S sodelovanjem Ijudsiva in oblastfi bi se lahko mnogokaj obrnilo na bolje Kupovanje zemlje Naši večji kmetje večkrat prodajo kak kos zemlje. Zemlja se prodaja tudi na dražbah itd. Toda kdo jo kupi? Spet tisti, ki ima navadno že dovolj polja, in tisti, ki ima denar, in to so navadno razni trgovci ter bogati mešeani, katerim kmetijstvo ni glavni poklic. Zakaj ne bi začeli zemljo kupovati tisti naši reveži, ki nimajo nič svojega, ali le malenkost ? Ti reveži n;majo za kaj kupiti, zato bi se moral osnovati sklad — državni ali banovinski, iz katerega bi vsi ti reveži dobili brezobrestno posojilo, katero bi v obrokih v 20 letih vrnili. Naši ljudje so delovni in bi tako odplaeevanje vsekakor zmogli, posebno, ker bi imeli do dela veselje radi zavesti, da obdelujejo svojo zemljo. Hišico bi si že postavil, nekaj sam, nekaj pa s pomočjo dobrih Itfudi, katerih pri nas tudi ne manjka. Seznam o prodaji zemlje bi morala voditi vsaka občina, a občinski odbor naj bi odločal, katera pridna družina brez imetja bi naj dobila posojilo, da sl bo razpoložljivo zemljo labko kupila. Sprejemi v službe Spremeniti bi se moKal zakon o sprejemanju v državne in samoupravne službe v tem smislu, da bi se najprej o prosilcu pozvedelo, kako materlalno stoji, in šele potem bi se ga sprejelo v službo. Kdor ima od česa živeti, naj se ne sprejme v službo, ar-moi- Rrtmr, ti~'- pošteni in pridni, ki so odvisni le od dela svojih rok. Tudi zasebna podjetja bi se naj pri sprejemanju v službe ravnala po tem vodilu. Industrija je potrebna tudi na deželi Vsa industrija, ki se še misli pri nas osnovati, se naj ne naseljuje več v mestih, ampak na deželi, kjer je mnogo siromakov. Tem bi bilo zelo pomagano, nekaj bi zaslužili v tovarni, jedli in stanovali pa bi doma, poleg tega bi pa pri osemurnem delavniku opravljali potrebna dela na košeku zemlje, ki jo morda posedujejo. Poleg tega se naj snuje industrija za predelovanje surovin, ki jih imamo doma. Naravnost greh je, ko ogromne množine našega sadja ob dobrih sadnih letinah gredo v nič! Zakaj ne bi mi proizvajali sadnih sokov in marmelade doma v večjih industrijskih podjetjih, saj bi to lahko ugodno prodali na zunanjem trgu! Tako pa silimo s prodajo presnega sadja, ki ga tujina sama predeluje v sadne sokove in marmelado, naš mali človek je pa brez dela. Tudi lan in konoplja se naj začne sejati, pa ne bo težav z dobavo tekstilnih surovin, poleg tega bomo pa še bolje oblečeni, delavci pa zaposleni. Seveda starih tkalcev ni več, pa imamo zato tovarne, katere so v stanu izdelovati lepše in boljše blago, kot so pa to delali še najboljši stari tkalci. Polepšajmo naše vasi! Naše vasi se morajo polepšati, blato in gnojnica z dvorišč odpraviti s pomočjo gnojničnih jam, domove pa s sadnim in drugim drevjem lepo zasaditi. Tako bo Slovenija ne samo v Jugoslaviji, ampak daleč naokoli najlepša dežela, v katero bodo od vseh stfani prihajali izletniki, ki bodo pri nas puščali svoj denar, nam pa ne bo treba iti s trebuhom za kruhom. Naše kmečke hiše morajo poleg tega biti čiste, da bodo lahko sprejele vsakega gosta. Srem, Banat in Bačka so ogromne enolične ravnine, brez hribov in zelenih gpzdov, s slabo pitno vodo. Od tam bi čez poletje vsak uradnik in obrtnik iz srca rad prišel k nam v naše hladne gozdove s svežim zrakom in dobro pitno in osvežujočo vodo. Zato je treba, da si uredimo našo zeleno Slovenijo, da bo en sam vrt, kot v raju, kar bo tisočkrat bolje, kot da naš narod krvavi po svetu. Vedimo, da je Bled, Rogaška Slatina itd. samo za dobro stoječe bogate ljudi, kamor siromašnejši uradnik all obrtnik z juga ne more na oddih. Ta bo srečen, če bo mogel ibivati v Sloveniji v kakšni kmečki hiši za 20 ali nekaj več dinarjev na dan. Naš štajerskt kmet bi bil zadovoljen, če bi od takega obiskovalca za mesečno oskrbo prejel 600 dln, saj hrano pridela doma in bi jo tako še dobro vnovčil. Naše podeželake gostilne bi spet oživele, a naše vino bi se dalo prodati. če bomo znali izkoristiti to, kar nam je narava dala, bomo lahko vsi Slovenci doma živeli pod ugcdmmi pogoji. Sam Bog nam je dal pod- nebje in prelepo naravo, katero naj naše krepke slovenske mišice še polepšajo v blagor nas vseh!