PoStnlna platana v gotovini.
Številka 34.	V Ljubljani, dne £5. avgusta 1921.	111. leto.
rta

Plašilo Osrednje Zve«e Javilih nameščencev in upokojencev = »a Slovenijo v Ljubljani. = Cena posameKne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100 —
Polletna naročnina..........K	SO’—
Četrtletna naročnina .... K 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. —................. '	—:
l)redni$tvo: Ljubljana, Rimska cesta Štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za nas tiskovni sklad.

1844

Kralj Peter Veliki Osvobediteli.
Končan je nov ep. ki ga je spesnila i soda. Ta en je prekrasen, poln lirskih, nežnih, čtistva bogatih in zelo dramat-^ih. razburjenih in razburljivih, solz in ■'vrvi. strašnih muk. bojev, bede, groze in smrti nasičenih prizorov. Plemeniti možje in žene vzor junaki in modrijani, iz naj-ni/jih in najvišjih narodnih slojev sinovi in hčerke nastopajo v tem epu. a tudi logovi in morilci, strahopetci, spletkarji in izdajalci. Tema. mrak. ,2;arja in polna luč najvišje stoječega sobica, najgloblje ponižanje in največje povišanje ter veličastna smrt sredi najsijajnejšega triumfa: vse je pesnikinja Usoda razdelila, stop-n te vala in zaključila ter zaokrožila efektno. mojstrsko, z nedosežno poetsko silo. 'ornerova Ilijada in Odiseja ter Nibelunška jeseni so dobile tovarišico, naimlajšo, a ''Ti lepšo, najpletjienitejšo: junaško pe-CD1. Jugoslavije, ki ii te glavni junak naš " V.i kronani in nomaziljeni. svobodno iz-oheni in svobodno priznani krali Petar e'iki Osvoboditelj.
Bil ie kraljevič, carski ruski paž. nato izgnanec, begunec, četaš Petar Mrko-ii.iič. —• francoski častnik radovoljec — nato pisatelj, prevajalec najmodernejših soc balističnih angleških, trancoskih in nemških znanstvenih del — beden žurna-list. ki je izgubil že po jedva 7-letnem srečnem zakonu nad vse ljubljeno, bistroumno ženo — vdovec, ki se ubija s peresom za preživež svoje dece. nato kar čez noč srbski kralj, soglasno izvoljen po Narodni skupščini in po vsem narodu enoglasno na prestol deda Ornega Jurja poklican — potem maščevalec Kosova, zinngaiec Turčije — osvetnik Slivnice, kaznovalec bratske neznačajnosti in izdaje! Ogromno tragičnih in veličastnih epizod, že vsaka posamezna vredna celega moža! A on jih je doživel, preživel, začel in dovršil vse zapored sam!
Peripetijam pa je sledila nova. nad vse grozna ter nad vse krasna. Mogočna Avstro-Ogrska naskoči malo, smešno malo Srbijo, da si jo položi preko kolena
! ter jo našeška. Kakor s paglavcem, ki je | ubil okno. je hotela silna in nadošabna J vstro-Ogrska postopati s Srbijo, jo po-i nižati in s sramoto uničiti v mednarod-| nem svetu. Toda paglavec ie zgrabil j ošabno tnogočtiico. ji priložil zdesne in j zleve strašnih klofut ter jo brcnil preko J meje ..
Ni ie .bolj .junaške in bridko komič-j ne dogodivščine! Tako je tudi humor v , Petrovem epu zastopan sijajno.
Tedaj 03 se razplete zopet nova peripetija:	pretepena in obrcana Avstro-
t)grška si kupi izdajalca Bulgara. da zasadi Srbiji bodalo zahrbtno! In še ne dovolj l Avstro-Ogrska izroči vrhovno po-veljništvo svojih armad tujim, veliko-nemškim generalom, blamira pred vsem svetom svoje častnike in stratege ter se daje Nemčiji uporabljati kot glup cepec! Nemci privlečejo še svoje moderne Nibe-lunge in poganjajo z brzostrelkami strahopetne avstro-ogrske polke, na Srbe. Od treh dr/av naskočena Srbija postane to-
rišče nemških, avstro-ogirskih in bolgarskih kanibalščin; srbska zemlja je v posesti sovražnikov od skrajnega severa do skrajnega juga!
Toda nepremagan je ostal kralj Peter s svojo armado. Pobegnil je iz lastne države, pobegnil v strašni zimi preko groznih albanskih gorskih divjin, da se pripravi na nov boj. Cela tri leta se je pripravljal, potem pa je s solunske fronte udaril na Bolgare ter jih razpršil in prisilil h kapitulaciji. In nato jp s pomočjo antantnih in ameriških slovanskih čet naskočil nemško-avstrijsko fronto, jo prodrl, vrgel iz Srbije v čudovitem elanu ter osvobodil svojo državo do Save. Drave in Drine.
In še dalje je poslal svoje poike. v Bosno. Hercegovino, Črno Goro. na Hrvatsko in Slovenijo prav na Koroško in Prekmurje. Ustanovila se je Jugoslavija, ki je soglasno in prostovoljno priznala Njega za svojega kralja: njegov mladostni sčn je bil uresničen!
Niti tri leta ni užival sreče in ponosa, da je prvi kralj Jugoslavije. V ponedeljek so ga pokopali v cerkvi v Topoli tik deda Karagiorgja. Ležati tam je bila kraljeva največia želja, ko je bil še knez izgnanec. Kot kralj je zahajal na počitnice najrajši v Topolo in ostajal je ondi cele mesece; med vojno 1. 1914. in 1915. ie živel v Topoli in zdaj počiva ondi mrtev, a v svoji slavi večno živ.
Končan je veličastni ep. ki ga je spev thla usoda. V tem epu pa se omeniajo tudi Slovenci, prvič kot .narod volje in misli. Letargični, brezkrvni, zmedeni in v svoi bicantinski avstro-ogrski dinastični vzgoji otopeli Slovenci (o ne vsi, nego le njih manjši, a najboljši del!) so v kralju Petru prvič zaslutili moža. ki jih vodi pravo^ edino rešilno pot. In šli so za njim. že pred vojno in med vojno...
Tako igramo v tem grandioznem epu tudi Slovenci vsaj majhno, majceno ulo-go. Zasluga za to pa je le ookoinikova.
Pokoj veliki duši heroja — filozofa Petra Osvoboditelja’
—★—
Poziv O. Z.
Dodatno k pozivu narodnega poslanca in predsednika O. Z. g. prof. Reis-nerja. priobčenemu v 32. številki našega glasila, prosimo ponovno vse pri O. Z. včlanjene organizacije, da pošljejo čim preje, gotovo pa do 31. t m. pismene j>rctinredloge k predlogu zakona o drž. uslužbencih.
Opozarjamo, da ie O. Z. prejela od beograjskega činovničkega udruženja vabilo k anketi, ki se vrši 17. septembra t. I. v Beogradu, in da mora imeti predsednik prof. Reisner v rokah ves materijal, ki se tiče nove službene pragmatike, v rokah najkasneje 10. septembra. Na želje posameznikov, ki jih objavlja od časa do časa naše glasilo, se O. Z. pri redakciji protipredlogov ne bo mogla ozirati. K posameznim členom zakona že formulirane nrotipredloge nai sestavijo organizacije tako da bodo napisani za vsak člen zakona na posebni polpoli in opremljeni z nazivom predlagajoče strokovne organizacije.
Časa za razmišljanje, kako prilagoditi novo službeno pragmajiko. da bo najbolje ustrezala naširn pokrajinskim odno-šajem. je bilo dovoli in predlog zakona mora biti vsakemu naročniku »Našega Glasa«, ki list res tudi čita, do podrobnosti znan. Pričakujemo, da se bodo protipredlogi gibali v okviru splošnosti, ki bodi osnova zakona in da ne bodo vsebovali zahtev, ki jim ne bo mogoče ugoditi. Da o predlogu zakona ne bo odločevala samo naša O. Z., je jasno — in s to okolščino moramo računati v prvi vrsti.
Prosimo torej še enkrat: Hitite, da ne bo pozneje brezplodnih rekriminacij in neopravičenih očitkov’
Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenilo.
Izpreminjevalni predlogi
k osnutku zakona o državnih uradnikih in službeniklh.
'Priobčujemo v nastopnem popolnoma objektivno in brez navedbe organizacij nekaj izpreminjevalnih ■predlogov k osnutku službene pragmatike. Sodbo pre-puščamo dotičnemu odseku O. Z.)
Oddelek V. tega osnutka je zelo važen, ker razpravlja o »Penzijah«. kajti v tei zadevi ie vsak posamezni službenik prej ali slej prizadet in ako se danes enemu doslužencu godi krivica, se zna čez par let isto zgoditi drugemu uradniku, ki slučajno še službuje.
Uradnik je prvi in glavni steber močne države, ker izključno njej služi in jo s svojim poštenim, nepristranskim in umotvornim delom utrjuje in olepšava (!).
Zato je pa sveta dolžnost ljudoljubne države, da svoje uradništvo v aktivni službi in v zasluženem pokoju povsem primerno preživlja in s tem sama sebe krepi. Ker so pa potrebe upokojenca ravno iakšne kakor aktivnega uslužbenca. bi se morale pokojnine odmerjati splošno in nepristransko po novih dinarskih in ne deloma po starih kronskih mezdah. Posebno bi ne bilo gledati na to, ako se je izvršila upokojitev pred reformo ali po njej, ker je to samo slučaj, ki ne more eliminirati dolžnosti države do primerne oskrbe njenih doslužencev.
Kakor so cene v par letih neizmerno poskočile, tako je tudi možno, da v kratkem zopet padejo.
Umestno in povsem pravilno bi bilo torej, da se pokojnine uravnajo vedno po obstoječih stalnih plačah, te pa po dejanskih in časovnih razmerah.
Člen 178 nai bi se torej glasil:
»Pokojnine, ki jih uživajo penzijoni-rane osebe po dosedanjih zakonih in obiteljski dodatki se preuredijo in odmerijo ob upoštevanju službenih let. po tem novem zakonu.
Člen 16. Službenik pripada kategoriji. v kateri po predpisani kvalifikaciji služi.
Odlično ocenjeni službeniki nižjih kategorij imajo le po dovršitvi strokovnih izpitov ali po 6-mesečni dobri uporabi v vilii kategoriji pravico do imenovanja in uvrstitve v višje kategorije.
Člen 21. Drž. službenik se ne more imenovati v nižjo kategorijo in na nižjo stopnjo od one. ki io že ima.
Člen 28. Doba, provedena v službi podčastnika, se računa za periodsko povišico v vseh kategorijah cda.
Utemetfitev izpremembe.
Ad člen 16. Dosluženi podčastniki, ki so bili v vojski ali žandarmeriji zaposleni v raznih pisarniških (administrativnih, konceptnih iti računskih) strokah in so izvrševali v splošnem delo civilnih uradnikov s srednješolsko izobrazbo, ter so z večletno pisarniško prakso v navedenih strokah in kot marljivi in vztrajni samouki dosegli, da se jih je tudi v, državni službi namestilo kot uradnike v raznih strokah, tudi na mestih, ki pripadajo maturantom.
Cc se upošteva nadalje dejstvo, da taki strokovno v vsakem oziru uporabljivi uslužbenci, četudi z manjšo šolsko izobrazbo, glede službene uporabe za tovariši maturanti popolnomai nič ne zaostajajo. ie pač upravičeno, da se pusti glede napredovanja tudi v bodoče prosta not tistim, ki so si kot samouki z lastno pridnostjo in večletno pisarniško prakso potrebno znanje pridobili.
Člen 21. Zaradi jasnosti je treba tudi navesti >v nižio kategorijo«, ker se zna
pripetiti, da bi drž. uslužbenca sicer ne uvrstili v nižjo stopnjo, pač ua v nižjo kategorijo.
Ad člen 28. Doba, provedena v službi podčastnika, naj se všteje za periodsko povišico zaraditega v vseh kategorijah cela. ker. nikakor ni pravično, da bi bil od podčastnika imenovani uradnik uvrščen v nižjo plač. stopnjo kakor pod-uradnik. oficiiant, pisarniški pomočnik ali sluga z iednako civilno službeno dobo.
V sled vojne ie bilo mnogim podčastnikom šele po 20 letni službi v vojski mogoče, prestopiti v civilno drž. uradniško službo, medtem ko se nahajajo nekateri uradnki z manjšo šolsko izobrazbo. ki niso bili vojaki, že od 17. leta svoje starosti v civilni drž. službi in bi bila skrajna krivica, ako bi se doba podčastnika, provedena v vojski, pri vštetju v perigdske povišice manj upoštevala, kakor civilna.
Predlog glede vštetja službene dobe v vojski gotovo ni pretiran, ker so od podčastnikov imenovani uradniki tudi v vojski vršili uradniško službo »razna računska. administrativna in konceptna dela«, torei posle, za katere se v obče vporablja lastnike.
Ravnotako so vršili podčastniki žandarmerije iste pisarniške (konceptne) posle, za katere se v mestih — v Srbij' iti Črnigori pa tudi na deželi — uporabli3-policijske uradnike.
Vsak podčastnik ie v civilni služb) skorai vedno v dirugi stroki zaposlen, za* to ni pravilno, da se v členu omenja »če ie vršil službo v isti stroki.«
Če bi se doba. provedena'v službi podčastnika, samo tedaj vpoštevala in vštela v periodsko povišico, če je vršil tudi v vojski službo v isti stroki, potem hi bila usoda podčastnika pač žalostna in bi prišel na ta način od podčastnika ime-; novani uradnik, oo 20-letni službeni dob' v vojski, v nižjo plač. stopnjo kakor sluiza po 10 letih civilne službe.
(Kolikor se bodo poedine organizacije ali posamezniki oglašali, bomo z objavo sličnih (predlogov nadalievali. Naslavljati pa takih dopisov ni na uredništvo, marveč na O. Zj	______________
O. Z. in U. J. U., poverjeništvo Ljubljana.
Med O. Z. in U. J. U.. poverjeništvom Ljubljana so nastala zadnje mesece neljuba nesoglasja, ki jih ie povzročilo naše strokovno glasilo »Naš Glas«, in ki so se med obema organizacijama končno P°' ravnala. V naslednjem priobčujemo v zmislu sklepa ožjega odbora O. Z. zadevno korespondenco:
Št. 264. Ljubljana, dne 27. aprila 192L
Osrednja Zveza javnih nameščence'-in vpokojencev v Ljubljani.
Udruženje jiiKoslovenskeca učiteljstva. ipoverjeništvo Ljubljana, je sklenilo |ia seji ožjesra sosveta dne 21. t. m., da •vstopi s 1. majem t. 1. iz naslovne organizacije in utemeljuje ta svoj korak sledeče:
Cim so se učiteljstvu regulirale pla-če. pričeli so se pojavljati v »Našem Clasu*. ki naj bi služil kot skupno stanovsko glasilo vseh organiziranih javnih nameščencev, torej tudi učiteljstva, razni napadi, skrajno neokusne primere itd.. česar naše Udruženje ni moglo prezreti hi mirno prenašati.
Opozarjali smo na to neumestnost *n neokusnost potom svojega strokovnega glasila »Učit. Tovariša«, obveščen je bil opetovano bivši predsednik Zveze in urednik Našega Glasu« osebno, kar pa vse skupaj ni pomagalo, ker se je s sličnimi napadi še nadaljevalo.
Toliko v pojasnilo. Zajedno ie dobil naš blagajnik naročilo, da poravna vse dosedanje članske obveznosti.
Udruženje .lugoslovenskog Učiteljstva — Beograd, poverjeništvo Ljubljana. — Strokovni tajnik: Rudolf Dostal 1. r. — Poverjenik: L. Jelenc 1. r.
Osrednja zveza javnih nameščencev iti irpoicojencev za Slovenijo.
Št. 91. V Ljubljani, dne 14. maja 1921.
P. n. Udruženju .lugoslovenskog Učiteljstva — Beograd, poverjeništvo Ljubljana.
Podpisana O. Z. priznava z obžalovanjem. da so sc v njenem strokovnem Gasilu »Naš Glas« objavljali četudi primerjalni. pa vendarle več ali manj stilistično ponesrečeni članki o gmotnem polo-ža>u slovenskega učiteljstva. Ju so mogli fn večini članov p. n. Udruženja vzbudili opravičeno indigniranost. Novi odbor L*. Z. ie uvidel tako v interesu Zveze Hrot ničnega glasila nujno potrebo, da temeljilo revidira svojo dosedanjo, vsled raz-tuor v bivšem odborništvu večkrat neizogibno taktiko. Skušal bo. imajoč pred očmi sijajne uspehe drugih organizacij, t’ted vsem p. n. Udruženja, v smotrenosti delovanja in skupnosti ciliev slediti tem '•fganijacijam ter tako priboriti ostalim, doslej razmeroma manihipoštevanim drž. nameščencem ugodnejše socialno stališče.
6. Z izjavlja tem potom, da spi-em-ja uspešno delovanje narodnih pijonirjev- , uč'teliev in njihove silne organizacije z na,iskrenejšimi simpatijami in zelo obžaluje, ako je dalo p. n. Udruženju povod do izstopa ravno njeno glasilo. Zato pkdta. da vsak tak razlog za nevoljo v bodoče izostane.
Ožji odbor O. Z. ie z ozirom na cenj. dopis p. n Udruženja z dne 27. aprila t. 1. st. 264 dne 12. t. m. soglasno sklenil prositi Udruženje, da izvoli spričo nove situacije. ki je nastala v O. Z. no občnem zboru z dne 30. aprila, prijavljeni izstop •••“oklicati.
V pričakovanju blagohotnega- ukre-beležita s tovariškim pozdravom Za odbor:	Joža Bekš. t. č. tajnik,
Dolžan, t. č. I. podpredsednik.
št. 297. Ljubljana, dne 11. junija 1921. Osrednji Zvezi javnih nameščencev tl upokojencev v Ljubljani, j. Si rji sosvet U JU poverjeništva Ljub-3na- ie sklenil na svoji zadnji seji glede Vaš dopis z dne 14. maja 1^21 št. 91 Medeče:
Naša organizacija vstopi zopet v „■ ez°. ako nam da zadoščenie na onem estu, kjer smo bili žaljeni.
^j (5aledno ugotavljamo, da dotični član-:ilSo bili samo stilistično ponesrečeni, bak stvarno žaljivi.
Udruženje Jugoslovenskog Učiteljstva — Beograd, poverjeništvo Ljubljana. — Rudolf Dostal l. r.. strok, tajnik. L. Jelenc 1. r
O. Z. obenem naroča uredništvu »Našega Glasa«, da uravna redakcijo glasila, kciiko.r bi ta tangirala naše tovariše učitelje. v zmislu objavljenega dopisa O. Z. z dne 14. maja t. 1. št. 91, cenjene dopisnike pa prosimo, da sklep O. Z. honetno nvažuieio.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1921.
Za odbor O. Z. lavnih nameščencev in upokojencev za Slovenilo: Joža Bekš. 1. r.. t. č. tajnik, lanko Dolžan 1. r.. t. č. 1. podpredsednik.
Zbudimo se!
Malodane v vsaki številki »Našega Glasa« so različni pozivi na sodelovanje organizacii in posameznikov v listu.
Z žalostio na moram konstatirati, da ravno organizacija sodnih podnradnikov in slug v tem oziru ne stori ničesar. To društvo le baje takoj oo svojem porodu zaspalo in spi dalje spanje pravičnega, ne meneč se za svoje življenje.
Kar nas je članov izven centrale, ne vemo druzega o njem. kot da smo enkrat priglasili pristop in plačali nekaj pristopnine in članarine: pismo pa še dobili nobepe članske izkaznice ter ne vemo, kai imamo plačevati i. t. d.
V »Našem Glasu« ni nikoli nobenega članka. Kakšno stališče zavzema društvo napram predlogu službene pragmatike, in če ga je sploh zavzelo, ne zvemo ničesar. Ce vprašaš po vzroku, se navadno reče, da nimajo časa. Celo govori se. da je bil nekdo pri zadnjem imenovanju užaljen in da se zato nič ne briga.
Če posameznik kaj ukrene, se reče: To se mora narediti potom društva. Društvo pa ne stori ničesar. Naši zastopniki tožijo, da potrebujejo gradiva, da morejo vse potrebno ukreniti. Razume se. da n&ši gg. zastopniki ne morejo uspešno delati, če niso poučeni o naših težnjah.
Torej prosim in poživljam Vas gg. tovariši pri odboru, prekinite to opasno spanje vsaj sedaj, ko bije že dvanajsta ura. Zavedajte sc svoje dolžnosti, in to storite’ Kair ie ukreniti, ne bo težko uganiti. Sicer ra skličite v to svrho občni. zbor. da lahko na ta način slišite različno mnenje.
Vidi se. da zastajamo za drugimi kategorijami. n pr. železničarji, poštarji itd. To pa zato ker je njihova služba težka. Jaz sem na mnenja, da je služba sodnih izvršilnih organov enaka, če ne težja. Bodisi eksekuciiska ali pri izvrševanju kazni! Kako se opravlja ta služba, ve pač samo tisti, ki jo izvršuje. Zato je na treba gospode, ki nam bodo delili kruh. v tem oziru informirati, da ga ne bomo poleg grenkega imeli še premalo
. Neki poštni uslužbenec se mi je o priliki izrazil: Vaša služba ie težka in neprl-ietna; vsakdo, ki imate ž njim opraviti, vas gleda postrani in z nezaupanjem. Nas pa vsak z veseljem pričakuje. In to je tudi resnica. Če se govori z železničarji, se zražajo enako o naši službi. Zato pa mora posebno naša stroka zahtevali od naše uprave, da nas primerno upošteva.
Zahtevati moramo, da se nam začetne plače zvišajo poduradnikom kakotr tudi slugam: enako tudi pokojnina. Gledati se mora nato. da se izboljša položaj vdovam in sirotam. Urediti se mora p od urad, vprašanje, katerih nai bo 50%. Uvede naj se več mest izvršilnih uradnikov, kateri nai jemljejo iz naših vrst. Sploh naj se da slugam — ki so zmožni za uradniška mesi a — priložnost, da napravijo tozadevni
izpit. Starostne doklade naj se priznajo že vsaj po 10. službenih letih. Veliko reči je še preurediti. Zato Vam kličem, gg. tovariši: na deloT	Gorenjec.
S. L.-
„Kranjci* in „Štajerci".
Po \ sprejeti ustavi bo Jugoslavija enakomerno razdeljena v okrožja, kar je edino primerno in pravilno; talko bo dobil tudi jugoslovanski del Slovenije divoje okrožij in nasprotniki ustave že govore o »Kranjcih« in »Štajercih«; ta trditev pa je popolnoma nevzdržna.. Starih nazivov o Kranjcih. Štajercih. Bosancih itd. sploh več nimamo, ker so se na ta imena naslanjali le Habsburžani, ki so se hkratu glasom listin in podobnih pridobitev sklicevali kot lastniki in pravni nasledniki imenovanih pokrajin. Oktobra 1918 je pa bivši cesar Karol s svojim manifestom te . pravice sam razveljavil, zato so tudi ime-I na zginila:	živela bodo pač med Ijnd-
! stvom. kakor živita še danes palec in j seženi. druzega pomena »Kranjci« in Šta-j ierek.nimajo več.
Vrhutega pa modern upravnik ne deli pokrajin po teh načelih, kakor so jih delili nekdaj; nekdaj so bile reke kakor Drava, Sava. Drina. Vrbas. Marica. Donava dovoli velike prometne in vojaške ovire, zato so postale tudi državna in pokrajinska meja. Dandanes pa je uprav voda z morjem vred oni faktor, ki. ljudstva druži; na vodi so parniki, eiektr. naprave, tovarne, pristanišča, mostovi: vsi ti objekti provzročajo živahen promet, ljudstvo i prehaja z enega obrežja na drugo, in no-! beden »pameten« upravnik ne bo naredil ! deželne ali okrožne meje ob vodi. ker bi ! s tem ljudstvo oviral v razvoju, pri nas i pa bi posebej še kultivirali ne samo Kranj-i ce in Štajerce, temveč- tudi nepotrebne ! Srbe. Hrvate in Slovence. Merilo pri taki ^ delitvi ie edino gospodarski moment: ta | pa nam. pravi, da Kostanjevica boli gleda i v Zagreb, nego v L jubljano. Bela Krajina i boli v Karlovec, nego v Novo mesto. Prekmurje boli na Medjimurje, nego drugam in torej treba okrožjem delati mejo i po porečju in gorskih grebenih, ne pa na 1 obrečiu. Zato soadaio skupaj oni kraji, ki i spadajo h porečju Save, in skupaj zooet i spadajo oni kraji, ki jih druži porečje Dra-; ve. Mure, Vrbasa, Drine itd. Ta okrožja ! se morajo torej nazivati: okrožje Posavja. Podravja ali po mestih: okrožje Zagre-! ba. Sarajevega. in ne okrožje Kranjcev in ; Štajercev, katere je bivši cesar Karol s ( svojim manifestom že sam odpravil.
Toliko v pojasnilo onim. ki hočejo tu-j di v takih zadevali delati zgago!
Vestnik.
Opozarjamo že zdai člane »Društva davčnih uradnikov za Slovenijo«, da se
vrši letošnji redni občni zbor 11. septembra 1.1. ob IL uri v iustlčni palači v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: L Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika. ?.. poročilo računskih preglednikov, 3 sklepanje o absolutoriju. 4. volitev dveli računskih preglednikov za nastopno društveno leto. 5. proračun za naslednic leto, sklepanje o članarini in nje plačilnih obrokih. 6. izprememba pravil, 7. volitev in 8 sklepanje o predlogih ter slučajnosti. Članstvo je vabljeno^ da za lansko in letošnje leto dospelo članarino do občnega zbora zanesljivo poravna in se hkratu opozarja, da je bila na občnem zboru 8. avgusta 1920 počenši s 1. januarjem 1920 "zvišana letna članarina od 24
K na 30 K. Ker namerava društvo v kratkem izdati staležnik vseli davčnih uradnikov nai tisti tovariši, ki nanj re- j rlektirajo. s članarino dopošljejo tudi na- : rpčnino za status. Cena za člane 10 K, za nečlane 15 K. Važnosti staležnika ni j treba še posebej povdairjati, ker razun ' najstarejših tovarišev danes nihče prav ! zanesljivo ne ve. kje in kako rangira. Članarino in naročnino za staležnik naj izvolijo tovariši poslati najkasneje 1. septembra t. 1. po položnicah, ki se jim dostavijo s posebno okrožnico. Vsem onim tovarišem, ki se udeleže občnega zbora in ki službujejo ob progi južne železnice, bo društvo skušalo izposlovati polovično vožnjo III. razreda. V to svrho naj javijo do 1. septembra t. 1. predsedstvu po dopisnici ime. službeni značaj in odhodno postajo. Predsedstvo (polaga na številno udeležbo letošnjega občnega zbora tem , večjo važnost, ker je lansko leto večina ! tovarišev, ki bi se obč. zbora lahko udeležili. če že ne brez vsakih, pa vendarle z razmeroma majhnimi žrtvami, pokazala za organizacijo popolno neumevanje. Seveda bo občnemu zboru na prosto raizipo-lago. da si izvoli agilne.iši odbor. — V Ljubljani, 21. avgusta 1921. — Predsed-s(\ o.
Prošnja tajiijka O. Z. Uljudno pro- j sim posamezne tovariše in strokovne or- ; ganizacije. ki se po pošti obračajo z do- | nisi in vlogami na O. Z., da dopise za- : dostno frankirajo. Dopise, ki se tičejo de- | parnih stvari je naslavljati na blagajnika 1 g. Ivana Lavriča, viŠj. davč. upravitelja v j ! iubljani. davčno oblastvo. 1
Pisarna O. Z. O. Z. je še danes brez j lokala in mora tajnik opravljati vse res ; neodložljive posle v svojem stanovanju. | La ie v takih razmerah vsaka točna evidenca o članskem gibanju in vsako agil- j nejše delovanje, ki sloni sicer na pisarni, j nemogoče, je umljivo. O. Z. sicer ni v j gmotnih zadregah, pač pa si radi tega, ker nima lastne Pisarne, ne more nabaviti risalnega stroja in nastaviti posebne pisarniške moči. Vse to pa je seveda trajna ovira za smotreno delovanje tudi 43. Z. same. Prosimo cenjene tovariše, da nam sporoče, ako zvedo za primeren lokal.
Iz .0. Z. so izstopile sledeče organizacije:	l. >-Krožek magistralnih uradni-
kov Lniblian.>, ker se snuje posebna zveza uradništva avtonomnih mest, 2.
)>Osrednje društvo Poštnih in bržolavnih uslužbencev /a Slovenijo v Ljubljani« brez izrečne navedbe razloga. 3. »Društvo slovenskih živinozdravnikov —
I jjubljana« zaradi pristopa k »Jugoslovanskemu veterinarskemu udruženju«, -L »Društvo nižjih mestnih uslužbencev v I jubljani« v zmislu sklepa obč. zbora. 5.
»Duištvo brzojavnih in telefonskih mojstrov za Jugoslavijo v Ljubljani«, iker ie včlanjeno že pri osrednjem društvu postnih organizacij in 6. »Društvo uslužbencev mestne elektrarne, plinarne in vodovoda v Ljubljani« v zmislu sklepa obč. zbora.
S predelavo predloga zakona o drž. službenikih se na prošnjo O. Z. bavita gg. vladni svetnik dr. Rutar in poštni nadko-misar Matjašič.
»Sodno - pisarniški in zemljiškoknjižni uradniki se poživljajo, da vppšlje-io društvu čimpreje eventuelne spreini-njevalne predloge k objavljenemu predlogu službene pragmatike.«	Tajnik.
Kai je z Zvezo nabavljalnih zadrug?
Svoi čas ie bilo čitati, da se ie Zveza že ustanovila, ter se je tudi imenoval slovenski član. ki naj bi zastopal v nji interese zadrug iz Slovenije. Od takrat od Zveze ni več nikakega glasu. Zadruge so se v smislu svoječasne naredbe ustanovile. a s poslovanjem ne morejo naprej. ker jim manjka poslovnega kapitala. Vsa nisrna in urgence, naslovljene na Zvezo, ostanejo nerešene in ni odgovora od nikoder. Ali je to malomarnost od strani Zveze ali — kaj je vzrok? Zadnji čas je. da začne Zveza že vendar enkrat poslovat! ali naj pa naznani zapreke, da si vemo vsai na en ali drug način pomagati. Ce so pa funkcijonarji v Zvezi nesposobni, io voditi, potem nai napravijo prostor drugim, ki so zmožni in imajo veselje do dela! Čakanja smo siti in zahtevamo lasne iziave. ker draginja postaja od dne do dne večja pomoči pa ni od nikoder Ali nai res odtegnjene dra-girjske doklade izginejo brez. sledil in haska, ter nai se tudi v naših virstah po-iavi nezaupanje v vlado in niene uredbe, ker ne nadzira delovanja Zveze ali jo morda celo ovira??
Predvsem... Na sestanku sodnih Doduradnikov in slug. ki se je vršil ne davno v Radečah pri Zidanem mostu, je smatral g. tovariš Iv. Mlinar za predvsem potrebno, da se dela na to. naj bi vsak sluga pred imenovanjem napravil tozadevni' izpit, češ na ta način se ne bo več sprejemalo v državno službo ljudi, ki so komai vešči svojega podpisa ter je njihova izobrazba komaj za pastirja za-dostljiva. Le na ta način se bo naš stan povzpel do ugleda, ki mu pristoia. Tov. Mlmar smatra ta za predvsem nujno. Toda imamo še veliko bolj perečih reči, posebno zdaj. ko se bo v kratkem začela graditi nova službena pragmatika. N. pr. zvišanje začetne plače., pokojnine, preskrbe sirot itd. Javnost bi lahko sodila — n- tem odstavku govora g. tov. Mlinarja
— da je pri sodiščih ogromna večina slug. ki so komaj zmožni svojega podpisa. Tega t. Mlinar gotovo ni hotel reči. Namen ie imel dober, a izrazil se ni spretno. 1’ov-dariti moram zato resnici na ljubo, da ni tako. kakor bi sc po njegovih besedah lahko domnevalo. Justična uprava ie namreč vedno zahtevala, da ie bil prosilec za mesto sodnega sluge zmožen tudi v pisavi. a ne samo v materinem jeziku, temveč celo v uradnem — torej prej nemškem jeziku. Če se je pa človek poleg svojega materinega jezika na en ali drug način naučil še tiiiega. bodisi v šoli ali izven nje, se potem ne more govoriti o zmožnosti in izobrazbi pastirja. Gotovo ie. da vsakdo ni enako spreten v pisavi. Tudi med višjimi gospodi ne. Radi tega pa še ni nezmo-, žen za službo. Da se povzpnemo do boij-J šega ugleda, je treba po mojem mnenju predvsem, da smo značajni, trezni, zanesljivi in marljivi. Treba je., da smo možje. ! ki imajo ponos! Mnogokrat si podkopa-| varno svoi ugled sami. Načina ne bom ; uikai navajal Dalje nas mora diržava. kateri služimo plačati tako. da bomo mogli J primerno živeti in se oblačiti. Tudi naš j službeni naziv »sluga« nc vpliva ugodno : na naš ugled. Potrebno bi bilo. da se ta j staroveški naziv odpravi. Velika večina ! tovarišev ie gotovo toliko zmožna, da lahko dobre opravlja svojo službo. Izje-i me so pa povsod. 7atp se mi zdi primer-! ’anje s pastirjem neprimerno in žaljivo. ! — Gorenjec.
A.Mihelič, Ljubljana
l Šelenburgova ulica 1. •
•	OVBAMOMMaMIMBMBM W MA flltf ■■■■■■■ ■■■	■
i	15-3	S
•	Trgovina sščetinastimiiz- • ■ delki. Galanterija in par- ;
f umeri ja. Edina zaloga j *	jugoslovanskih	;
K V A R T	!
kakor tarok,
J marijaš, whist„ primorka4. ;
’__________________________________ s
j Krojaštvo Fran Iglič
| Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28.
preje v Trstu.
Izdelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejsem modernem
kroju.----Lastna zaloga modnega blag«'
Uradnikom znaten popust
^^Najstarejša spedlcijska tvrdka v Slovenijl^^
I
R. RUNZflNGER
Ljubljana speditijska pisarna Ljubljana
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo.
M Brzojavi: Raruinger. 24-2 Interurbnn telefon 60.
mam
Narožalte in širite »Naš Glas!"
m 1HA 2 0. JJ UMI
dovoijujs javnim uslužbencem posojila na osebni kredit proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življeoskih polic na daljšo dobo in pioii malim mesečnim odplačilom :: 7% obresti.
4%-
Prošnje se rešujejo zelo hitro.
Zobtovajte prospekt I
S
_JL.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni uredniK Makso Dachs — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.