sežejo ..P* kozarcu." V naši Občini je več vinorodnih okoliševj Štajerska je tudi doma in po svetu znana P" ,.žlahtni kapljici" in resnici na ljubo, tudi StS; jerci slovimo kot dobri jAvd. Tudi zato bi morali bolj prizadevati, da razvijemo kulturo pitja, ne pa pijančevanja in alkoholizma. Kako se lotiti tega zla, je seveda vprašanje, posebno zato, ker bi mu kazalo porezati korenine, da s< ne bi moglo več razraščati in bohotiti. T* problemska konferenca je bila gotovo pr^ korak, vendar ne bo pomenila nič, če bo vs« ostalo le pri besedah. Do 10 oktobra bodo morali vsi, takO delovne organizacije, ustanove in skupnosti. P* še vse komisije ... začrtati svoje delo v boJI" proti alkoholizmu in programe poslati koordi- nacijskem odboru. Resda smo o tem, koliko s" doslej storili bolj površno poizvedovali, venda^ kaže, da se bodo tega dela resneje lotili ^ jeseni, ko bo konec dopustov. Tudi na SZD'' pravijo, da programov dda 5e niso dobili. si<^ je pa tako vdiko pomembnejše, kako jih bodf izvajali, zato bomo prav o konkretnih ukrep''' več poročali. Naj bo torej ta zapis vzpodbud* za ddo, sicer je pa že podatek, da imamo okr<* 4000 alkoholikov v občini dovolj grozljiv i" torej vreden premiskka in ukrepanja, mar oe? fEDNIK — 4. september 1980 NASE KMETIJSTVO - 7 IZ OBISKA V KK TOS) KLETARSTVO SLOVENSKE GORNJE ŠAMPION IN MEDAUE ZA VINO Stanje v vinarstvu in vinogra- dništvu v Slovenijijezelo kritično, Icajti poslujejo z zamrznjenimi (-enami. V zadnjih Štirih letih so se ^ene za štajerska vina dvignile le 13 odstotkov. V okviru poslo- vne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije potekajo sedaj dogovori o »odmrznitvi h lanskega odkupa grozdja i cen<(. ki bi prinesle tudi boljše re- zultate poslovanja. Za štajerska vina bi tako veljala cena 30 do 35 odstotkov več od dosedanje. »Zamrznitev cen<( .so /avric razvoj vinogradništva tako v za- sebnem kot družbenem sektorju. Vzpodbudne nove cene pa bodo verjetno obnove spet oživele. Višje cene bodo torej pokrile proizvodne stroške, hkrati pa bodo pridelovalcem vlile tudi voljo do vinogradništva in vinar- stva; saj vemo. da cene nenehno vplivajo na količino proizvodnje. l.ctos bo obilna letina grozdja. Sredi oktobra bonn>gro/.dje lahko že trgali, mleli in prešali in tudi pili mošt. Letošnja pomlad je vegeta- cijo zavrla, vendar ne bo posledic, če bo vreme do trgatve vinogra- dnikom naklonjeno. Jani Gonc. direktor TOZD Kletarstvo Slovenske gorice, je povedal, da tudi letošnji odkup grozdja mora potekati normalno, saj imajo predelovalni center urejen za sprejemanje velikih ko- ličin grozdja. Cene bodo obeta- vne, od 16 do 18 dinarjev za kilo- gram kakovostnega grozdja. Kmetijski kombinat TOZD Kletarstvo Slovenske gorice vsa- ko leto nastopa na dveh sejmih: na sejmu v Novem Sadu in na Med- narodnem vinarskem sejmu v Ljubljani. Pohvalijo se lahko s šampioni za najboljše vino Jugo- slavije, ki so ga dobili za rumeni muškat letnika 76 in 78. V Ljub- ljano so dali pet vzorcev in dobili tri velike zlate medalje, eno zlato in eno srebrno. S tem .so lahko več kot zadovoljni. Ko smo tovariša Gonca vprašali, če nagrade po- menijo tudi to. da lahko njihovo vino z veseljem pijemo, je dejal: >>Upam in pričakujemo, da bo letnik 1980 kvaliteten in bomo tudi v naslednjem letu lahko pili res kvalitetno in dobro kapljico.« In kaj naj dodamo k temu mi? C^estitke za nagrade, za kapljice, ki smo jih popili. N. Kotar POUDAREK KMEnJSTVU V torek je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko industrijo pri izvršnem svetu SO Ptuj obravnaval planske dokumente SR Slovenije, podravskih občin, občine Ptuj in osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana KB Maribor za obdobje 1981 — 1985. Pose- ben povdarek so dali tistemu delu gradiva, ki zajema razvojne programe kmetijstva, gozdarstva in živilske industrije. N. K. Med obiralci hmelja v Zavrču L spešno hmeljarjenje je odvis- no ne le od pridelka, ampak tudi od kvalitete pridelanega hmelja. Slovenski hmelj, ki gre večinoma v izvoz, si je skozi leta pridobil tudi SVOJ sloves, saj smo vse skozi skrbeli za kvaliteto našega »zele- nega zlata«. ■ V ptujski občini hmelj obirajo ročno le še v Zavrču. vendar je iz leta v leto manj interesentov za obiranje, kar se pozna še posebej v letošnjem letu. ko je obiralcev le dvesto. V TOZDu vinogradništvo Ha- loze, delovni enoti Zavrč. imajo 12,5 ha hmelja. Deset hektarjev je goldinga in le dva hektarja in pol je aplonu — perspektivne sorte /a strojno obiranje. Z obira- njem so začeli 21. avgusta, obira- nje pa bo končano predvidoma osmega septembra. Z obilico ročnega dela lahko pridelamo boljši oz. kvalitetnejši hmelj, saj so kobuljčki zelo občutljivi in se pri strojnem obiranju kar nekako razdrobijo. Kvaliteta letošnjega hmelja je morda nekoliko slabša od lan- skoletne, letina pa je srednja. Hmelj je treba znati tudi dobro posušiti, skladiščiti ... To je opravilo, ki zahteva precej na- tančnega dela. spretnosti. V Za- vrču poteka sušenje in vsa hme- ljarska opravila na klasični na- čin. Hmelj prevažajo v koših. Sušijo ga v posebnih sušilnih komorah do 8 % vlage v kobuljih. Prodaja hmelja poteka prek Hmelj je treba prine.sti »na mero« Hmelzada Žalec. Večina hmelja gre v izvoz. V Zavrču so v prejšnjih letih imeli hmelj na petnajstih hektar- jih, letos ga imajo le 12.5 ha. Kako bo v prihodnje? Površine bodo ostale enake, z načrtno obnovo bodo začeli leta 1982 in 1983. Predvidevajo tudi strojno obiranje, saj je preveč tvegano čakati ali obiralci bodo ali ne. In kdo so obiralci? Starejši, ki NO vajeni obiranja, mlajši, ki se komaj navajajo, med njimi pa so tudi Romi iz naselja pred Ormo- žem. Zakaj prihajajo v hmelj? Pri strojenm obiranju se kobuljčki tudi poškodujejo »Že več kot trideset let hodim v hmelj. Najprej sem bila v Savinjski dolini. Cena ni ne vem kako velika, saj je vse kar kupi- mo drago. Hmelj pa je letos res slab. Megla ga je precej uničila. Obiramo tri skupaj in tako naberemo 30 »škafov dnevno.« Ta obiralka je je stara že 74 let in bo prihodnje leto prišla spet. če bo le pri močeh: saj »treba je iti za denarjem«. In Tončko Ahačič vsaki dan čaka še šest kilometrov dolga pol do doma v Turškem vrhu. Kristina Pravdičje tisti dan. ko sem bila med obiralci nabrala 14 meric. Z merjenjem je zadovolj- na, le sama s sabo ne preveč; pravi, da ji gre delo prepočasi od rok. Delo je še kar zahtevno in moraš imeli zares voljo. Denar bo Kristina pt)rabila za stanarino v študentskem domu, mogoče pa ji bo tudi kaj ostalo. Pravi, da je le malo mladih v hmelju, pa čeprav bi mnogi potrebovali denar. Danica Kololenko je bila ne- kaj časa tudi na morju, sedaj pa pridno obira hmelj, da bi tudi ona dobila nekaj denarja. Bereta skupaj z bratom in nabereta tudi 26 meric dnevno. Zvečer jo malo pečejo prsti, čez noč pa to spet mine. Milica Kostanjevec bere sku- paj z mamo in staro mamo. Tako dnevno naberejo tudi 38 meric. Milica je .še osnovnošolka in se vsak dan vozi v šolo v-Cirkulane. Prav zaradi tega je ob koncu dejala, da bi lahko bilo še kaj počitnic. Tako je torej v hmelju. Rastli- na za rastlino pada iz žice in kobuljčki romajo v košaro. Ko je ta polna spet v vrečo. Obiralci nato z vrečo na rami gredo »na mero«. Vsak potem skrbno čuva baleio. na kateri je napisano število obranih meric. Potem pa je treba spet urno nazaj v hmelj, po nove kobuljčke. ki bodo napolnili vrečo, po nove kobulj- čke za nove balete .. . sproti računajo koliko denarja bodo dobili ... za vsako mero 13 dinarjev 50 par. . . N. Kotar ŠE O TEKMOVANJU MLADIH ZADRUŽNIKOV-TRAKTORISTOV Mladi traktoristi zaorali brazde spretnosti in znanja že v prejšnji številki smo na krat- ko poročali o tradicionalnem regij- skem tekmovanju mladih zadružni- kov-traktoristov za območje podravske regije. Danes poročamo nekoliko podrobneje. Med mladimi tekmovalci- traktoristi smo lahko srečah mlade zadružnike, kmete kooperante, poklicne voznike traktorjev in tudi mlada dekleta, ki so jih prisotni še posebno prisrčno pozdravih, saj se 5e vedno zelo malo število deklet odloča prijeti za volan traktorja in se z njim spoprijeti s trdo zemljo. Tudi na letošnjem regijskem tek- movanju, ki je bilo izbirno za podobno tekmovanje v okviru republike, se tekmovalne discipline v bistvu niso spremenile od discip- lin v preteklih letih. V veliki meri pa se je spremenil odnos mladega Človeka do zemlje in njenih vred- not. Tako so se mladi pomerili v spretnostni vožnji in oranju, po- kazati pa so morali tudi veliko niero teoretičnega znanja. Kljub temu, da je bil teren na ka- terem so tekmovali zaradi dežja razmočen, so mladi traktoristi Pokaz.ali kako obvladajo danes že nepogrešljivo strojno orodje za pri- dobivanje prepotrebnih živil. Enot- "la ccena vseh poznavalcev in tudi strokovne komisije, ki je ocenjeva- la delo mladih traktoristov je bila, da so mladi pokazali veliko mero' znanja in še posebno spretnosti. Tudi teoretično znanje jim ni delalo Večjih preglavic. To pa dokazuje tudi tesno število zbranih točk med Posameznimi ekipami. Za tekmovanje mladih kmetov, Poklicnih kooperantov seje prijavi- lo dvanajst tekmovalcev, največ tispeha pa je imel Ludvik Thaler od Lenarta, ki je zbral skupno 320 fočk. Komaj dve točki zaostanka je "iiel drugo uvrščeni Franc Meglic iz slovenske Bistrice. Na tretje mesto Pa se je uvrstil Stanko Kramberger ^298 točkami od Lenarta. Tekmovanje je bilo še posebno zanimivo, saj so se med seboj izmerili že mnogi dobri znanci iz preteklih tekmovanj pa tudi zato, ker so se iz vsake tekmovalne skupine uvrstili na republiško tek- movanje, ki bo 29. in 30. avgusta v Šentjerneju pri Novem mestu, po trije prvouvrščeni. V skupini mladih zadružnikov je tekmovalo 18 mladih, prva tri mesta pa so osvojili tekmovalci iz občine Maribor. Prvi je bil Andrej Lašič 316 točkami, drugi Stane Klemenčič, ki je imel tri točke manj in tretji Alojz Meglic z 298 točka- mi. V disciplini deklet, sta zopet slavili Mariborčanki Ivanka Lašič z 288 točkami pred Marijo Frangež. Tretjeuvrščena Stanka Šoštarič pa je bila iz občine Ormož. Posebna komisija, ki so jo se- stavljali člani vseh občin podravske regije, je ob zaključku tekmovanja podelila za opravljeno delo in pokazano teoretično znanje prizna- nja, plakete in denarne nagrade naslednjim posameznikom: v ka- tegorijo mladih zadružnikov je za spretnostno vožnjo prejel nagrado Andrej Lašič iz Maribora. Ta je ;magal tudi v oranju. Med poznavalci teoretičnega dela je bil najuspešnejši Stane Klemenčič iz Maribora. Med dekleti je Mariborčanka Ivanka Lašič zmagala v oranju. Za njo pa se je na drugo mesto uvrstila Marija Frangež in z enakim števi- lom točk tudi Slavka Soštarič iz občine Ormož. Tako sta si podelili drugo in tretje mesto. Ivanka LaŠič pa se je najbolje izkazala tudi pri pisanju testov. V kategoriji poklicnih voznikov in kmetov kooperantov je najbolje oral Ludvik Thaler iz občine Le- nart, pred domačinom Francem Megličem. Največ teoretičnega zna- nja v tej kategoriji pa je pokazal Milan Korošec iz občine Slovenska Bistrica. V spretnostni vožnji se je najbolje znašel Franc Meglic. Največ uspeha v ekipni uvrstitvi je imela ekipa iz občine Maribor. Med posamezniki pa je bil najuspešnejši Andrej Lašič. Po skupni oceni tako tekmovalcev, gledalcev kot tudi komisije in dru- gih udeležencev letošnjega sedmega tekmovanja na Pragerskem je bilo rečeno, da so organizatorji tek- movanje zelo dobro pripravili pa tudi pripeljali do zaključka, kljub neugodnem vremenu, ki je tekmovanje spremljalo. Ob tem je potrebno pohvaliti tudi kulturni program, ki so ga ob zaključku tekmovanja pripravili mladi člani folklorne skupine iz Smartnega na Pohorju, ki so se predstavili v pristnih pohorskih narodnih nošah in še bolj pristno domačo, kmečko govorico, polno šegavosti pa tudi bodic, ki niso pustile bolečine, ampak vedrino in prijetne spomine. Viktor Horvat V Pesnišid dolini ne bo več nomadske paše v dolini Pesnice so ljudje včasih travnati svet kosili le enkrat: ko je trava spet zrastla sojo popasle krave. Glede na to. da seje zemlja v pesniški dolini izboljšala pa.ša več ne pride v pošiev. Ciril Satej. kmetijski inšpektor skupščine občine Ptuj nam je glede nomadske pa.^ie povedal: »Tudi danes nekateri ljudje še vztrajajo pri nomadski paši. mnogi, ki naprednejc mislijo pase temu upirajo. Poleg prepovedi nomadske paše — pregonske paše z ovcami, republiški zakon prepoveduje tudi pašo na intenzivnih kmetijskih povr.šinah. Takojctudi nomadska paša. kije bila v navadi v Pesniški dolini, povsem v nasprotju / zakijnom, kije biU)bjavljen v Uradnem listu št. 38/74 in ima zakonsko veljavo. Zakon ima poleg ostalega tudi predpisane sankcije za lisic, ki kršijo določila zakona in ne spo.štujejo prepovedi takega načina paše od 1000 do 50 000 dinarjev. Kljub prepovedi s tem zaki)nom pa daje zakon možnost organiziranja na določenih površinah tudi lako pašo. ven- dar mora bili organizirana prek delovne organizacije oz. skupnosti kmetov ali vsaj soglasna. Danes pa se še vedno pojavlja, da so eni za. drugi pa proti m lako naslaja škoda na kmetijskih /eniljiščih.<' Zbiranje živine iz cele vasi. da bi jih pastir odpeljal na pašo. čuval ves dan in preganjal preko kmetijskih zemljišč, ter zvečer spel vrnil lastnikom, je torej le še preteklost. Kmetje.so se temu uprli že pred desetimi, petnajstimi leti... Ta zahtevek bil podan predvsem od tistih kmetov, ki so inienzivneje koristili površine po končani regulaciji pe- !«iške doline. Danes so vsa zemljišča kvalitetnejša, popla- vljenih površin več ni in lako torej kmetje v teh predelih lahko travnati svet kosijo večkrat. Naj dodam še. da kmetijska zemljiška skupnost občine Piuj kol nosilec kmetijske zemljiške politike, usmerja svoje delo predvsem v usposabljanje kmetijskih zemljišč. Pred- videvajo, da bodo / agro in hidromelioracijami v obdobju 1981 — 1985 usposobili 4376 ha manjvrednih kmetijskih zemljišč, v Pesniški dolini 771 ha. ob Polskavi 3105, ob Dravinji 500 ha. Torej, v naslednjem srednjeročnem ob- dobju bomo pridobili še nekaj kmetijskih zemljišč in tako bomo lahko več površin izkoriščali intenzivno, v.se manj pa Jih bo ostajalo za nomadsko pašo. N. Kotar 8 - iz naSih krajev 4. september 1980 — TEDNIK TEMELJNI DELEGAT Dober den! Dnevi so vsaki den za eno kurečjo zehaje krajši, to pa- pomeni, da se gor na poletje jesen sprovla. V naši gorici srna z Mico le en\ mali klopotec poslavla, ki de te gdo de grozdje hoj mehko grotalo škorce^ no druge živalske no človeške škodljivce z gorice pregaja. Jaz ali ne ven gdo mo letos grozdje obirali, če pa so jagode na grozdji še tak trde noi zelene. Po moji vinogradniški oceni hi nan zaj moglo vsaki den dvojno sunce sijati. da hi se naši grojzdeki mala zmehčali no v pravem cajti\ doz orli. Tudi karuza je šefejst zelena. • Da prati jeseni plujemo. nam je tudi pričetek novega šolskega leta naznana. Deca so drgoč žmetne torbe na pleča abesli no v šolo po znanje' hodijo. V naši vesi na Suhen hregi, ki šteje 22 hišnih številk, se z deco nemremo preveč pohvaliti. Vsijkuper premoremo samo šest šalarov, ta pa pomeni, da srna slabi »kindermaheri«. Iz cele vasi sta začela letos v prvi razred hoditi samo dva vučenca. saj nemama mladih družin, ki bi za naraščaj poskrbele, mi ta stori pa se s tata zadeva več ne ukvarjamo.] Vete, to je pravzaprav žalostna zadeva. Če de šla tak dale naprej, te de, naša ves čista izumrla. Ge so tisti cajti gdo so naše družine po pet, šest no\ tudi deset otrok mele. Meli smo manj kruha na več dece, zaj pa mamo kruha zadosti pa nan deca falija. Tudi ta mlade družine nejama več kak\ enega, dva ali pa največ tri j race. Kaj je tumi krivo, jaz ne vem. mislim' pa, da bi mogli malo proizvodnjo kontracepcijskih tablet vstaviti. Saj vete\ kak poje tista pesem: »Zato se s kontracepcijo borimo, da bi na sveti bili kak cepec manj . . . « \ Kak pa kaj stabilizacija gospodarstva no druge naloge? V cajtngah' no v delegatsken gradivi sen šteja, ke pulietni rezultati ptujskega virstnal neso najboljši no so si v enih podjetjih privinli precih zgube. J a, dobro de\ trebalo v roke no možgane pluniti, da mo do kunca leta na zeleno vejo- zlezli. Le z dobrin, pumetnin no paštenin delan de se zadeva zboljšala. Zaj de se pa začela sezona jesenske setve. M is I in na sestanke. Naj bodo\ krotki no s pametnimi zaključki. SREČNO — VAŠ LUJZEK\ Ormol Novo šolsko leto tudi \ za najmlajše v Vzgojno varstveni zavod v Ormožu Je v novem šolskem letu ' vpisanih 187 otrok, v oddelek v Ivanjkovcih 43 in na Humu 11 cicibanov.' V prejšnjem šolskem letu so pripravili za vpis v šolo 49 cicibanov. Na ' njihova mesta je želelo 48 otrok, sprejeli pa so jih lahko 41. medtem ko ; sojih 7 odklonili, ker stanujejo v drugih krajevnih skupnostih, kjerje tudi; organizirano otroško varstvo. ' Večje razlogov za to. da starši iz različnih krajevnih skupnosti želijo! vpisati svoje cicibane v ormoški VVZ. vendar s tem nastajajo težave v; organiziranju dela v Ormožu, medtem pa teče delo v drugih VVZ z; manjšimi skupinami otrok. ; Poleg redne vzgojnovarstvene dejavnosti, bo letos v Vzgojnovar-- stvenem zavodu Ormož, teklo delo s 24 cicibani v tako imenovanem^ 80-urnem programu, »malo šolo« pa bo obiskovalo 21 otrok. Fi M: MAKOLE „En kovač konja kuje, koliko žebljev potrebuje?" Tako so še pred nekaj desetletji peli mladi v .šoli in na cesti. Danes pa ni več tako. Le malo je takšnih, seveda med starejšimi, ki jim ta pesmica še ni izginila iz spomina. Med tistimi, ki se še danes lahko srečujejo s pravim kovačem .so tudi prebivalci Makol, kjer v sicer skromni kovačiji, bolj za bobi kot zares, od časa do časa še kuje poško- dovana konjska kopita priletni Jurij Sajko. Včasih je kovaška obrt cvetela, daje bilo kaj. Vaški kovači, pone- kod jih je bilo kar več, niso bili v skrbeh za delo. saj gaje bilo na pretek pa za tiste čase delo še dobro plačano. Pohod jeklenih konjičkov, kar še posebno velja za kmetijstvo, je delo kovačev zavrl, saj ti ne potrebujejo več podkovic, ampak najbolj- Jurij Sajko pri delu še vedno mojstrsko uporablja svoje, v mladih letih pridobljeno znanje podkovanja konjev. šega mehanika. Tudi kmečki vozovi postajajo vse bolj malo uporablje- no prevozno sredstvo, ker postaja ročno delo vedno bolj cenjeno, ob tem pa žal zastaja za učinkovitostjo strojev, je postalo preveč drago in s tem tudi naročil ni več veliko. Mladi se tako že dolgo ne odločajo za takšne poklice, zato tudi Sajkova kovačija v Makolah samo po zaslugi veselja lastnika še životari. Prav gotovo je ta kovačija ena zadnjih te vrste še »živečih« na območju severovzhodne Slovenije. To spoznanje pa daje misliti, da bi veljalo,, predvsem zaradi izvirnosti delovnega prostora in orodja poskrbeti za njegovo ohranitev poznejšim rodovom, ki si JO bodo prav gotovo z velikim zanimanjem ogledovali, saj je že današnja generacija mladih s takšno obliko dejavnosti le malo sezna- njena, j __Besedilo in posnetek; Viktor HorvatJ 9. DAN PERUTNINARJEV Po dopoldanski slovesnosti v športni dvorani Mladika, so se popoldne zbrali na stadionu Drave še člani delovnega kolek- tiva, kooperanti in drugi, da bi skupno, najprej delovno, nato pa še v prijetnem razpoloženju, pro- slavili tradicionalni dan perutni- narjcv, ki je bil letos že deveti po Več tisoč je bilo udeležencev tradicionalnega dneva Perutnina- rjev, ki so se zbrali na stadionu Drave. (foto: L. C.) vrsti. Čeprav jih je v nočnih urah razgnal neprijetni gost — dež, je vendarle nekaj ur minilo v do- brem in veselem vzdušju h kate- remu so pripomogle številne spe- cialitete na žaru in domača vinska kapljica. Osrednji govornik na dnevu perutninarjevjebil Franc Potočnik — predsednik delavskega sveta delovne organizacije, kije govoril o razvojnih dosežkih, težavah in načrtih ter ob tem povdaril, da vse podatke do podrobnosti zajemajo poročila v njihovem glasilu Peru- tninar. Dopoldanski obisk pred- stavnikov zveznih in republiških organov ter drugih gostov pa je veliko priznanje kolektivu, kije že zdavnaj prerasel republiške in državne meje. Takšen ugled pa je bilo moč doseči le s skrbnim in načrtnim delom, s kvalitetnimi proizvodi. Vse to pa je tudi po- sledica urejenih .samoupravnih odnosov in zlasti dobrega in pri- dnega dela vseh perutninarjev in kooperantov. Po kulturnem programu so nato še sedmim šoferjem fx)delili posebna priznanja za uspešno prevoženih 200, 300, 500 in 800 tisoč kilometrov, pokale, prizna- nja in medalje pa najboljšim športnikom. mš Kljub še vedno počitniškemu razpoloženju, so otroci pod vodstvoo) svojih tovarišic pripravili kulturni program in z njim popestrili skromno slovesnost ob otvoritvi novega vrtca, (foto jb) Nov vrtec za 96 otrok V Ptuju so v petek. 29. avgusta odprli nov vrtec v nekdanjih prosto- rih kovinarske šole. Obnovitvena dela in oprema so veljali 3 milijone dinarjev, od tega je 650 tisoč dinarjev prispevala krajevna skupnost Dušan Kveder iz sredstev krajevnega samoprispevka, ostalo pa občinska skupnost otroškega varstva. Dela je opravila ONPZ Panorama. Ob otvoritvi vrtca je govoril predstavnik krajevne skupnosti Borut Krivec, vrtec pa je odpna dolgoletna družbenopolitična delavka v krajevni skupnosti Polonca Vlah. Otroci iz vzgojnovarstvenih enot Med vrti 1 in Men vrti 2 so pripravili prisrčen kulturni program, tovarišice pa so pripravile v prostorih novega vrtca priložnostno razstavo lutk in raznih pripomočkov, ki jih uporabljajo pri delu z malčki. V ponedeljek je 96 otrok starejše skupine prvič prestopilo prag vrtca, ki je v neposredni bližini ostalih dveh vrtcev Med vrti. Pod vrtcem Med vrti 2 pa v tem tednu urejajo tudi skupno veliko igrišče, kjer bodo stala razna igrala, ki jih uporabljajo otroci za igro in za rekreacijo. N. D. Lanskoletni udeleženci slikarske kolonije razstavljajo Med prireditvami letošnjih Vlll. ptujskih kulturnih srečanj je tudi vsakoletna slikarska kolonija POETOVlO — PTUJ. ki ima v svojem zaključku še otvoritveno slovesnost s predstavitvijo liko- vnih del. ki so nastale pred letom. Tako .so se minuli četrtek ponovno zbrali v paviljonu Dušana Kvedra številni ljubitelji likovne ume- tnosti in predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja, \i jim je spregovoril predsednik upravnega odbora kolonije dr. , Vladimir Bračič. Tokrat se v Ptuju predstavlja sedem udeležencev lanskoletnega srečapja slikarjev na Borlu Bog- dan Cobal. Marjan Jelene, oba Kirbi.š~a. Nada Madjarac. Mila Djerkovič in Albin Kramberger. Razstavo si lahko ogledale še do 10. septembra, vsak dan med 8. in 11. uro dopoldan, popoldne med 16. in 18. ter v nedeljo od 10. do 13. ure. mš Z otvoritve razstave likovnih del udeležencev lanskoletne sli- karske kolonije Poetovio-Ptuj. Foto: S . Kosi Ptujski planinci na vrhu Triglava Pravijo, da ni pravi Slovenec tisti, ki se ne povzpne na vrh na- šega očaka, pravijo pa ludi. da gora ni nora. nor je tisti, ki gre gor. Ne glede na lake ali drugačne reke seje 54 Plujčanov odločilo za laki podvig. Avtobusni prevoz pod Triglav je organiziralo ptujsko planinsko društvo, vodil pa gaje skupaj s šestimi kolegi — vodniki sam predsednik. Kljub dežju ni manjkal na avtobusu niti eden od prijavljenih. Najmlajši udeležen- ec je bil star osem let. najstarejša udeleženka pa sedemdeset let. Omenim naj še to. da so bile zra- ven tri štiričlanske družine. Vso pot nasje spremljal dež. vse tja do gozdov Pokljuke, ko je prenehal. Pot nas je vodila pod krošnjami mogočnih smrek, nato mimo krošenj in na koncu nad krošnjami. Razdalja od smrekinih korenin do njenega vrha znaša približno tri ure, toliko časa smo namreč porabili, da smo se dvi- gnili nad vrhove dreves. Kolona sedeminšlirideselih se je brez večjih zastojev približevala Vod- nikovi koči. Pred nami se je po- kazal Triglav v vsej svoji mogoč- nosti. Rahlo vznemirjeni in vpra- šujoči pogledi so izražali bojazen, da ne bodo na vrhu. drugi spel .samozavest, saj so zalo prišli, tretji le občudovanje, nekateri strah, pravzaprav 47 različnih občutij, ki jih je povezovala tiha želja priti na vrh". I\)t proti koči na Doliču nasje presenečala s čudovito planinsko lloro. trop gamsov je za trenutek ustavil naš korak, drugič sla to storili žeja in lakota. Srečali smose s starim in novo zapadlim sne- gom, pa ludi nekoliko hladneje je poslalo. Koča na Doliču je bila toplo zavetišče za vse. Najbolj pogumni in najbolj vzdržljivi (17) ,so se podali še na Kanjavec. Rdeči nosovi so ob vr- nitvi izdajali precejšenj mraz. Čaj in dobra enolončnica sta potem zopet vzpostavili ravnotežje. Zvečer smo to ravnotežje malo podrli, saj smo po štajerski navadi posegli po vinu. Sal. smeha in pesmi ni manjkalo. Svojevrstni večer v planinski koči se je končal po sobah in na .skupnih leži.ščih. Običajno večer- no umivanje so ta pogumni opravili na snegu, ostali pa smo se mu kar izognili. Spanje je bilo tako učinkovito, da je nabito polna koča stala kol izumrla. Ob četrti uri zjutraj seje spet prebu- dila. Naša najmlajša vodnika sta sc /budila že lep čas prej. da ja ne bi zamudila dogovorjene ure. Zanimiv je bil pogled na plato pred kočo. Nekateri so v jutranjem mraku stoje z.ajtrkovali. drugi so urejali svoje pričeske, obleko, čevlje, tretji so že nesiropno čakali z na- hrbtniki na ramah na povelje. Po »mulaljeri« smo se pričeli vzpenjali. Na pet metrov smo srečali gamsa. Nekoliko naprej nasje sprejel tako mrzel veter, da je prišla v pošlev vsa dodatna planinska oprema. Nobeden od udeležencev ni bil brez rokavic. Še tako m.fzei veter ni premagal la- kote. Napol zmrznjene roke so rezale kruh. suho klobaso, sir ah odlomile le ko.šček čokolade. Plazi.šče do triglavske steneje bilo zmrznjeno in nam tako omogo- čilo lažji vzpon. Zanimiv je bil vstop v steno. Predstavljajte si gladko skalo, skoraj navpično, s prečnim žle- bom in klini. Najmlajši udeleže- nec je s težavo dosegel klin. Za prvo skalo je izjavil, da gaje bilo Ptujski planinci od 8 do 68 let starosti na vrhu Triglava malo strah. Tudi nekaterim dru- gim so se zatresle noge. pa so jim pomagali spredaj ali zadaj hodeči, ki so bili že vajeni skal. Počasi smo prihajali na vrh ve- seli, srečni. zadovt)ljni. ponosni.... Na vrhu pa nas je čakalo prese- nečenje. Tri udeleženke od sku- pine starejših, ki so ostale na Vodnikovi koči so prispele pred nami na \ rh. z našo skupino pa je prišel najmanjši, osemletni in na- jstarejši oseminšlesldesetletni planinec. Kaj človek občuti, ko pride na vrh. kaj ima od lega. da gre gor. kaj dobi in podobna vprašanja včasih poslavljajo ljudje planincem. Na ta vprašanja bi dobili petdeset različnih odgovorov, vendar bi iz vseh odgovorov kot skupni ime- novalec lahko potegnili enega, splošnega-ljubezen do narave. Kajti hodili ure in ure samo zalo, da se lahko pohvališ, da si bil na vrhu Triglava, je verjetno pre- malo, potreben je še vsaj kak drugi motiv. Skupinsko slikanje, žigosanje kartic in izkaznic in seveda pla- ninski krst so nam vzeli kar precej časa. Toda kam pa bi prišli, če 33 prvoprislopnikov ne bi dobilo novih planinskih imen, in ne ob- čutilo na svoji zadnjici krepkega udarca s Prusikovo vrvico, stiska roke vodje vzpona in požirka po- darjene slivovke, prinesene iz Ptuja. Tudi okoli smo se malo ozrli, pozdravili našedvali.sočake. pogled je nehote splaval tudi na Grossglockner v sosednji Avstriji. Helikopter je ravnokar odpeljal ponesrečenega planinca'v dolino Vrat. Tudi ta misel nasje sprem- ljala pri spustu proti Planiki. Tu smose razdelili v dve skupini, ena je krenila proti Vodnikovi koči. druga pa na Krederico, kjer nasje med drugim pozdravilo več to- vornjakov praznih steklenic. -|j Pol proti Vodnikovi kočije bila pravi užitek, za mano sta hodili dve pionirki-planinki in tako vnelo čebljali in spraševali, da j^ čas minil, kot bi pihnil. V Vodiii- kovi koči smo .se vsi dobili ii nadaljevali pot v dolino. Srečeval' smo precej planincev, ki so po običajnem pozdravu izražali z^' čudenje nad našo številnostjo- Nasproti nam je prišla dolgoletna blagajničarka društva in veselo smo vsi skupaj hiteli proti avto- busu. Prvič sem hodila s tako veliko skupino, z ljudmi tako različnih starosti, izobrazbe, interesov- sposobnosti, pa moram reči, da se je skupina kot celota in vsak kot posameznik ponašal kot zrel pl^' ninec. K uspehu je pripomogla ludi lepo vreme in dobra organi- zacija. Kristina SAMPERL fEDNIK — 4. september 1980 ENAJSTI FESTIVAL - 9 v skladu 2 določili samoupravnega sporazuma o pospeševanju i^iiiafe zabavne glasbe Slovenije in samoupravnega sporazuma o ^ruž^vanju dela delavcev v delovno organizacijo Zavoda Radio—Tednik Ptuj, ter na podlagi 21. člena pravil festivala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju in dogovora z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, je upravni odbor festivala sprejel POSLOVNIK XI. FESTIVALA DOMACE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE PTUJ'80 Ta poslovnik določa potek festivala, njegov ^amen in pomen, opredeljen v razpisu z dne 13. jecembra 1979, določa njegove organe, višino vrsto nagrad, ceno vstopnicam in druga za javnost pomembna določila. Pred pričetkom festivala morajo biti s poslovnikom seznanjeni yse sodelujoči in javnost. 1. SPLOŠN.A DOLOČILA: 1. člen Enajsti festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '80 (v nadaljnjem besedilu: jnajsti festival) bo 5. in 6. septembra 1980 na Letnem prireditvenem prostoru v Ptuju, Trg svobode, pod pokroviteljstvom Kreditne banke \laribor in Poslovne enote Ptuj. 2. člen Enajsti festival bo razdeljen na dva samostojna dela: 1. Festival ansamblov domače zabavne glasbe, ki bo v petek, 5. septembra 1980 v organizaciji Zavoda Radio—Tednik Ptuj in pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Slovenije. 2. Festival melodij domače zabavne glasbe, li bo v soboto, 6. septembra 1980 v organizaciji Radia Ljubljana in glasbenega uredništva Radia Ptuj. 3. člen Na festivalu ansamblov domače zabavne glasbe sodelujejo slovenski ansambli domače zabavne glasbe iz domovine in zamejstva, ki so se prijavili na razpis, izpolnjujejo njegove pogoje in ki jim je strokovna komisija dala soglasje za nastop. Pravice in obveznosti ansamblov in organi- zatorja festivala so določene s posebno pogodbo. 4. člen Na festivalu melodij domače zabavne glasbe izvajajo melodije orkestri in pevci, ki jih določi RTV Ljubljana, izključno melodije, ki so jih v skladu z razpisom poslaH avtorji v vokalni in instrumentalni obliki in jih je izbrala strokovna iomisija. 5. člen Za celotno organizacijo enajstega festivala in njegov nemoten potek, v skladu z določili ^ega poslovnika, so odgovorni: upravni odbor festivala in organizator — delovna skupnost jZavoda Radio—Tednik Ptuj. Za ocenjevanje skladb, njihove izvedbe in besedila ter razvrstitve ansamblov na kakovos- tne skupine je odgovorna posebna strokovna komisija. 6. člen Komisijo za oceno glasbe, besedil in kakovosti izvedbe sestavljajo: 1. Kajetan ZUPAN, glasbeni urednik RTV Ljubljana, predsednik komisije, 2. Tomaž TOZON, producent kasetne produkcije RTV Ljubljana, član komisije, 3. Tone LOTRIČ svetovalec za glasbo ZKO Slovenije, član komisije, 4. Boris KOVACiC, profesor glasbe in komponist, vodja prodaje plošč in kaset RTB Beograd v Ljubljani, član komisije, 5. Tone HORVAT, profesor glasbe in ravnatelj Glasbene šole Ptuj, član komisije. 7.člen Naloge komisije: — preizkusi kakovost in usposobljenost na razpis prijavljenih ansamblov in jim da soglasje za nastop na festivalu; — izmed melodij, ki jih pošljejo na razpis avtorji izbere ustrezne za predvajanje na festivalu melodij; — na festivalu ansamblov spremlja nastop )'seh ansamblov in na podlagi ocene skladb in 'zvedbe, vsak ansambel razporedi v kakovostno ^l^upino za podelitev značke Orfeja s plaketo: a) ^ate, b) srebrne in c) bronaste; , — oceni besedila avtorjev vokalnih melodij, ■^vajanih na festivalu melodij in predlaga ■najboljše besedilo za nagrado. 8. člen Na enajstem festivalu sodeluje Radiotele- ''izija Ljubljana in TOZD produkcija plošč in 'kasetna produkcija RTV Ljubljana. O med- ^bojnem sodelovanju je sklenjena posebna Pogodba. 9. člen Na enajstem festivalu bodo podeljene "aslednje nagrade: a) na festivalu ansamblov: nagrada občinstva za najbolj vedro melodijo ^znesku 5.000 dinarjev. b) na festivalu melodij: — prva nagrada občinstva 5.000 dinarjev — druga nagrada občinstva 4.000 dinarjev — tretja nagrada občinstva 3.000 dinarjev. Nagrade prejmejo avtorji melodij. Posebna nagrada strokovne komisije avtorju za najboljše besedilo v znesku 4.000 dinarjev. Po odločitvi komisije se ta nagrada lahko razdeli tudi med več avtorjev. 10. člen II. POTEK ENAJSTEGA FESTIVALA: Enajsti festival začne v petek, 5. septembra 1980 ob 19. uri. Začneta in vodita Nataša Belšak in Marjan Šneberger, ki občinstvu predstavljata nastopajoče ansamble, avtorje melodij, sporočata odločitve komisij, vodita nagradna žrebanja in sporočata druga obvestila za javnost. 11. člen A) FESTIVAL ANSAMBLOV; Festival ansamblov, ki je prvi večer enajs- tega festivala, začne v petek, 5. septembra ob 19. uri. Program obsega: — uvod in začetek enajstega festivala, — nastop 30 ansamblov domače zabavne glasbe, — vmesna nagradna žrebanja in podelitev nagrad, ki so jih pripevale razne organizacije združenega dela in skupnosti, — poročilo strokovne komisije o razvrstitvi nastopajočih ansamblov na kakovostne skupine za podelitev zlate, srebrne in bronaste značke Orfeja s plaketo, — poročilo komisije za štetje glasov občin- stva, podelitev nagrade občinstva in predsta- vitev najbolj vedre melodije. 12. člen Vrstni red nastopajočih ansamblov določi strokovna komisija z žrebom in o tem obvesti vodje ansamblov vsaj eno uro pred začetkom festivala. Vsak obiskovalec enajstega festivala dobi seznam nastopajočih ansamblov, z navedbo skladb in njihovih avtorjev. Seznam služi obiskovalcem kot glasovnica občinstva. Dobitniki nagrad, ki jih z žrebom razdelijo med občinstvo organizacije združenega dela se izkažejo z veljavno vstopnico. 13. člen Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič javno pred- vajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od slovenskih narečij. 14. člen Vsak ansambel, ki bo nastopil na festivalu bo strokovna komisija razvrstila v kakovostne skupine za podelitev značke Orfeja s plaketo, ki jo dobi ansambel, vsak član ansambla pa značko, ustrezno razvrstitvi ansambla. 15. člen ZNACKA ORFEJ s PLAKETO IN NJENE PREDNOSTI: Ansambli, ki bodo na enajstem festivalu prejeli ZLATO ZNACKO ORFEJA s plaketo bodo imeli pravico snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije, organizirano gostovati v drugih republikah in v zamejstvu s priporo- čilom ZKO Slovenije in pravico sodelovati na dvanajstem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. Ansambli, ki bodo prejeli SREBRNO ZNAČKO ORFEJA s plaketo bodo imeli pra- vico snemanja na RTV Ljubljana, vendar po predhodni avdiciji in pravico sodelovati na dvanajstem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. Ansambli, ki bodo prejeli BRONASTO ZNAČKO ORFEJA s plaketo bodo imeli pravico sodelovati na dvanajstem festivalu domače zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije. Vsak ansambel, ki bo sodeloval na enajstem festivalu ima pravico zahtevati od strokovne komisije potrebno strokovno pomoč in dolžnost izpolnjevati napotila strokovne komisije. 16. člen B) FESTIVAL MELODIJ: Festival melodij, ki je drugi večer enajstega festivala, začne v soboto, 6. septembra ob 19. uri. Program obsega: — predstavitev najbolj vedre melodije s festivala ansamblov; — izvedba 20 izbranih melodij, ki so jih poslali avtorji v vokalni in instrumentalni izvedbi; pevce in ansamble določi glasbena redakcija Radia Ljubljana; — vmesna nagradna žrebanja in podelitev nagrad, ki so jih prispevale organizacije združe- nega dela in skupnosti; — izvedba glasovanja občinstva in poročilo komisije za štetje glasov občinstva o izidu glasovanja za podelitev prve, druge in tretje nagrade občinstva; — podelitev nagrad avtorjem melodij in po- novitev nagrajenih melodij; — poročilo strokovne komisije o oceni najboljšega besedila, podelitev nagrade in ponovitev vokalne izvedbe nagrajenega besedila; — zaključek enajstega festivala. 17. člen Vrstni red izvedbe izbranih melodij določi glasbena redakcija Radia Ljubljana in pred začetkom festivala seznani z njim komisijo za štetje glasov občinstva, da lahko pripravi glasovnice. Vsak obiskovalec enajstega festivala dobi seznam skladb z navedbo njihovih avtorjev. Seznam služi obiskovalcem tudi kot glasovnica občinstva, vendar je veljaven le, če je overjen s štampiljko organizatorja festivala Zavoda Radio-Tednik Ptuj. Dobitniki nagrad, ki jih z žrebom razdelijo med občinstvo organizacije združenega dela in skupnosti se izkažejo z veljavno vstopnico. 18. člen III. TEHNIČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE: Enajsti festival je sestavni del redne dejav- nosti v okviru radijskega glasbenega programa uredništva Radio-Tednik Ptuj, vendar s samostojnim obračunom prihodkov in odhodkov. 19. člen Enajsti festival se financira iz prispevkov temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter družbenopolitičnih in samoupravnih interes- nih skupnosti, iz plačila snemanja festivala Televizije Ljubljana, iz lastne gospodarsko propagandne, reklamne in turistično-pospeševal- ne dejavnosti in iz vstopnine. 20. člen Cena vstopnicam za vsak festival iz 11. in 16. člena tega poslovnika je: — sedeži do desete vrste 100 dinarjev —- ostali sedeži 80 dinarjev — stojišča 50 dinarjev. 21. člen Brezplačen vstop imajo samo neposredno sodelujoči na enajstem festivalu, predstavniki tiska, radia in televizije. Vsem tem organizator festivala izda posebne kartone. 22. člen Administrativno-tehnično in finančno- materialno poslovanje enajstega festivala opravlja strokovna služba delovne skupnosti Za- voda Radio-Tednik Ptuj. 23. člen Komisijo za štetje glasov občinstva vodi Franc FIDERŠEK, odgovorni urednik Radia in Tednika Ptuj. Ostale člane komisije se vsak festivalski večer imenuje posebej iz vrst občin- stva. Naloga komisije je: -— da pravočasno organizira natis potrebnega števila glasovnic občinstva in jih overi s štampilj- ko Zavoda Radio-Tednik, — da organizira razdelitev glasovnic obiskovalcem in jih zbere po opravljenem glasovanju, — da ugotovi izid glasovanja o nagradah občinstva in pripravi poročilo za občinstvo. Komisija je odgovorna za pravilnost dela, zato svoje delo, ugotovitve in odločitve beleži v zapisniku, ki ga podpišejo vsi člani komisije. Glasovnice — uporabljene in neuporabljene, veljavne in neveljavne pa komisija ustrezno deponira. 24. člen Delo strokovne komisije in komisije za štetje glasov občinstva je javno. 25. člen VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE: Ta poslovnik se objavi v festivalski prilogi Tednika št. 35, ki izide 4. septembra 1980 in velja takoj po objavi. Sodelujoči na enajstem festivalu prejmejo poslovnik prej. Ptuj, 25. avgusta 1980 Predsednik upravnega odbora festivala DZG Franc TOMANIČ, dipl. oec. I. r. 10 - ENAJSTI FESITVAL 4. september 1980 - TEDNIK fEDNIK — 4. september 1980 ENAJSTI FESTIVAL - 11 12 - ENAJSTI FESTIVAL 4. september 1980 — TEDNIK ENAJSTI FESTIVAL - 13 14 - ENAJSTI FESTIVAL 4. september 1990 — TEDNIK TEDNIK ~ '^p*'^**^ 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 15 „Prinas vsi delamo vse!" Stanko Gojkovič opravlja ddo preparatorja. Ob našem obisku na terenu, kjer opravljajo sodaj v Ptuju arheološka izkopavanja, smo ga našb v ozkem jarku, kjer je kopal kurSčc rimske pcčL Prosili smo ga za pojasnilo o njegovem delu, — kaj pravzaprav dda pre- parator: ,,Ja. moje ddo je tako. da mo- raš zgrabiti za kramp, lopato, met- lico ... pa Se druge stvari pridejo vmes. Vse moraš delati. Trenutno kopljem vhod v okroglo rimsko peč, — to mora biti izkopano ta- ko, kot je bilo takrat, ko so jo Sc uporabljali. To je zahtevno in težko delo. Ko bo vso ddo opra- vljeno, bomo dokumentirali, slika- li .. . verjetno bomo vzeB tudi od- tis, da bo potem razsta^jen v Do- mu učencev." Kaj pa se zgodi z raznimi pred- meti, ki jih najdete ob izkopava- njih? „Vse gre v Maribor na Za- vod za spomenSko varstvo, kjer vse prepariramo, narSemo in ko jc vse opravljeno, pride v ptujski muzej." Kaj pomeni — prepariramo? ,,To pomeni, da moramo zkpiti vse predmete iz keramike, prepari- ramo tudi kovinsko in sploh vso arheološko gradivo. Pri nas je pač tako, da v» delamo vse, ko- nas je premalo, (ib bi si ddo razddiU." Zakaj vas to dek> zanima? „Zelo zgodaj sem začd s tem ... Z dušo in telesom mors^ biti zraven, kot pravimo... V družini je to že tradidja . . . okrog 30 let že to delamo. Ddo res ni enostavno, marsikaj je treba potr- peti . . . delo mora bM c^raidje- no. Delo je zanimivo, ker zmoaj odkrijemo kaj no^a. Redko sc stvari ponavljajo. Vse kar najde- mo, moramo dokumentirati, — izrise delajo arheologi in risarji, moja naloga pa je seveda prepari- ranje. Nič se ne sme izgubiti ali skoraj nič. Vse kar najdrano seve- da ne gre v muzej, ker tudi prosto- ra ni dovolj. Dostikrat tudi nc vem. kako zlepiti vse najdene čre- pinjc. ker je večina najdenih pred- metov razbitih. Se pa potrudimo, da gre. Vzorcev ni. vendar lahko jamčimo za vsak predmet, da je bil res tak kot ga sestavimo." Zlanimivo, zahtevno in težko de- lo je to, pa vendar ga Stanko ne bi Na teren opravka Stanko Gojkovič tudi takšna, skorajda rudarska dela. (ffltoONOL_____________________ ....... - ^„_________________________ pustil. Čeprav je treba dobesedno riti pod zemljo, čeprav pri delu ovirata vročina in dež — prepara- torski poklic mu je zlezel pod kožo in ne bi ga zamenjal za nobenega drugega. N. D. Kam s študijsko knjižnk^o? Kot nam je znano, zlasti pa Se mladim, ki Študirajo, ki se pripravljajo za svoje poklice: 2e tedaj, ko smo v Ptuju izročili svoje- mu namenu pc^tno poslopje, je v zgornjih prostorih PTT dobila svoje prostore tudi Studijska knjižnica, ki je znana skorajda slehernemu mlademu bralcu. Oseb- no mi je znano, da kadarkoli me je pot zanesla v študijsko knjižnico je bik) v njej polno mladih, kar pome- ni, da se je ta oddelek dobro uvelja- vfl, da tako skupaj z ljudskim in mladinskim oddelkom izpolnjujeta svoje poslanstvo prosvetljevanja mladih učencev in študentov pa tu- di odraslih. Sedaj so nas obvestili, da je delovna skupnost PTT Ptuj skleni- la odpovedati gostoljubje študij- skemu oddelku knjižnice ki gostuje in deluje v njenih prostorih. Tu so med drugim tudi upravne pisarne, ravnateljstvo. Povsem razumljivo, je da PTT Ptuj nujno potrebuje te prostore ker imajo v načrtu, da bodo že v bhžnji bodočnosti tu postavili telefonsko centralo na ka- tero bodo lahko priključili tisoč no- vih telefonskih številk. Ptuj se namreč vse bolj širi. Vse več je no- vih stanovanj in danes telefon ni noben luksus, da mnogi stanovalci želijo in tudi morajo imeti. Znano je, daje vodstvu knjižnice uspelo dobiti za svoje potrebe bivše prostore osnovne šole Ljudevita Pivka, ki se prav tako nahajajo v drugem nadstropju minoritskega samostana, ki pa so seveda potreb- ni temeljite obnove. Nastane torej vprašanje, kje dobiti potrebna finančna sredstva, kajti Samo- upravna stanovanjska skupnost občine Ptuj letos nima potrebnega denarja, da bi lahko pričela z adaptiranjem navedenih prostorov, ki bi jih nato namenili za oddelek študijske knjižnice. Pri tem še naj omenimo, da SSS občine Ptuj tudi ne more pri banki dobiti več kredi- ta, ker so sredstva izčrpana. Čeprav sicer trenutna situacija kaže, da je oddelek študijske knjižnice v zares težavnem položa- ju, smo prepričani, da se bodo naposled odgovorni za razvoj ptuj- skega knjižničarstva skupaj z občinsko skupščino zavzeli, da bo študijski oddelek do tedaj, ko se bo moral izseliti iz sedanjih prostorov, ki so last PTT Ptuj dobil druge ustrezne prostore za svojo dejav- nost, svoje poslanstvo, ki ga oprav- lja. Franjo Hovnik Nadaljevanje ptujskih kulturnih srečanj Medtem ko si lahko v paviljo- nu Dušana Kvedra v Ptuju ogledamo raz>>tavo likovnih del. ki .so nastala na lanskoletni slikarski koloniji POFTOVIO — PTUJ je enajst letošnjih udele- žencev kolonije končalo svoje delo na terenu v okolici Podlen- nika in na drugih območjih Haloz kjer .so tokrat v glavnem naslajali osnutki slik. kijih bodo naši likovni umetniki, med kate- rimi sla bila letos tudi dva zamcmska Slovenca, dokončali v svojih ateljejih. Ptujska kulturna srečanja se jutri in v soboto nadaljujejo z XI. festivalom domače zabavne glas- be PTUJ -80. danes pa si lahko v mestnem kinu v Ptuju ogledamo v okviru dnevov tilma o Titu »TITO - POT PRIJATELJ- STVA IN SODELOVANJA«. V torek. 9. septembra bo v študij- skem oddelku knjižnice otvoritev riizslave SLOVENSKI SLOVNl- CARJI OB 2(X)-LETNICI KOPI- TARJI VEGA ROJSTVA, v sre- do pa opera Gorenjski slavček v gledališki dvorani. mš Lesene ključavnice V eni najbogatejših zbirk narodopisnega blaga na območju severovzhodne Slovenije, v zbirki ki domuje v prostorih gradu v Slovenski Bistrici je mogoče najti številne posebnosti s katerimi se le težko pohvalijo tudi popolnejše slovenske zbirke. Med takšnimi predmeti je tudi lesena ključavnica, letnica njene izdelave sega krepko čez 150 let nazaj. Dobro Lepo izrezljana lesena kljačavnica ob spretno kovani železni zaščitena pa bo po pričakovanjih ,,preživda" Se vsaj nekaj generacij, saj ne služi več svojemu pravemu namoiu, zato ni izpostavljena vse bolj usposobljenim uničevalcem ključavnic. Nekoliko mlajša, vendar nič manj zanimiva pa ni tudi druga ključavnica, ki pa je kovinska in je od proizvajal^ ca zahtevala že kar precejSnjo mero kovaSke spretnosti in razmišljanj o kvaliteti njene prave vrednosti. Res je, da narodopisna zbirka v bistriSkem gradu Se ni dobila popolnejše podobe, tako ni dostopna vsakodnevnim ogledom, zato pa so pričakovanja, da se bo to končno zgodilo že nekoliko bližja. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat NOVE ARHEOLOŠKE NAJDBE V preteklem tednu so delavci oburejanju okolice novega Doma učencev v Ptuju naleteli na arhe- ološke najdbe. Vodja izkopavanj Ivan Tušeic. diplomirani arheolog Zavoda za spomeniško varstvo Maribor je povedaL da so našli dobro ohranjen sarkofag z okos- tjem. Pokrov sarkofaga je bil precej poškodovan, zato sklepajo, daje dil izropan. kljub temupa na tako dobro ohranjen sarkofag doslej na tem območju še niso naleteli. Arheoiojgi so odkrili tudi lon- čarske peci iz rimske dobe. do- mnevajo pa, da bodo naleteli še na kakšne ostanke iz tega obdobja. Zato z deli nadaljujejo. Najdeni sarkofag bodo po vsej verjetnosti razstavili na zelenici ob Domu učencev in tako obogatili urejeno dcit-,^e"l!ff„tkr';?f £=i"a'Se , V^rkofagu. ki je omagamo s statistiko, naj povemo, daje izposoja znaša- la 1.5 knjige na prebivalca ptuj- ske občine, oziroma 8.8 knjig če vzamemo samo mestno območje. Pa še podatek, da je vse oddelke matične knjižnice obiskalo dnev- no 150 bralcev. Od skupnega števila je bilo v tem času na novo vpisanih kar 452 bralcev. Razumljivo pa je. da knjižni- čarji ne izf)osojujejo samo knjig, ampak da poleg tega dela opra- vljajo še marsikaj drugega. Med drugim so obnovili kar 529 knjig, hkrati pa so — žal morali izločiti ludi 700 knjig, ki so bile f)ovsem dotrajane, kar velja za ljudski in mladinski oddelek. V vseh oddel- kih so inventarizirali in opremili 3151 knjig ter 90 notnih zvezkov, medtem ko so katalogirali 4837 knjig. Knjižničarji so med drugim sestavili bibliografijo napredne- ga gibanja in NOB za ptujsko območje. V ta namen je bilo potrebno pregledati celotno slo- vensko periodiko zadnjih pet let. Precej časa so namenili tudi za urejevanje splošne bibliografije domoznanstvenih člankov. Vse to je sedaj urejeno v novih knjižnih omarah. Zaradi nevest- nosti. pozabljivosti, da ne rečemo tudi neodgovornosti pa so morali knjižničarji v tem času odposlati tudi 1679 opominov tistim izpo- sojevalcem knjig, ki so pač hote ali nehote pozabili, da je treba knjige tudi vrniti, da .so tako potem na voljo drugim bralcem oziroma izposojevalcem. V prvem polletju letošnjega leta je knjižnica v Ptuju pripravi- la med drugim tudi štiri zahtev- nejše in obsežnejše samostojne razstave. Prva raz-stava je bila posvečena delu in življenju Ed- varda Kardelja; druga življenju in delu Prežihovega Voranca in sicer ob 30-letnici njegove smrti. Sledila je razstava o življenju in delu Josipa Broza-Tita. kije bila v mesecu mladosti, ki je hkrati mesec njegovega rojstva pa tudi smrti. Zadnja razstava pa je bila posvečena letu 1945, dnevu zma- ge nad okupatorjem in hkrati 35- letnici osvoboditve. V čitalnici študijskega oddelka so pripravili tudi VORANČEV VEČER, na njem so ptujski srednješolci brali odlomke iz pisateljvih del. Ob vsem tem lahko z zadovolj- stvom zapi.šemo. da so ptujski knjižničarji kljub številnim teža- vam s svojim delom lahko več kot zadovoljni. Uspehi pa bodo prav gotovo še boljši, če bodo pri razreševanju prostorske stiske našli razumevanje pn vseh tistih, ki jim lahko kakorkoli fx)magajo. Pri tem še velja zapisati, da fk)tujoča knjižnica v Ptuju še žal nima lastnega prevoznega sred- stva oziroma avtomobila, ki pa bi ga nujno potrebovala. Franjo Hovnik ^ VRL PTUJ^CA KULTURNA SRI^ANJA RAZSTAVA SLOVBVSKI SLOVNIČARJI (OB 2l»l£niHGI KOPITARJEVEGA ROJSTVA) 21. avgusta 1780 se je rodil eden od največjih starejših slovenskih slavistov Jernej Kopitar. Ta slovenski preporoditelj. ki ni igral samo pomembne vloge v slovenski kulturni zgodovini, temveč je s svojo razgledanostjo, učenostjo in ne navsezadnje s političnim vplivom, deloval na kulturo vseh avstrijskih Slovanov (spomnimo se samo na Vuka Karadžiča) in posegal v sfere obče slovanske misli, bodisi kot cenzor za slovenska in novogrska dela bodisi kot kustos dvome knjiž- nice. Njegovo slovnkx> iz 1808—1809 štejemo za prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika. Kakor je na eni strani povtidigoval n. pr. srbsko ljudsko pesništvo tako je omaloževal Prešerna in njegove pesmi. To pa kljub temu ne zmanjšuje njegovega pomena kol enega izmed utemeljiteljev slovan- skega jezikoslovja. To 200-letnico Kopitarjevega rojstva smo izJioristili z.a prikaz razvoja slovenskega jezika v slovnkrah. vadnicah. pravopisih in po- membnejših splošnih razpravah. Tako si bo lahko obiskovalec poleg Kopitarjevih del ogledal knjige o jeziku od Bohoriča. Gutsmana, Pohlina. Kopitarja. Štajercev Šmigoca. Antona Murka. Dajnka, Muršca. Miklošiča preko Metelka. Majerja Ziljskega. Antona Janeži- ča. Šumana. Sketa. Breznika. Matije Murka do Bajca. Kolariča. Rupla, Toporišiča idr. Ne pozabimo še na razne slovnice, ki so namenjene za tujce, različnih vadnk; in slovarjev od Megiserja. Gutsmana. Pohlina, Jarnika. A. Murka. Janežiča. Pleieršnika. J. Glonarja do najnovejšega Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika ter še vedno izhajajočega Slovarja slovenskega jezika. Ogledamo si tudi lahko pravopise od l^vca. Breznika. Ramovša, Bunca do zadnjega Sloven- skega pravopisa iz L 1962. Otvoritev razstave bo v torek, 9. septembra 1980 ob 17. un v prostorih Studijskega oddelka Ljudske m študijske knjižnice Ptuj in bo odprta do ' oktobra. Vstop je prosi J. Emeršič 16 - NAŠI DOPISNIKI 4. september 1980 TEDNIK V počitniškem času Ormožani, zlasti tisti, ki so ves počitniški čas ostali v domačem kraju, so imeli to poletje dokaj skromne možnosti za zabavo, če ne štejemo zabave, ki jo prinaša v dom TV sporejemnik. Sicer skromni ponudbi zabave v Ormožu, se je pridružil v minulem tednu cirkus, ki je obljubljal dveurni program z artisti, žonglerji... Za prostor pod cirkuškim platnom je bilo potrebno odšteti petdeset dinarjev, da ne bi bilo gneče so bili artisti pripravljeni svoj program ponoviti dvakrat prvi in prav tako drugi večer. Velika gneča pa je bila v dvorani kulturnega doma v nedeljo, ko so vrteli film o King Kongu. Dasiravno v Ormožu to ni običaj, je bila dvorana zasedena do zadnjega sedeža, nekateri pa so odšli domov v upanju, da si bodo ta film ogledali ob drugi priliki. Besedik) in posnetek: Fi M Slikoviti plakati so vabili Ormožane pod pisano platno ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ Nova cesta 1. NUDI SVOJIM ČLANOM: — strokovna predavanja (vsako prvo nedeljo v mesecu) — brezplačno pravno pomoč v primeru prometne nesreče ZŠAM organizira za člane in občane: — šolanje kandidatov za voznike motornih vozil vseh kategorij (teoretično in praktično) — šolanje kandidatov za poklic voznik pod vodstvom SIC Ljubljana — Jezica — šolo za inštruktorje vseh kategorij — šolo za voznike D in E kategorij — organizira tečaje za voznike koles z motorjem in kmetijske traktorje po krajevnih skupnostih, ter nudi vožnjo na kme- tijskih traktorjih. SE PRIPOROČA ZŠAM PTUJ MAKS ČERNEZEL Sp. Hajdina 1 Vošnjakova ul. 3 P T U J telefon: 771 660 62250 Ruj p. p. 22 STANOVANJE: Sp. Hajdina 1 ŽIRO RAČUN PRI KREDITNI BANKI PTUJ Št. 52400-621-2005-800700-1301 — SOBOSLIKARSTVO IN PLESKARSTVO — Opravlja vsa slikarsko pleskarska dela in plastične omete na fasadah Z vsemi jubonil plastičnimi barvami. S svojimi kvalitetnimi uslugami se priporoča! Hiša brez življenja in dimnik brez dima V znani pohorski vasici Loka- nja vas nad Oplotnico danes ob- Domačija v Lukanji vasi, žal ne bo več dolgo kljubovala zobu časa. i iskovalcc še lahko vidi najbolj značilne domove pohorskih ko- n.'njako\. močnih drvarjev in kmečkih gospodinj, ki pa to že dolgo niso več. Njihovi otroci so si poiskali lažjo zaposlitev v dolini in tudi tujini, domačije so ostajale z \sakim letom bolj puste, dokler iz njih niso odšli še zadnji stanovalci. Tako sedaj mineva že kar lep čas. ko so vrata te lesene pohorske domačije, stare že krepko čez sto let. zaprla. Na oknih ni več videti dehtečega cvetja pa tudi dimnik je onemel, saj ni več sta- novalcev, ki bi v črni kuhinji na- ložili tako prijetno dišečega smrekovega vejevja. Hiša v na.selju Lokanja vas pa ni edina te vrste, ki ji je določena žalostna usoda domačij na slove- n*bistriškem pa tudi širšem ob- močju Pohorja. Kerjih jez vsakim letom manj. tam kjer v njih ljudje še živijo pa jih podirajo in gradijo sodobnejše, se bi veljalo nad nadaljnjo usodo pohorskih lese- njač zamisliti. V času gospodarske stabilizacije predstavlja obna- vljanje takšnih hiš velik izdatek brez povračila. Mogoče pa bi se le našla kakšna oblika vzpodbuja; nja pohorskega kmeta, da bi pn gradnji svojih domov v večji meri upošteval izvirnost gradnje nji- hovih prednikov, pa čeprav s »priokusom« sodobnosti, seveda v notranji opremi in manj v okr- njenju zunanjega izgleda. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Kruh raje ribam kot v smetnjake Tistim, ki se jim zdi naslov malo čuden naj takoj povemo, da večina ribičev danes hrani ribe s starim kruhom, ki gaje treba najprej namo6ti^ vodi, napraviti kepo in potem vreči tja kjer namerava loviti. Sveži kruh pa je tudi primerna vaba na trnku. Prav je, da ribiči koristno uporabljajo stari krqh za krmljenje rib, ka{ je brez dvoma koristneje kot pa odmetavanje kruha v smetnjake. Kaju kljub podražitvi kruha še vedno opažamo veliko potrošnjo in malomaren odnos do tega osnovnega živila, ki ga ne znamo dovolj ceniti. Prav je, da košček kniha, ki vam je ostal, ponudite sosedu ribiču, da ga bo ta odnese' ribam... Besedilo in posnetek: Konrad ZorC^ Kar mi bo nslaln bom ponnffil ribam... fEDNIK 4. september 1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 17 SPREJEM ZA PILOTE AEROKLUBA PTUJ |Ma sprejemu v ptujskem magistratu, od leve: pilot Drago Krepfl, kopilot iyi|atevž Cestnik, kopilot Milan Kralj in pilot Danilo Hojnik. V ponedeljek 1. septembra dopoldne so predstavniki skupščine občine Pluj. skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniki temeljne telesnokulturne skupnosti občine Ptuj pripravili v prenovljeni dvorani magistrata sprejem za najboljše motorne pilote Aerokluba Ptuj, ki so na letošnjem jugoslovanskem Aerorallvju, ta seje pričel v Valjevu in končal v Celju, osvojili prehodni pokal maršala Tita. Najdražjo lovoriko motornih pilotov Jugoslavije sta osvojila pilot Drago Krepfl in kopilot Matevž Cestnik in daje uspeh še večji, takoj za njima sla se uvrstila člana druge posadke pilot Danilo Hojnik in kopilot Milan Kralj — vsi štirje iz Aerokluba Ptuj. Toje največji uspeh ptujskih pilotov, ki so letos prepričljivo dokazali, da so zares najboljši med vsemi 44 sodelujočim i na letošnjem YU Aerorallyju. Razen obeh zmagovalnih posadk pa seje sprejema udeležil tudi Alojz Gojčič, predsednik Aero- kluba Ptuj. ter številni predstavniki družbenega in javnega življenja v Ptuju. Predsednik SO Ptuj dr. Cveto Doplihar je članom obeh posadk iskreno čestital in jim v skromno zahvalo izročil knjižne nagrade. Za tem pa je stekel sproščen pogovor o načinu in poteku tekmovanja na jugo- slovanskem Aerorallvju, o strogih kriterijih, natančnosti pilotov in težko doseženih uspehih ... M. Ozmec PP Drava: Polana 25:10 (13:6) Po kaj nesrečnem naključju ob izpadu iz II. zvezne lige smo se bali. da bo ženski rokomet v Ptuju stagniral. Toda črnogledi so se ušteli, saj so si vodstvo in igralke začrtali novo pot za uspešno nadaljevanje dela. Na sobotni tekmi smo lahko videli na delu novo perspektivno ekipo mladih igralk, ki bodo skupaj s prek4ljenimi igralkami Mumlekovo, Cernetovo, Ivanči- čevo v novi sezoni navduševale ljubitelje rokometa. Sobotno tek- mo so si ob dnevu perutninarjev lahko ogledali številni člani ko- lektiva, saj je prav ta kolektiv z velikim razumevanjem vzel eki- po pod svoje okrilje. Pod vodstvom Petra Štarkla, ki je v novi sezoni prevzel posle trenerja, je ekipa prikazala nitro in dopadljivo igro. ki seji gostje niso mogle zoperstaviti. Le v prvih 15 minutah je bila i^ra enakovredna. Gostje so sicer povedle z 2:0, toda v nadaljeva- nju je izredno razpoložena Ivan- čičeva dosegla vodstvo za doma- činke. Do polčasa se je nabrala lepa prednost, ki so jo'Dravašice v nadaljevanju višale iz hitrih protinapadov, odlično pa zaigra- le v onrambi in niso dovolile (nasprotnicam nevarnih metov na gol. Tekmo, ki je bila izredno fair, je odlično vodil sodnik Povalej iz Celja, ki je opravil dvojno delo. ^aj drugega sodnika Hoferja iz Smartnega ob Paki ni bilo. Za domače so dosegle zadetke Cerne in Mumlek po T. Ivančič 6. Vičar 4 in Kmetec 1 nastopile so k Sitsenfrei.. Farič. Vršič. Ke- lenc. Gitlun. Sipek in Vraber; za gostje: Žižek. Hozjan in Puklavec po 5. Horvat R. 1. nastopile so še T. Horvat. M. Horvat. Batar in U trasa. Zupane Juršinški Strelci fairBiiavabqe Ker je zaradi dežja v nedeljo prireditev odpadla, ribiči in strel- ci vabijo na prireditev v soboto 6. septembra 1^80 ob 16. uri. ki bo pn lovskem domu v Juršincih. S programom bo nastopal ansam- bel »GORENJCI« s pevci Sonjo Gaberšček in Franc icoien. . MOTOKROS Odlični Prstec - ekipa prva Avto moto turing klub Tolmin je |»il organizator dirke za republiško in državno prvenstvo v motokrosu ^kategoriji 50 ccm. Na odlično pripravljeni progi je dopoldan tekmovalcem nagajal dež, popoldan pa je lepo sončno ^reme privabilo 3000 gledalcev, ki so videli zanimive borbe najboljših liigoslovanskih mladincev. Nasto- pilo je 26 tekmovalcev, od Ptuj- '^anov Damjan Prstec, ki je z odli- ■^nima vožnjama v končni uvrstitvi di"ui;ouvrščeni, Miran Segula je bil ^sti imel je smolo v prvi vožnji s '*''"ojem, dočim je v drugi vožnji °il tik za zmagovalcem. Stroj je '^di tokrat ponagajal Darjanu Ve- ^^njaku, ki je bil v končni uvrstitvi Jsti. Končni vrstni red je naslednji: '^'"banija — Lukovica 40 točk, Pr- ^'^c 34, Sovič — Orehova vas j4 . . . 6 Segula 26, 12 Vesenjak točk. Ekipna uvrstitev AMD Vj"j 60 točk, Črnomelj 50, Tolmin ^. Lukovica 44, Tržič 37. Oreho- vas 34 itd. Zupane KDO JE ZA TO ODGOVOREN? Zgodba je še precej stara. Gre, za igrišče 0§ Deslrnik, ki kljun veliki potrebi v tem kraju ni dokončano, še več, stanje, kakršno je bilo so pred leti le še poslabšali. Končnih del jih ni uspelo iznesti. Dolgo se še postavlja vprašanje, kdo je pravzaprav kriv za to, ali investitorji ali izvajalci ali druge odgovorne institucije in osebnosti. Bilo je v navadi, da je bil prva leta izgovor, češ da ni denarja ali zataknilo se je pri izvajalcih del. Letos je stvar drugačna, pa ne precej, igrišče je še vedno takšno kot je bilo (za kakršnokoli športno udejstvo- vanje neprimerno), stvar seje spremenila le v tem, da .se ni zataknilo pri denarju in izvajalcih, temveč pri dogovarjanju. Verjetno m primera daleč naokoli, da bi imela kakšna šola takšno igrišče, če lahko tako sploh imenujeino to razorano površino pod šolo. Vseka- kor so posledice že v O.^, kjer učenci nimajo možnosti za normalen telesni razvoj. Zato je učencem na vseh športnih panogah skoraj »usoje- noi( dosegati nizke, podpovprečne rezultate. Se bolj porazno je stanje pri mladih, ki svoje interesne dejavnosti najraje zadovoljujejo na igrišču, pa že samo to, da brcajo žogo v gol (pa ne preveč, da ne pade na sosednjo njivo)! Da ne govorimo o igranju kakšne košarke ali česa druge- ga- Veliki večini mladih, ki igrišče nujno potrebuje, ne preostane nič drugega, kot da spet čaka. Calca naj. da se bo morebiti kdo spomnil, da bi bil čas stvar resno vzeti v roke. kajti cisto verjetno je, da se bo drugo leto spet zataknilo kje drugje, npr.: pri izvajalcih, zagotovo pa drugo leto spet ne bo denarja. Milan Zver mui£ počiTKn;-P(H.ET^ V ponedeljek so se odprla šolska vrata in privabila v učilnice mlade brihtne glavice, polne počitniških dogodkov — takšnih ali drugačnih. Počitnice so torej zaključene, kljub neugodnim vremenskim razmeram pa. kot kaže zgornji posnetek v Ptujskih toplicah pretekli teden ni manjkalo kopalcev (kaj šele kopalk). Fotozapis: M. Ozmec Uspešen start rokometašev Velike Nedelje vrepiM^iligi v prvem kolu enotne republiške lige je novinec v ligi. moštvo RK Velika Nedelja presenetilo z zmago v Celju z rezultatom 15:7 (8:4). V razmeroma težkih vremenskih pogojih so igralci Velike Nedelje z borbeno in taktično zrelejšo igro presenetili favorizirano domače moštvo. v zmagovalni ekipi sta se še posebej odlikovala mladi krožni napadalec V. Sok in na golu Gaberc. RK Aero Celje: Lesiak. Guček (1), Filipič (2), M. Ramšek (2). Bala. Stanič. S. Sesko. S. Mahnič (i). Regner (1). Mfanček. A. Ram.šak in Virt. RK Velika Nedelja: Gaberc. Sok (4). Pavlovič (3). Roškar. Kaj- sersberger. Sabo (3). Rajšp. Zorko. S. Bezjak (3). Hrga. Majcen (i), in Lah. V drugem kolu se bo moštvo Velike Nedelje srečalo na domačem igrišču v soboto. 6. septembra ob 19. uri s Pekom iz Tržiča. kv VABILO Planinsko društvo Ptuj vabi na dvodnevni planinski izlet na Begunjščico. Stol in v Vrata v soboto" 13. in nedeljo 14. septem- bra. Izlet je posvečen DNEVU slovens;kih planincev, ki bo v nedeljo 14. septembra. Prvi dan 13. septembra se bomo udeleženci povzpeli na Begunjščico tRoblekov dom) in po transverzali na Stol (Prešerno- va koča) ter sestopili v Valvazor- jev dom pod Stolom (nočitev). Drugi dan 14. septembra sku- pina sestopi v dolino Završnice (avtobus) in se odpelje v Vrata do Aljaževega doma. kjer bo ob ii. uri začetek kulturnega pro- grama posvečen dnevu sloven- skih planincev. Kandidati se prijavijo v društ- venih prostorih vsak; dan (razen v soboto in nedeljo) ob 15-17. ure do zasedbe avtobusa (36 sedež- ni). Ob prijavi kandidati vplačajo 400.- din (\ ceni je vračunana: vožnja, nočnina in enolončnica. Podrobne informacije dobijo kandidati v društvenih prostorih. VOZNIKI POZOR! Akcija brezhibno voztto je varno vozilo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine Ptuj organizira akcijo BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO. Vse voznike motornih vozil obveščajo, da bodo lahko opravili brezplačen preventivni lennični pregled v soboto 6. septembra v Agisovih servisih od 6 do 16. ure. Vozniki obnašajte se varno in iskoristite priložnost! Le 152 udeležencev za značko delfin PLAVANJE V organizaciji ZTKO Ptuj in Pla- valnega kluba Ptujske toplice je bilo v soboto na bazenu Ptujskih toplic TRIM tekmovanje v plavan- ju. Ob lepem sončnem vremenu sta organizatorja pričakovala večjo udeležbo kopalcev — plavalcev, ki bi ob tej priliki preizkusili svojo sposobnost, v vodi. Nekateri so le od daleč opazovali, drugi se spet niso mogli odločiti, čeprav zahte- vnost plavanje na čas za različno starostno stopnjo ni bilo pretirano kar zgovorno potrjuje podatek, da je bilo o vojenih 97 zlatih le 38 sre- brnih in 17 bronastih delfinčkov. čkov. Kot zanimivost lahko navedemo, da je srebrnega delfinčka osvojila tudi Vera Jordan (51 let) ki je letos ..splavala" v bazenu Ptujskih to- plic, družina Osebik (oče in mati osvojila zlato — sin in hčerka pa le srebrno značko). Med moškimi je bil najstarejši Ernest Standeker (5C let) in med ženskami Zora Runo- vec (61 let) oba sta osvojila zlati znački. ZTKO Ptuj bo v prihodnje pri- pravil še več timskih tekmovanj in upamo, da bo udeležba Ptujčanov večja. Zupane PLANINSKO DRUŠTVO J^KS„ME3K.Q iz Ormoža pripravila v soboto 20 9. 1980 izlet v LOGARSKO DOLINO. Planince m vse tiste, ki si žele takšnega srečanja z naravo obveščajo da se lahko prijavijo pn tov. ANICI RAJO (Slovin) do 10. septembra. Ob prijavi boste poravnali stroške prevoza. ŠE O MEDNARODNEM KARTINGU ZA NAGRADO PTUJA Zanimive vožnje in odlična izvedba Za tokratno mednarodno tekmovanje v kartingu za Nagrado Ptuja in v počastitev občinskega praznika lahko mirno zapišemo, daje bilo najkvalitetnei.še doslei — to velja tako za športni kot tudi organi- zacijski del. Izvedba je tekla »kot po maslu« brez zastojev, točno po sprejetem urniku. Tudi vreme seje temu prilagodilo — bilo je isdealno za stroje, tekmovalce ter gledalce. Trenutke s prireditve, ujete v objek- tiv fotografskega aparata, uvrščamo v naslednjo fotoreportažo. Predstarter je v boksih razvrstil tekmovalce na startne pozicije, določe- ne s pravili (v peteroboju) ali pa z doseženim v prejšnji vožnji. Na posnetku je predstart tekmovalcev odprte mednarodne dirke — v pn4 vrsti sta zmagovalec Udo Fuchs (št. 1 — na levi) in drugouvrščem Miran Novak (Št. 12) S številko 13 je tretji v skupni uvrstitvi Anton Rotar. Mehaniki pomagajo le pri predstartu. Pravilno razvrščene tekmovalce je predstarter pripeljal do starta in na znak starterja Milana Slane se je vožnja pričela. Tokrat je najbolje »potegnil« Jiri Krejčirik (št. 11) iz kluba Zlati klas, ki je zasto|Md Češkoslovaško. Prvi ovin^ po startu je vedno pritegnil ni^vei pozornosti gledalcev te mehaMkov. V gneči se je primerilo tiMli kaj talr^hiaga kot je na posartfca. Odstopov m okvar je bilo vel&o, največ zamM borbenosti in forsira^ia strojev. Dušan Korošec (AMD Ptuj) je moral kar dvakrat prisilno počivati ob progi. Tekmovanje je končano. Tekmovalci čakajo na uradno razglasitev, podelitev pokalov — gledalci pa zapuščajo kartodrom. Spremljali so napete in drzne vožnje v mini formuli 1. Nasvidenje prihodnje letol I. kotar fotograflje: Bojan Rode 18 - ZA RAZVEDRILO 4. september 1980 — TEDNIK EDNIK ^' september 1980 OGLASI iN OBJAVE - 19 KAKO SMO POSKRBELI ZA PROMETNO VARNOST SOUVBJE«? ZAČELI SMO SLABO Čeprav smo v zadnjih dveh šte- vilkah Tednika, pa tudi v radijskih oddajah v sodelovanju s postajo milice v Ptuju opozarjali na pro- metno varnost šolarjev ob priče- tku novega šolskega leta, prve ugotovitve niso preveč spodbudne. Franc Kozel, komandir postaje milice v Ptuju je o tem povedal: ,,Delavci organov za notranje za- deve smo se že v juliju pričeh temeljito pripravljati na ukrepe in akcije ob pričetku novega šolskega leta. Na posebnih sestankih smo se dogovorili za konkretne akcije, predvsem pa smo menili, da je tre- ba čim prej stopiti v stik s predsed- niki komitejeV'za SLO in družbeno samozaščito v KS, z ravnatelji osnovnih šol in vodji varnostnih okolišev na določenem območju. Vsi ti so izdelali enoten načrt za občino Ptuj, ki smo ga v petek 29. avgusta tudi podrobneje obravna- vah na skupnem sestanku. Udele- žili so se ga ravnatelji, oziroma njihovi namestniki in načelniki enot narodne zaščite, ter vodje varnostnih okolišev. Na sestanku, ki smo ga sklicali na Postaji milice v Ptuju smo se podrobno dogovo- rili kakšne naloge čakajo nas, de- lavce organov za notranje zadeve, kakšne naloge so pred 0§, oziro- ma pionirji — miličniki in kakšne naloge so pred pripadniki narodne zaščite. V ponedeljek, 1. septembra, prvi šolski dan smo pričakovali« aktivi- ranje vseh obstoječih in seznanje- nih subjektivnih sil, zato smo vse naše razpoložljive sile aktivirali. Naši miličniki so kontrolirali dolo- čena območja, predvsem križišča, kjer je čez prehode za pešce naj- bolj gost promet. Sicer smo ugoto- vili, da ni bilo večjih zastojev v prometu, čeprav so se z avtobusne in železniške postaje kar vile kolo- ne pešcev, predvsem šolarjev. Ugotovitve pa so bile, da je bila večina učencev na cesti disciplini- rana, da pa je bilo tudi precej ti- stih, predvsem dijakov, ki so se obnašali preveč neodgovorno in svobodno. Kot, da so na cesti ali na pločniku sami. Najnevarneje je, ko vse prepogosto pešci stopajo na cesto nenadoma, tako, da tudi pazljivi vozniki ne morejo več pra- vočasno reagirati. Imamo občutek, da je preveč takih pešcev, ki so preveč sigurni vase, ki se obnašajo, kot, da so ,.glavni" na cesti ali prehodu za pešce. Opozarjamo, da tudi na prehodu za pešce nimajo vedno prednosti pešci, kaj šele takrat ko prečkajo cesto kjerkoli izven prehodov. Pregledovali in opazovah smo tudi aktivnost pripadnikov naro- dne zaščite, ter miličnikov pionir- jev. Ugotovih pa smo žal, vsaj po dosedanjih podatkih, da so prvi dan, v ponedeljek stopili resno k tej zadevi le v KS Hajdina. V osta- Hh KS niso ukrepali kot smo se dogovarjali. Zaenkrat še nimamo poročil o stanju v KS Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Podlehnik in Cirkovce, upam pa, da so vsaj tam stopili k delu bolj resno. Predvsem pa opozarjam šole in odgovorne, ki so sodelovali v naših dogovorih, naj pristopijo čim prej k uresniče- vanju ukrepov in akcij, sicer se lahko zgodi, da bo za marsikoga prepozno. Prav tako moram opo- zoriti, da kljub našim predhodnim opozorilom odgovorni niso povsod prepleskali oznak na cestišču. Ta- ko sta dva najbolj prometna pre- hoda v Ptuju skoraj nevidna, vprašam se, kdo bo potencialni krivec, če bo morebiti prišlo do nesreče prav tam? Zatorej ponovno opozarjam vse pešce naj se na prehodih obnašajo skrajno previdno, naj dobro opa- zujejo cesto, če je zares varno pre- čkati v določenem trenutku. Prav tako opozarjam vse voznike motornih vozil in jih pozivam k skrajno previdni vožnji, še posebej na območjih v neposredni bližini šole ali drugih shajališč pešcev." — OM SLOVENSKA BISTRICA „Pomk^ene "ulice Začetek šolskega leta je tudi na območju občine Slovenska Bistrica prinesel na ulice mladost in raspo- sajenost. Stotine mladih je zopet iz domačega okolja stopilo na ceste in tako prineslo nove, velike skrbi vsem udeležencem prometa še po- sebno pa njihovim Čuvarjem. Da bi kar najuspešneje prebrodili začetne težave ponovnega vključe- vanja najmlajših v promet, so na območju bistriške občine organizi- rali posebne varnostne ukrepe v katerih bodo predvsem prve dneve pouka sodelovali s prometniki tudi pripadniki narodne zaščite in mla- di prometniki. Takšno sodelovanje so že ob pričetku lanskega šolskega leta organizirali v vseh večjih na- seljih te občine, rezultati pa so bili tako vzpodbudni, da so postala skupna skrb za varnost, predvsem najmlajših šolarjev, v tej občini stalna praksa. Med pomembnosti varnega prometa pa so uvrstili tudi zagoto- vitev kar najbolj pregledne prome- tne signalizacije in talnih oznak, predvsem prehodov za pešce in znakov, ki označujejo bližino šol. Viktor Horvat 0ELE2 MLADINSKEGA PROSTOVOLJNEGA DELA VEČ KOT ZADOVOLJIV Ali obstaja možnost za organizacijo zvezne akcije Slovenske gorice? Pretekli teden so zaključile z delom še zadnje republiške in zvezne mladinske delovne akciie v naši republiki, vseh je bilo enajst. Tri akcije st) bile zveznega značaja, ostalih osem pa republi- škega. Na splošno velja (Kena. da so nilc letošnje akcije mnogo bi)ljc pripravljene, kot v minulih letih. V nrigadirskih naseljih na Krasu. \ Istri, na Brkinih, v Beli Krajini, na (ioričkcm. na Ko- banskem. \ Slovenskih goricah. Bohinju, na Kozjanskem, v Po- stKju in Suhi Krajini seje v štirih izmenah od 1. junija do .31. avgusta z\rstiki 5.316 mladih iz raznih k-^ajev naše domovine. Razen tega je 1.600 slovenskih brigadirjev sodelovalo na zvez- nih akcijah po drugih jugoslo- vanskih republikah. Okoli 40.000 mladih na je čez poletje sodelo- valo na lokalnih akcijah v krajev- nih skupnostih naše republike. Vsega skupaj so mladi brigadirji na akcijah opravili r)rek 500.000 normativnih delovnih ur in opra- vili delo v vrednosti okoli 100 milijonov dinarjev. Republiška "mladinska delo- vna akcija Slovenske gorice '80 je končala z delom v soboto 23. avgusta. O zaključni slovesnosti, ki je potekala ob brigadirskem naselju v Dornavi smo posebej poročali. Tokrat bomo neTcai vec besed namenili vsebini celotne akcije, od začetka 1. junija do konca. K razgovoru smo najprej po- vabili Ferda Vajngerla. predsed- nika skijpščine MDA Slovenske gorice 80. Njegovo delo je pove- zano z brigadirskim življenjem vse od začetka akcij na območju ptujske občine, saj je s strani izvršnega sveta SO Ptuj vseskozi zadolžen za delo z brigadirji. Toliko lažje je govoril o deležu mladinskega prostovoljnega dela v iztekajočem srednjeročnem obdobju, pri izgradnji sekundar- nega in razdelilnega vodovodne- ga omrežja na območju ptujske občine: »Mislim, da lahko podam dokaj jealno oceno od pričetka MDA^Slovenske gorice /6. pa do zaključka letošnje akcije. SG 80. Venetno je bralcem že znano, da je akcija Slovenske gorice pri nas specifična, da je organizirana dobro in da je tudi sestavni del družbenega plana razvoja občine v obdobju 1976 — 1980. Kon- kretno je postavljena akcija v samoupravnem sporzumu o raz- voju vodovodnega omrežja, ki so ga delovni ljudje in občani spre- jeli leta 1975 in smo ga delno realizirali tudi s pomočjo repu- bliške konference ZSmS. ki je organizator akcije. Po takratnem skupnem investiciiskem progra- mu je bil delež mradinskin delo- vnih brigad ovrednoten na 10 milijonov dinarjev. Danes ugota- vljamo, daje ta vrednost doseže- n,i in presežena za 7 milijonov dinarjev, kar je izreden presežek, saj gre za 70 odstotkov. Moram pa povdariti. da na akcijah nismo stremeli le za delo brigadirjev na trasi. Sicer je bilo izredno pestro življenje brigadirjev, tako na delovisču, kot na področju inte- resnih dejavnosti, športnih in zabavnih aktivnostih ter v .sode- U)vanju z domačini. Skratka Ob brigadirskem domu v Dornavi so čez poletje dogradili prizi- dek, tako, da bo prihodnje leto za brigadirje več prostora. potekala je edinstvena šola na svetu, v kateri se je vzgajalo in izobraževalo precejšnje število brigadirjev, mladih ljudi iz vse Slovenije. V sestavi brigad pa so bili tudi številni mladinci iz .sosednjih republik, v okvirii sodelovanja med pobratenimi občinami sodelujočih brigad. Tako lahko mirno rečem, da .seje \ teh letih zvrstila mladina iz vse .lugoslavije. ki je spoznala te naše kraje, naso manj razvitost in je v teni obdobju z vso .solidarnosijo prispevala velik delež k skladnc*j- semu razvoju manj razvitih ob- močij. V prid temu govori tudi podatek, da je od planiranih dolžin, ki so oile zastavljene v programu prišlo vsako leto do precejšnjih presežkov in. da .so v sklopu celotnega programa bri- gadirji skoraj v celoti realizirali transportno vodovodno omrežje, z manjšim delom razdelilnega omrežja v dolžini prek 28.000 metrov.« Znano je. da bomo na obmo- čju ptujske občine nadaljevali z riiladinskimi delovnimi aKcijami tudi v naslednjem srednjeročnem obdt)bju. Kakšen bo delež MDB v tem obdobju in ali morda obstaja realna možnost, da bi na našem območju v prihodnje organizirali zvezno akcijo? »Mislim, da je treba reči in povdariti. da so mladi v istekajo- cem obdobju dokazali, da imajo svoje družbene cilje in da jih tudi uresničujejo ustvarjalno. Ti cilji pa seveda niso samo mladinski, temveč tudi družbeni. Mislim, da .so mladi v sodelovanju z domači- ni in z izvajalcem del to tudi dokazali, tako. da so akcije, ki so potekale na našem območju v preteklem obdobju velik dokaz, da imamo za to .se več možnosti. Mislim, da imamo dovolj prosto- ra, da z akcijo nadaljujemo tudi v naslednjem srednjeročnem ob- dobju. Pogoji so več kot ugodni in z angažiranjem vseh družbe- nih faktorjev ter izpolnjevanju kriterijev republiške konference ZSMS bi po mojem lahko uspeli z organizacijo in izvedbo zvezne mladinske delovne akcije. Ponu- ja se možnost, da bi za zvezno akcijo imeli dve naselji — eno za območje Slovenskih goric in drugo za območje Haloz. Vse to je potrebno še doreči, vendar menim, da se pri tem angažiramo vsi v občini, ne samo mkidina in, da bo tt) tudi sestavni del družbe- nega plana občine ter srednjeroč- nih planov posameznih temelj- nih programov samoupravniTi intersnih skupnosti. Tako bomo lahko načrtovali sredstva za iz- vedbo MDA. o čemer ni dvoma. saj povdarjam še enkrat, da so mladi dokazali z vsem svojim delom uprdvičenost akcij. Vsa sredstva se dobro pokrivajo saj je razmerje v korist prostovoljnega dela ena proti dva.« In kakšne so vaše besede sedaj, ko je brigadirska pesem v Dorna- vi za leto dni že utihnila? »Z zaključkom letošnje akcije se dejavnost mladinskega ali če hočete družbenega dela ni kon- čala. V zadnjih letih smo uvelja- vili aktivnosti tudi po odhodu brigadirjev. Rojevajo ,se lokalne mladinske delovne brigade, za kramp in lopato primejo tudi delavci v združenem delu in podobno. Tako bomo nadaljeva- li tudi naprej, ter s takšnimi družbenimi akcijami, ki prispe- vajo tudi k stabilizaciji gospodar- stva, beležili še večje uspehe.« M. Ozmec, VIIL PTUJSKA KULTURNA SRECANJA Naleteli na dovolj kultivirano občinstvo Tako občinstvo je namreč pogoj za uspelo predstavo glasbenega gledališča Ljubljana — Kabaret 13, vsaj v programuje tako zapisano. In bo kar držalo. San.soni. katerih avtorja sta Svetlana Makarovič in Aleš Kersnik, se kritično dotikajo neprijetnih situacij in lastnosti prebivalcev našega planeta na sploh. Zares dobri teksti, odlična glasba m imenitna profesionalna izvedba programa so naleteli na številčno sicer skromno, a dovolj inteligentno in kultivirano občinstvo. Pester in angažiran program so izvajali Svetlana Makarovič, Jerica Mrzel, Lado Leskovar, Ivan Jezernik in trio Aleša Kersnika. Navdušeno občinstvo jih skorajda ni pustilo z odra, posebej še ob izvajanju — lahko bi rekli vodilnega šansona — Dajdam. na temo kupovanje in zame- njavanje vsakršnih vrednot. V pogovoru z avtorjem Kabareta 13 smo zvedeli, da so bili tudi nastopajoči zadovoljni z občinstvom, da pripravljajo nove programe v katere bodo poskušali pritegniti tudi mlajše, še neznane izvajalce. Me- nijo namreč, da nastopanje na RTV Ljubljana še ni porok za kvaliteto posameznika ali skupine, posebej še zato, ker svojega programa niso mogli uvrstiti v televizijskega. Bojda zaradi bojazni televizijcev, da bi potem gledalci opazili, kako nizko raven dosega ostali zabavni program v naši osrednji televizijski hiši. Po ogledu predstave jim moramo dati P""^^- N. D. ČRNA KRONIKA v tednu od 25. avgusta do vključno 1. septembra sta se na območju ptujske občine zgodili dve prometni nesreči. V prvi je ena oseba izgubila življenje, medtem ko v drugi na srečo ni bilo telesnih poškodb, pa tudi materialna škoda na vozilih je neznatna. Glavni vzroki nesreč so nepre- vidnost in neupoštevanje prometnih znakov. ZAPELJAL NA PREDNOS- TNO CESTO Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v petek 29. avgusta ob 23. uri na magistralni cesti izven Lancove vasi. Kolesar Viktor Murko (34) iz Lancove vasi je pe- ljal po cesti iz smeri Tržca proti Lancovi vasi. Na križišču z magi- stralno cesto je pripeljal na pred- nostno cesto v trenutku, ko je po njej iz smeri Maribora pripeljal voznik osebnega avtomobila Bo- rislav Miladinovič iz Velikega Gradišča, začasno zaposlen v Avstriji. Kolesarja je z vso silo zadel in ga zbil po cestišču na nasprotni vozni pas. Takrat je z druge strani pripeljala z avtomo- bilom nemške registracije turška državljanka in ga še enkrat po- vozila. Murko je za posledicami umrl na kraju nesreče. AVTOCISTERNA V POLSKA- VO Do nezgode je prišlo v pone- deljek 24. avgusta ob 18. uri na cesti od Sestrž proti Pragerskemu. Voznik avtocisternc s priklopni- kom v kateri je bilo okoli 38.500 1 mazuta, je peljal proti Pragerske- mu. Ko je v Sestržah pripeljal do mosta čez Polskavo ni upošteval prometnega znaka, daje nosilnost mostu le 3 tone. Zapeljal je na most. takrat pa so nosilci popustili in zadnji del cisterne je obtičal v Polskavi. Ker je obstajala nevar- nost, da bi prišlo do izlitja mazuta so takoj posredovali mariborski poklicni gasilci, ki so kmalu mazut prečrpali v drugo cisterno. Voznik cisterne Franc Jakšetič je po ne- sreči odstranil prometni znak in ga vrgel v Polskavo 700 m od ne- sreče. NAŠLI TRUPLO PONESRE- ČENEGA V četrtek 21. avgusta je Drava na jezu Dri Markovcih naplavila truplo Štefana Brodnjaka (43) iz Slovenje vasi 47. Brodnjak seje ponesrečil s traktorjem 16. avgu- sta in se utopil, ko je v Hajdošah zapeljal v odvodni kanal HE Zlatoličje. - OM Rodile so: Zlatka Lešnik, Velika Varnica68 — deklico; Anica Koser, Zlatoličje 78 — Martino; Danica Zorčič, Orešje 8 ~ deklico; Cvetka Strelec, Moškanjci 69 — Aleša; Julijana Munda, Pavlovski vrh 38 — Klavdijo; Rozalija Petek, Dornava 3 — Natalijo; Silva Vidovič, Potrčeva 50/a — Andrejko; Majda Klemenčič — Vodušek, Lovrenc na Dr. polju — dečka; Irena Soba, Nadole 27 — dečka; Marija Repa, Drakovci 82, Ljutomer — Dejana; Nikolija Ripak, Školibrova 8, Ormož — Vladko; Matilda Kuko- vec, Bratislavci 14 — deklico; Angela Zelenko, Sp. Velovlak 34 — Iris; Ljubica Simonič, Miklavž 28 — Tomaža; Silva Bezjak, Kerenčičeva 1 — deklico; Danica Štampar, Hum 102 — Brigito; Nada Herga, Mezgovci 11 — Boštjana; Frančiška Vršič, Polen- šak 2 — Roberta; Silva Majceno- vič, Hrastovec 7 — deklico; Mira Ivanuša, Slovenska cesta 46, Sredi- šče — Miloša; Alojzija Tušek, Dravinjski vrh 62 — Katjo; Vera Rajh, Libanja 24 — Borisa; Angela Sambolec, Kidričevo 15 — dečka; Brigita Murko, Zg. Pristava 41 — Tadeja; Sonja Vičar, Rotman 12 — Stanislava; Marta Plajnšek, Ple- terje 73 — deklico; Marta Perger, Lancova vas 59 — Petra; Vesna Mihorič, Obrez 66 — Sama; Marija Sovec, Senčak 13 — deklico; Štefa- nija RašI, Podvinci 26 — dečka; Vera Inkret, Kraigherjeva 17 — Tamaro;. Poroke: j Antun Turščak, Babinec 17 in Štefka llešič, Babinec 17; Viktor Zamuda, Spolenjakova 23 in Zdenka Kline, Spolenjakova 23; Jožef Kramberger, Grajenščak 3 in Majda Hedl, Grajena 42; Franc Soštarič, Hlaponci 57 in Neža Gašparič, Nova vas pri Ptuju 120; Zlatko Pulko, Gajzerjeva 18 in Marija Drevenšek, Podlehnik 66; Branko Markež, Kicar 117 in Majda Zemljak, Turniška 10; Ivan Mere, Dravinjski vrh 61 in Nada Fijačko, Pobrežje 42; Franc Bedrač, Dravci 9 in Ljudmila Marinič, Dravci 9; Janko Rajh. Apače 294 in Dušanka Dorii. Sestrže 78/a; Viljem Budna, Veščica 46 in Darinka Lukmaa Gibina 32; Milan Malnar, Nova va; pri Markovcih 28 in Silva Kos. Nova vas pri Markovcih 28; Ivai Bračko, Sp. Duplek 11 in Nada Knechtl, Krčevina pri Vurberk« 16/a;. Umrli so: Janez Kosi, Gregorčičev dr. 2 roj. 1933, umrl 26. avgusta 1980: Amalija Brlek, Pobrežje 8, roj 1919, umrla 27. avgusta 1980; Ma- rija Hriberšek, Obrez 56, roj. 1902 umrla 29. avgusta 1980; Marij« Brenčič, Nova' vas pri Ptuju 8, roj 1899, umrla 22. avgusta 1980;. TEDNIK izdaja zavod za časopisno m radC sko dejavnost RADIO-TEDM^i 62250 Ruj, Vošnjakova 5, poši predal 99. Ureja uredniški kolegi].* ga sestavljajo vsi novinarji zavo*^ direktor m glavni ured^' FRANC LAČEN,odgovorni ured^' FRANC FIDERSEK, tehnični ur? dnik ŠTEFAN PUŠNIK. Uredništ^; m uprava Radio-Tednik, teie^'' (062) 771-261 m 771-226. Ce^' letna naročnina znaša 250 dinarji za tujino 350 dinarjev. Žiro ra^i; SDK Ruj 52400-603-31023.": ska CGP Večer Maribor. Na lagi zakona o obdavčevanju p''^'; vodov in storitev v prometu je '^^ DNIK uvrščen med proizvode. , katere se ne plačuje temeljni da^ od prometa proizvodov.