PROSVETA PODPORNE JEDNOTE PONDELJEK, 27. SEPT. (SEPT. 27), 193? ft. Lawaéals Am OCOae of PnblksMaai MIV ImA Lswi4i1i Af^ UN Yearly ÖTEV.—NUMBER 188 Italija obljubila sodelovanje ■pri pomorski stražflB 1MB, AitWOrt.1. Mit, iBBrM sa 1— M, 1118. iiclijt posvarila fašistično vlado, da bo podpirala Francijo, ki zahteva odpoklic italijanskih . M, A___ .___IV__•• ,y .1. m W • ¿et iz Španije. Španski topničar ji uničili Mi itično tovarno municije v bližini To led a. Pa-riika vlada vložila protest pri faiistOi zaradi irettcije francoskega konzula v Malagi da so topniške krogle uničile veliko uporniško tovarno municije v bližini Toleda. General Joae Varela, poveljnik fašistične armade, je bil težko ranjen, ko je eksplodiral šrapnel v njegovi bližini. Bayonne, Francija, 26. sept. — Francoska vlada je vložila protest pri španskem fašističnem režimu v «veti z aretacijo francoskega konzula v Malagi. Konzul Pierre Desmartis je bil prijet po aretaciji fašističnega majorja Juliana Troncosa, ko je ta skušal odvesti podmornice španske vlade iz ladjedelnice v Brestu, Francija. Pariška vlada zahteva takojšnjo izpustitev konzula iz zapora. Pariz, 26. sept. — Francosko sodišče v Ceretu, v mestu ob francosko-španski meji, je obsodilo Italijana Antona ¿ardello na tri leta zapora, ker je skušal z bombo uničiti železniški tunel pri Cerberu, v bližini španske meje. Gardella je na obravnavi dejal, da se je hotel maščevati, ker francoska vlada podpira Španske lojaliste. Madrid, 25. sept. — Tovorni avti vozijo meso, moko, sadje in tiUZ, 26. sept.—-Dr. Negrin, pfeednik španske vlade, Je iz- ifl vferaj, ko se je vračal do-0 is Ženeva, da je «panika ik pripravljena poslati do- 0 Tie prostovoljce is inozem-ii ¿ta Mussolini in Hitler od-fclfcla svoje čete it Španije, nacija in Anglija zdaj prints noto na Musnolinija in _ je i zahtevo, naj njune če-takoj izpraznijo Španijo. D, 26. aept.—Španska dane» poroča o novi zmagi tfigonaki fronti. Vladini le-Bo napadli motorne trans-11 fašističnimi četami pri in vaaka bomba iz zraka bila učinkovita. Na stotine je bilo ubitih.A a, 25. sept. — Angleški ik v Rimu je včeraj po-italijansko vlado, da bo Britanija podpiraja Franki je po svojem ministru za je zadeve Delbosu zahte-odpoklic italijanske arma-ix Španije- Delbos, načelnik ke delegacije v |2enevi, b v razgovoru z Mussolinijevim pnentantom tudi zapreti!, da Francija odprla svoje meje ■iji, ako italijanska vlari pomorski straži na Sre-■«n*kem morju. To zagotovi-M« vaino, ker je prišlo na pred-J* konference navalističnih ■^"vnjakov treh velesil, ki ae v pondeljek. Angleški uradniki sklepajo iz Mussolini želi sporazum «Klijo in Francijo. Nemški *** Hitler je ie prej dal J*ti Mussolini ju, da bo naj-»nj, ako «klene sporazum 'An*l'Jo in Francijo. Nemčija 'mara zaplesti v vojno in Italiji v momentu, ko trudi, da izboljša avoje T** z Anglijo in Francijo, ^tov.lo, da Italija ne bo «IWiljala vojaških čet v Spa-J9 ^ Angliji in Franciji ^olinijovem imenu grof ^«oCiano, italijanski zuna- Kitajski dfttator apelira nJ M> podpuale I Domače vesti MilwauAke vesti Milwaukee.—Neki Anton Ko-patič je izginil s svojim triletnim sinom Billyjem dne 12. septembra, ko žene oziroma matere ni bilo doma. Z mošem in otrokom vred je izginil tudi domači avto. Doslej se še nista vrnila in obupana žena ne more pojasniti, zakaj jo je mož zapustil s otrokom vred. Nesreča fanta na cesti Menominee, Mich.—Tom Ne-rat, 17-letni sin rojaka Fr. Ne-rata, je bil pred nekaj dnevi težko pobit, ko se je vozil s kolesom po cesti brez luči in ga je podrl neki avtomobilist. Težko ranjenega mladeqjča so odpeljali v bolnišnico. Slovenski pugilist prihaja Chicago.—Jack Kearns, boksarski podjetnik, je zadnje dni poročal, da vežba mladega slovenskega boksarja Jakoba Adamiča is Midlanda, Mich. Adamič, ki je star 21 let in tehta 188 funtov, se je že boksal s 48 hrusti in med tejni jih je 87 pobil na tla, med temi tudi svojega rojaka Johna Erjavca iz Du-lutha. Kearns je prepričan, da se Adamič nekega bližnjega dne spopade s 8chmellingom in Loul-aom za prvenstvo, ki ga tudi odnese, ker ima baje "železne" ml lice v rokah in plečih. Kearns je nekoč vežbal Jacka Dempsey- Države pakt, ne Jo biti Naakinf, Kitaj**, »«Pt. — Ciang Kaišek, načelnik kitajske centralna vladi j« v razgovoru z ameriškimi teporterji dejal, da ne verjame, da bi bilo stališče ameriška vlade, ki ga je zavzela napram kKajako-japon-skemu konfliktu, stališče ameriškega ljudstva. To Izjavo je podal po apelu na washingtonako vlado, naj poseše t konflikt, da ustavi japonsko agresijo na Kitajskem. i Kaišek je dejal, da je Amerika igrala glavno vtafb pri pogajanjih, ki so resultirale v skleni t vi pakta glede in|)egralnoati ki tajskih teritorijev. Pakt je po-leg Amerike podpisal» osem drugih velesil. I "Te države ne morejo biti nev tralne v konfliktu med Japonsko In Kitajsko," je reksl kitajski diktator. "Upam, da bo ameriška vlada sklicala konferenco re-prezentantov drihjv, ki so podpisale pakt Te na smejo mirno mmm dogovora mM oeveumrr Nov|c€ u Ptfin# V Farrell-Sharonu se nahaja- državami, ki so ga sklenile na konferenci v Nyonu, Švica, z namenom, da ustavijo razbojništvo na Sredozemskem morju. V zadnjih tednih je bilo v Madridu pomanjkanje živil, toda zdaj, ko so države napovedale vojno podmornicam, ki so potopile več pamikov na tem morju, se je situacija Izpremenila. Starostno zavarovanje za prostitutke! Vlada obvestila borde-le, da morajo plačevati prispevke t n i * te» r L iz Ženeve, "da je ' koppe. lio —T.' • Za*?tovik> je fcnuuL"'" naA*'nik i talij a razpravljal o pro- ^intervencija v Španiji fr-ncoakim zuna-trojn prej4nji ton je «javil, da Italija ne bo ^ a"«1ijs in Francija pri- ¿^nja obljuba pa ne vse- ILl^'^l premier Neville u " ie le večkrat na- JJWttja ia Italijo. IfcZT,21 — Uradni ' ipanako vkde Chicago, 26. aept.—Federalni urad za starostno zavarovanje je te dni informiral lastnike ne-postavnih bordelov, ds so tudi oni delodajalci in dekleta v bor-delih so njihove "delavke," ki so po zakonu deležne starostnegs zavarovanja, zato morajo borde-Urji prijaviti uradu zaslužek prostitutk in pobirati od tega zaslužka ter plačevati uradu določen prispevek, kateremu morsjo dodati svoj delež. Koliko je v Chicagu bordelov in proatitutk, nI znano, ker obratujejo tajno, ali uradniki vlade imajo nalogo, da izvohajo vse in jih podvržejo davku socialnega zavarovanja. To velja tudi za operatorje in nameščence tajnih, nepostevnlh igralnic za denar. Vlada je naznanila, da se ne briga za nepo-stavni značaj teh podjetij, temveč ae briga le za uveljavljanje starostnega zavarovanja na vseh koncih in krajih, vse drugo pa je zadeva lokalnih in državnih policijskih organov. ta v bolnišnici Ana Stambal, ki je bila operirana na želodcu, in Mike Lenarčič. V bolnišnici je bila nekaj čass tudi Josephine Cvelbar, a je že doma. Vsi trije so pri SNPJ.—V Prestu se je morala podati v bolnišnico Mary Klemenčič, članica društva 106 SNPJ, zaradi bolezni na očeh. Vesti /z Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je umrls Antonija Ulčakar, stara 70 let in doma iz vasi Krasce pri Moravčah. V Ameriki je bila 87 let in tu zapušča moža, dva aina in tri hčere.—V bolnišnici je umrl John Tratar, li-letni sin gostilničarja Louiaa Tratarja. Zapušča starše in tri brate.— Nsdslje je umrls Kstarina Herg, roj. Trojko, stars 42 Ist in doma n Primorskega. V Lackswannl, N. V., zapušča moža in petero otrok. Pueblske vesti Pueblo, Colo.—Po kratki bolezni pljučnici je umrl br. Mike Kneževič, star 48 let in doma iz Like na Hrvaškem.—V bolniški poatelji se nshaja br. Joe Za-krajšek. KONVENCIJA UNIJE KAVCUKAR-SK1H DELAVCEV Organizacija potrojUa itevilo članov USPEH ORGANIZA-TORICNE KAM-PANJE Akron, O. —(FP)—Sherman H. Dalrympio, predsednik unija sdrušenih kavčukarsklh delav cev, je v svojem poročilu oma-nll velike uspehe, ki jih je organizacija dosegla v enem letu. Poročilo je bilo predloženo delegatom, ki so se sestali na drugi letni konvenciji unlja.HH Pred enim letom je imels organizacija 26,000 članov, sedaj pa jih ima 76,000. Poleg tega napredka iskasuje druge uspehe. Isvojevala je zvišanje mas« de, krajši delovnik In druge pri dobltve sa delavce, ki ao upo-sleni v industriji kavčuka. Preteklo leto je bilo samo 46 — — ---------- krajevnih unij repreientiranih gledati na sedanjo situacijo na na konvenciji po svojih delega-Daljnem vshodu, ko »a je jasno, tih, letošnje pa se je udeleftllo da Japonska odprto krši provfsi- čez 200 delegatov, ki so pred je sklenjenega pakta. Ako ne bo-; „tavljsli 136 krajevnih unij. do podvzele nobene akcije, bo to Dve tretjini teh unij ima pogod-dokaz, da so naklonjene Japon- be s delodajalci, ostale pa dogo-ski, ki hočs podjarmiti Kitaj-1 VOre glede kolektivnega pogaja-«ko." 1 nja. V enem letu je unija skle- Kaišek je napovedal, da se bo Več ko sto pogodb s deloda-vojna nadaljevala, če ne bodo jAjci, velesile intervenirale* in uetavlle japonske agresivnosti Jwšk____ v trdnjavi Alcatrazu Sodnik G. L. Patterson, delav-ski kandidat sa župana, WUmer predsednik centralnega T Allan Haywood, pokraj---- rektor CIO v New Yorku in Phi-San Francisco, Cal., 26. sept, lip Murray, načelnik organiaato-I—Okrog sto kaznjencev v fede- rlčne kampanje med jeklarskim 'ralni kaznllniški trdnjavi na delavci, so nastopili kot govor-otoku Alcatrazu je včeraj začelo nikl na konvenciji. Tate je v izgrede v jedilnici in eden is- svojem govoru kritiziral vodits-grednikov je napadel ravnatelja l«j Ameriške delavske federaci kaznilnice Jamesa A. Johnsto-na, ki je pa bil le lahko ranjen. Izgredi ao ae sačeli, ko je akupi« na kaznjencev drzno isjavlla v jedilnici, da je v "eedeči atavki" in ae ne vrne na delo po obedu. Močna straša je hitro udušila upor In vrgla voditelje v samotne celice. Sovjati ustrelili 19 eaboterja v na vzhodu Moskva, sept.—V Vladivo-stoku, na skrajnem vzhodu Sibirije, je bilo včeraj nadaljnjih 10 oseb ustreljenih na obtožbo, da so bili v službi japonskih ml-litaristov kot saboterjl. Prizadeti so bili večinoma železniški uradniki in nameščenci. S tem Je število ekaekutiranih saboter-jev v Sibiriji v tem tednu naraslo na 46,—V Azovu na Kavkazu Je bilo ustreljenih osem uradnikov žitnega trusta, ki so bili obtoženi, da so namenoma skva- Je, ki napadajo CIO In načelo industrijskega unlonlsma. M ur-ray je dejal, da je organízate-rlčna kampanja med jeklarski ml delavci dosegla velike uspehe kljub opoziciji s strani v<>di teljev Ameriške delkvske federacije in magnetov. Haywood je v svojsm govoru ošvrkal Greerta, ki kriči, da Je organizacija CIO sklenila zvezo s komunisti. "Green je privlekel na dan rdeče strašilo, da o¿r nI gibanje CIO/' Je dejal Hay wood. "Mi zagovarjamo stali šče, da vsak dslavec Je lahko član politične organizacije, ki s jo asm Izbers. Odbor CIO spre jema vse delavce, ki hočejo po stati člani in pri tem se na ozira na politično pripadnoet poaam« / nfka." rili večjo zalogo žita. Ostra kam panja proti saboterjem ae napoveduje tudi v eovjetskl avtomobilski Industriji. Ruska generala ■kginila v Parizu ......... Preiskava francoske tajne policije Pariš« 26. aept. — Melodramatična epizoda v zvezi s podzemsko vojno, ki jo vodijo komunisti in fašlati v Franciji, ae jt> pričela, ko sta nenadno isginila dva ruaka generala v Parisu. To ata Eugene de Miller, star 70 let In načelnik Zveze ruakih vojnih veteranov, edine carlstlčne organizacije, ki še funkcionira v Franciji, in general Skoblina, Millerjev prijatelj in zaveznik. Neko drugo poročilo pravi, da je Isginila tudi Skoblinejeva žena. 8urete National, tajna fran-ooaka policija, je takoj prlšela s preiskavo, da raarešl misterij. Ona domneva, da sta bila generala ugrabljena in da so ju sovjetski agentje odvedli na sovjetski tovorni parnlk Marija Uljanova, ki Je nenadno odrinil is francoskega pristanišča v Ha-vru proti aovjetaki Rusiji. Moš-nost je, da ata asnerala na krovu tega parnika. Priče v Havru so povedale policiji, da so videle tovorni avto, ko je drvel proti pomolu, kjer Je bil sasldran ruski parnik. V avtu sta bila dva moša ln vosnlk, in ko se je avto vračal od pomola, so ljudje opaslll samo voznika. Ta slučaj sličl onemu, ki as Je pripetil prod nekaj leti. General Aleksander Koutiepov, ki Je bil takrat načelnik Zveze ruskih vojnih veteranov, je mistertozno Is-nil U svojega stanovanja v Pa- ga glasu o njem. Takoj so ae pričale Širiti govorice, da so ga u-grablli agentje sovjetske vlade (n umorili. De Miller ln Skobllne, ki ata bila poveljnika ruskih čet v času svetovne vojne, sta pred nekaj dnevi povedala reporterjem, da Ju zaaledujejo politični sovražniki. 2vsla sta v stalnem strahu, da sa Jima bo nekaj pripetilo. De Miller je odšel U urada veteranske organizacije v četrtek popoldne ln od tiitega časa je isginila vsaka sled sa nJim. Liga narodov nastopi proti Japonski? V Londonu so zagrozili s svetovnim bojkotom Štirje uradniki ruekega Rdečega krika ustreljeni Moakva. 26. sept. — fttirje u-rndniki Rdečega križa eo bili obsojeni v smrt in ustreljeni v Leningradu Obsojeni so bili kot fašistični teroristi. Obtožnica se je glasila, da eo zastrvpljevail mornarje baltiškega bojnegs i/rooovja. .-- I^ondon, 26. aept.—Tukajšnji višji oficielnl krogi pričakujejo, da Liga narodov to pot strogo nastop! proti Japonakl zaradi napada in invazije Kitajske. V načrtu sta svetovni bojkot Japonskega blags In embargo na bojni material sa Japonsko. Na dnevnem redu je tudi vprašanje izvajanja pogodbe devetih držav z Japonsko, ki Je bila podpisana v Washingtonu pred 16 leti, ampak pri Izvajanju tega pakta more sodelovati tudi Amerika, ki Je ena glavnih podpisnic. Tu poročajo, ds ste tudi Italija in Nemčija, ki sta drugače prijateljici tokijskega režima, solo nesadovoljnl a akctyo Japon ake na Kitajakem. Prvič ata nejevoljni, knr Japonski ml-lltariati zapravljajo avojo armado in bojni material na Kitaj. I s kom, namseto da bi oboje hra-' nlll sa vojno s aovjoti, drugič pa Jsponska prav tako prezirs Interese Nemčije in Italije na KI-1 tajskem kakor intemoe ostalih ' Angleške vlada je včeraj poslala japonakl vladi nov In oster protest proti bombardiranju kitajskih mest Iz sraka in pobijanj" JAPONSKA ARMADA UNIČILA KITAJSKO DIVIZIJO Velika japonska zmaga v severni Kitajski BOMBE "UBILE 2000 NEBOJEVNIKOV TOKIO, 26. sept.—Japonska vlada je danss dala vedeti, da ne bo trpela vmešavanja Uge narodov v njeno "kaaonako akcijo" na Kitajskem. ftANGHAJ, 26. aept.—Tez ste japonnklh vojaških letal je v6e-raj In danen Izvršilo onem napa* dov na iltaJaka mesta. Bombe eo deševale na Nanklng, Kanton in Hankov In ubile skupaj čea tisoč kitajskih civilistov. Pelplng, Kitajska, 26. aept.— — Glavni stan japonske armade v severni Kitajski poroča, da so japonske Čete zasedle Pao-tingfu, utrjeno kltajako mesto v provinci Hopei, po beeni bitki, v kateri je bila kltajaka vojaška dlvislja uničena. Poročilo ne o-menja števila kitajskih vojakov, ki ao padli v tej bitki, temveč le govori, da nI noben vojak kitajske divizije ostal šiv. Japonol so pozdravili padeo 1'aotingfa kot največjo smago v svoji militaristlčnl kampanji v severni Kitajski. Velike proslave so se vršile v Peipingu, ko je glavni stan japonsks armade ns-znanll, da bodo Japonake Čete začele prodirati proti llgčiangu, važnemu železniškemu križišču ob progi Peiping-Hankow železnice. Slgčiang leži 160 milj juš-no od Peipinga. AanghaJ, 26. aept. — Japonski letalci nadaljujejo s bombardiranjem kitajskih mest. Napadli so čez dvajset kitajskih mest na vsč sto milj dolgi fronti In bomba so ubile In ranile okrog 2000 civilnih preblvsloev. Američani In drugi tujo! pripovedujejo o grozotah v Kantonu, metropoli v južni Kitajski. Trupls ubitih Kitajcev ležijo na cestah in pod razvalinami rasde-janih poslopij. 2enske ln otroci Iščejo v podrtinah evojee, ki so Jih ubile bombe Jsponskih letal-osv. Skoro vse žrtve Jsponskih bomb so civilisti, begunci, ki so skušali najti v Kantonu zavetje. Japonci namenoma pobijajo civilno prebivslcs, da povzročijo paniko. Zunsnjl opazovalci pravijo, da niso bombardniki uničili niti onega vladnega poslopja ali vojsšnlce v Kantonu. Jsponsk! letalci so včersj In-vadirali južni dsl province San-tung, ki Je bila doslsj varna pred napadi. Vrgli so veliko število bomb na Voučov In Tslnlng, važni železniški središči. Bombs so ubils vsi i ko število Kitajcev in razbile mnogo poslopij. Poveljnik Jsponskih čet na šanghsjski fronti je dejal, da ee bodo nspadi na kitajska mesta is zraka nadaljevali, ker hoče Tokio Čimprej končati konflikt In kaznovati Kitajsko, "ki še nI podvzels nobene akcije, da ustavi protljsponako agitacijo". Vsat iz kitajskega vire prsvi, da so kitajske strojnice pokosila 800 japonakih vojakov v bitki pri Lotimi, na fronti aeveroose-padno <*! ftanghaja. Vsi naskoki ns utrjeno kitajeke pozicije ao bili odbiti In Japonci ao ee morali umakniti z velikimi izgubami. TteaUin. Kitajska, 26. sept,— Japonakl letalci ao včeraj napadli francosko misijonsko postajo v Sienhainu, juftnosapadno od Tientnina. Nnpadalci so vrgli 80 liomb in ons Je pndla na rezidenco škofe U C r on rta, ki je načelnik postajo Bombe ao uničile veliko lansko bolnišnico, ki jo Js vsdržrvsla misijonska postaja. Frsncoske avtoritete v Tlen-tslnu so vložile oster .. - M mil Jjtjtli Black in kukluluarji Pred «hrapetimi mM Vesti iz Jugoslavije -4ABSKA RAZSTAVA — ^UKOZANIMAN» ^va'slovenskega novin-^vinarstva je glede obi-1 uspela. Poleg J*nfW» ; novinatva privlaču-| ,t obiskovalcev tudi "¡¿ih oddelkov te raz-Tako so razstavljeni prvi . Vodnikovih "Ljublanakih i ffsven pa tudi predhod-"led&njega periodičnega tf-' runi oglaai in oklici av-»Lih in napoleonskih obla-^ w bili tiskani v nemšči-L francoščini, nemščini in tiini. Gledati te stare ti-jiitari pisavi je rea ulitek, «osebnem oddelku ao po ibeiene slike vaeh velikih «liih novinarjev, ob steni ["¿¡¡fih pa stoje veliki por-aovinarjev in tiskovnih v mavcu, dela Toneta in Nikolaja Piraata. Zla-veliko pozornost velik ki kaže začetnika jega tiska, Primoža Tru-Portret je izvršil mojstr-jfooe Kralj. is LJaMJanO Ambrbžičeve besede, pravi dr. Debel jak: "Tako piše Ameriški Slovenec in ponatiakuje Ameriška domovina. Nam pa naj bo to samo en dokaz, čeaa vsega je zmožna težnja, naailno si prisvsjati gotovemu programu pesnika, ki poje samo iz srca in ki ne pozna drugega zakona, kot svojo notranjo svobodo. Tako so včasih pri-krojevali literarna dela v carski Rusiji, tako jih popravljajo v sedanji Ruaiji in tako povsod, kjer ni spoštovanja do kulturnega dela ln do žive, umetniške besede ... In ker se je sgodilo prav te dni ob tem peeniku, kateremu odkrivamo spomenik, se nam zdi, da ga pač ne moremo proslaviti iekrenejše in pomembnejše, kakor da ae zavemo do dna pomembnoati kulturnega dela aploh, da priznamo enkrat za vselej veliko in nujno svobodo umetnika . . ." Pisec tega člančiča je bil opo-zorjen na pojasnilo urednika Ivana Molka, da je bila "inkriminirana" pesem ponatisnjena iz ljubljanskega "Jutra" oz. njego- ^¡h odd.™ je ibran» JÂ^Â^ÎÂ statistika o našem pe-tisku, razstavljeni so letniki naših najstarej-ikov: Slovenskega nain Slovenca. Poseben od-je organizirala naša o-r tiskovna agencija "Ava-Tu so razstavljeni tudi li stroji, ki mehanično oz. tipkajo poročila, ki druem koncu električne fonske žice tipka poročena enak daljnopiani atroj. oje razstave so tudi orga-posamezne tiskarne: tiskarna, kjer ae že i vrsto let tiskajo libérai lita Jugoslovanska tiskarna, k tiska skoraj vea kleri-tisk. Poleg njiju je uredijo kojo tudi Blaanlkova od sedanjih tiekaren lujitarejia v Ljubljani. V '«e tiskali mnogi atarl alo-isti, tiskala je pred pet-iestdesetimi leti ako-I ne slovenske knjige. iljansko novinarsko udru->pa js na svoji razstavi po-tudi za to, da bodo obi- i «ami videli, kako se ti-itevnik. V posebnem pavi- •o montirali nov stavni (linotype) in tiskalni stroj, iriiaja za časa velesejms sik, ki ima naalov po prvem »kem listu, "Ljubljanske Urejajo, stavijo in ti-ga vpričo obiakovalcev. bno obiskovalci z dežele ae w morejo nagledati atav-; «troja: kako se matrice u-* vrsto in kako ae avto-vlije cela vrata v svinca privablja vae dni obiskovalcev. Mnogo raz-nega gradiva bi bilo ško-* bi ga po razstavi raznesli » uničili. Treba bi bilo te »Praviti in v novem No-«m domu, ki se bo baje PJ«dati že letos, bi kazalo urediti v osnutek Slo-^nikarskega muzeja. F*** - Mladinski list — C*- - ljubljanski "Slo-C * Odkritja Gre-^"»•ta spomenika v Ljub-E**»bil koat, ki mu jo je P« Pater Ambrožičv Amer. r^; ter napiaal v fejltonu t. |.) nekaj hudih be-Mvarjanje Gregorčičeve ff /»«vrica", kar "ai je da-Ek!T' JuW v slovenskem PUtttljak) pravi dalje: "Ta ¿i; 2n*n " ^Hiomiaelni alo-¡? •briški Hat, temelječ r*"*'* na materlaliatični i-B^ovl, kakor «pričujejo , l ^»novl teoriji." Na-ihL^** l>atra Ambro-kakršna je v rae-kL , r*n•**«*levMLI^ ( * >• Mlad. lut ponatianil ¿T"! ■ ml«dinaka priloge ¡Tr*1 ^"tra". tega dr. E54"> ' godilo v ameri-Hitih, "hvala m Z!' 8,ov«"e-. Ko ... To da je aa- >« namreč "Slovenčev" urednik kulturne rubrike, to atvar v popravku tudi pojaanil. Očitki, ki eta jih naatreljala v Mladinaki list pater Ambrožič in za njim ljubljanski "Slovenec", lete torej prav za prav na ljubljansko "Jutro" oz. njegovo mladinsko prilogo. Ker pa se zelo pogosto dogaja, da otroci (pa tudi odraslejši) znane pesmi nekoliko izpremenijo, nato pa pošiljajo mladinskim prilogam 4nevnikov, ki jih pogosto tudi ne spoznajo kot plagiate oz. potvor-be ter jih objavijo — lete vsi očitki na take neznane "pesni-kune" in potvarjalce. Nihče ne pozna vae alovenske lirike in vsakdo lahko nasede takim priapev-kom. Podobnih potvorb in potegavščin je v našem tlaku mnogo, in ker nas je pater Ambrožič raVno izzval in ker ae ta atvar zdi uredniku ljubljanskega "Slovenca" tako važna, da daje pri tem kar nekake programatične izjave o umetnikovi svobodi, naj navedemo dvoje podobnih dogodkov, in sicer — iz katoliškega tiaka. V Mladinskem listu je pred leti objavil Mile Klopčič v eni številki dve pesmi, ki sta bili tiskani na isti strani. Pri gornji je bil natisnjen pesnikov podpis, spodnja pa je bila ločena od gornje z majhno črtico in objavljena brez posebne navedbe avtorja. Kmalu nato je mladinska priloga ljubljanskega "Slovenca" objavila tri pesmi, tiskane druga za drugo; za avtorja je bil naveden M. K. (Mirko Kunčič, urednik te priloge), in sicer je bila navedena ta kratica pri prvi pe-sml. In glej, tretje pesem je bila druga zgoraj omenjena Klop-čičeva pesem. Ds je ponatianje-na iz Mlad. lista, kdo je avtor — to je bilo zamolčano. Pa ni tega nihče obesil ns veliki zvon in nismo nič zadeklamlrali o umetnikovi avobodi, potvarjanju in podobnem. Drugo: izhajal je pred nekaj leti v Ljubljani list "Mlsdi plamen" za krščansko-socislno mladino. V Um mesečniku je izšls pesem, podpisana od nekoga Iz 1' Tjubljane-Viča. BiIspTTe"VW niči Klopčlčeva pesem "Dete ne mara spati", prvotno objavljena v Mlafl. Matu in potem v Ljub-Uanl V "Mladem plamenu" Je bila le nekoliko po tvor jena: nekatere besede zamenjane, izpre-menjen besedni red — in seveds je v naslednji številki opozorjeni urednik objavil pojaanilo, da je U pesem Klopčlčeva, in zraven objavil pravilni tekst pesmi. Take potegavščine se dogajajo torej pogosto, kakor vidimo tudi v katoliškem tiaku. Zato nikakor ne gre kar takoj dvigniti krik in s cepci planiti po listu oz. uredniku. Kje je urednik, ki bi si upal prleeči, da ga še nihče od njegovih snanih in ne-snsnlh sodelavcev ni potegnil? Pripomba uredništva Prosvete: Našemu poročevalcu v stari domovini smo hvaležni, ker je tako nazorno osvetlil početja v katoliškem tisku, kakršna U tisk označuje a patrom Ambrožiččm v Ameriki vred za "potvarja-nje", če ae — nenamenoma in nevedoma! — pripete pri drugih. Naj tolste jšega kozla pa je pisec Slovenca ustrelil, ko pravi, da je Mary Jug "potvorila" Gregorčičevo pesem. Mary Jug, rojena ln izšolana v Ameriki, ki obvlada slovenščino le v govorici in čita-nju, piše pa samo angleški! Klerikalni čečkači v starem kraju, ali nimate nobenega obraza??? Uboj v fit. Ilja pri Mariboru. —V St. Ilju na avstrijski msji so se stepli fantje is St. Ilja, ki so se jim pridružili tudi fantje is Spil ja onstran meje. Bili so kajpak pijani, in pijani fantje ne znajo končati popivanja drugače kakor a te petem in nožem. Pri pretepu je dobil delavec Franc Magdič iz St. Ilja hude vbodljaje v obe roke, tako da je zvečer izkrvavel. Orožniki so aretirali tri šplljske fante, vini-čarja Karla Bretterklieberja, hlapca Jošeta Majhna in delavca Karla 8tlendla, ki pa vsi taje uboj, daai so našli pri prvem okrvavljen nož. Smrtna neereča na Jesenicah. —V tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah se je pripetila S. septembra smrtna nesreča. Komaj 21 let stari delavec Stanko Veder, zaposlen pri stavbni tvrdki Slogrsd, js dopoldne pleskal ogrodje novega poslopja v jeklami. Delavce so opozarjali, naj se varujejo žerjava, ki vozi po progi tik tega poslopja, toda nesreča je hotela, da je bil Veder prav tisti hip ns lestvi, ko je privozll mimo žerjav. Stisnil ga je k steni, da je bil mladi delavec takoj mrtev. Veder je bil sin posestnika iz Gori j pri Bledu In Je bil šele štiri messce v službi • pri Slo-gradu. Ob meji umorjen avatrijaki piamonoša.—Pri Sv. Antonu na Kozjaku je bil na avatrijaki atra-ni umorjen piamonoša Alojz Ka-ber. Nesel je poŠto ln okrog 2000 šilingov denarja v obmejne vasi. Najprej se je oglaail na Radiu nad Marenbergom, nato pa je šel proti Sv. Antonu. Blizu vasi gs je neznan ropar iz zasede ustrsill, vzel mrtvecu usnjeno torbo z denarjem ter po-iH-tfnil neznano kam. Vaščani, ki so v bližini delsli na polju, ao slišali strel, s so mislili, ds gre zs kskšne lovce. Sele čes več ur je našla pismonošo neka pastiri-ca. O dogodku so takoj obvestili orožnike, ti pa so obvestili tudi orožnike na naši strsni in jih prosili sa pomoč pri zasledo- Kako dolgo boš Moški umirajo pred ženskami.— Poklk la sUroat Učenjaki ao ugotovili, da zelo debeli ljudje navadno prej u-mro nego ljudje a normalno te-žino. Najdebelejši ljudje na svetu imejo razmeroma kratko živ-ljenje. Neki Danijo) Mabert, ki je umrl 1. 180* ter je tehtal 400 funtov, je doaagel ataroat dobrih štirideset let. ta ženske velja morda tudi v tem oziru nekakšna Ujema, kajti debele žen-ake dosežejo višjo starost nego debeli moški. Prevelika teža je posebno nevarna v srednjih letih, ko sačno telesne moči počasi pojemati. Čezmerna mast, ki obtežuje telo, samo pospešuje propadanja telesa. Za mlajše je včaai celo ugodno, če je njih teža nekoliko nad normalo, ker je debeloat pri njih. nekakšna obramba pred rasvojsm nekih- boleani. To velja predvsem za one, ki jim grozi jetika. Ce ae takšen bolnik nekoliko odebeli, ja Meien navadno že premagana, tu more računati z ozdravljenjem. V splošnem ao učenjaki mnenja, da je številka umiljivoati med mladimi ljudmi viaoUe postave in nis-ke teše največja, medtem ko v poznejših letfti visoki in euh-ljati ljudje del j Žive nego majhni. Kje je pravi vjrok sa to dejstvo se še na Va, vendar ae sdii da je to odvisno ad hrbtenice. Kdor želi dolgo živeti, mora predvsem skrbeti aa kar najbolj zdravo zapoafitev. Ljudje, ki live mirno življenje, paetanejo običajno stari. Fllosoli, matematiki, pa tudi pieatelji in drugi, ki se bavijo s fnirniml študijami, lahko računajo na povprsčno starost 64 1st' Za gMabeniko velja to do Se, lata. Najkrajšo živi jen jako dobo Imajo ljudje v napornih poklicih, med katerimi je rudarski na prvem mestu. Povprečna življenjska starost zdravnika je 68 lat, prav tako oficirjev, aeVeda v-mirni dobi. ITWtelJI in duhovniki dosežejo nsvsdno 67 let. Neoftenjene ženske dosežejo skoraj vedno visoko stsrost. Tudi državniki nimajo kratkega Življenja, kar dokazujejo predsednik Združenih držav. Povprečna ataroat do eedaj umrlih devet in dvajaetih predsednikov znaša 68 'I*; Najdlje žive sedaj ljudje v Novem Zelaadu, kjer dosežejo ženske povprečno 67, moški pa 66 let. Novi Zeland Je torej najbolj sdrava dežela na avetu. V Združenih državah Žive najdlje prebivalci Jij/ne Dakota. Moški umro povprečno a 64, šensks pa s 66 leti. Colorado, Nova Mehika in Arizona, kjer doeežejo moški samo 48. ženske pa 56 let. Znanstvsnlki menijo, da ae bo < lovcAko življenje v doglednem času znatno podaljšalo ln da bo znašala povprečnost Človeške starosti devetdeset do sto 1st. SIcer pa more vsakdo izmed 1 111 Puontung, kltajako meato aa aaaprotni strani Sanghaja, v plamenih. Ogenj ao sanetlle bombe, kl m jih vrgli japoaaki letalci. naa približno izračunati, koliko čaaa bo živel. Treba je sešteti šivljenjaka leta staršev Ur štirih starih očetov in sUrih mater, nakar se deli to številko s šest. Ta vsoU je domnevna dol-gost tvojega življenja. Nesreče ao seveda isvseU. Na vsak način pa je is vseh Uh opazovanj razvidno, da Je kratko ali dolgo življenje odvlano od podedovanih lastnosti.—E. G. v 2is. Japonska odklanja zunanjointervencijo * •« v#*r Kako so Slovenke dobile prvi ženski list vsnju roparskega mori vea. Tudi mariboraka policija je uvedla preiskavo, ker Js verjetno, da je zločinec zbežal na našo atran, lahko pa tudi da Je morivee z naše strani meje. Ta roparski umor spominja na roparski napad na pismonošo v St. IIJu pri Msriboru. Usoda japonske kampanje *avisi od okupacije Nankinfca Tokio, 26. sept. — List Nichi Nichi js posvaril Ameriko, da bodo njeni intasesi utrpeli veliko Škodo, če bo smerlšks vlada podvzela akcijo, da ustavi bombardiranji Nankinga 1| zraka. Liat piše, da Amerika, Anglija in druge drŽave, ki protestirajo proti leUlskim napadom na Nanking in druga kitajaka meaU, delajo 4o • legalnega stališča, ki je v nasprotju s resi nos t jo. Vss so v konfuziji in ns morijo rasu meti, zakaj se je Japonska za pletla v konflikt s Kitajsko. List trdi, da japonska kampanja na Kltajakem savisl od okupacijo Nankinga. glavnsga kKaJakega mesta. "Kakor Miro se bo genersl Kaišek (kitajski diktator) umaknil is Nankinga, bo njegova armada v Sanghaju In v sevsrni KiUjski poražena na vssj črti," piše tokijski list. "To Je gotova stvar, kajti v Nanklngu in Sanghaju so koncentrirane vsa mili tarlstične, socialno in ekonom-ske administracije kitajske vlade." Sporazum med Prago in Vatikanom Papež priznal obstoj republike Praga, 26. sept. — Cohoelova ška vlada je sklenila sporazum s Vstlkanom. Pogajanja, ki ao trajala skoro dvajset let, so bila pravkar zaključena. Novi pakt priznava obstoj čehoalovaške republike in na podlagi žaga pek U bo Vatikan določil dlstrlkt* katoliških škofov in nadškofov v soglasju z določbami o mejah Čehoalovaške, ki Jih vsebujejo povojne pogodbe, Doslej se Je Vatikan držal eU-rlh političnih mej av*tr!J«)uavali duha' severnega in zapadnega ženatva, priča Ule primer: L. 1876 Je neki —a— objavil v "Novicah" članek "O naši žen skl odgojl: Dobro vol j en epistel našim gospem In gospodičnam," pa pri|)oroča, naj bi si tudi Slovenke usUnovlle dekliške zavode in ženski list po sglsdu CehlnJ in Rusinj, ursdnlžtvo nsj bi prevzela Lujiza Peajakova, list naj bi se imenovsl "Slovenka". Pavlina Pajkova Je sicer omsnila ta člansk v pismu Cimpermanur a as ni prav nič navdušila sa U predlog in Js bila prspričana, da 10, stoletja ne bo učakalo liaU, ki bi ga urejale Slovenke same. "Ali Je bila malodušnost Paj kova upravičena? Take piaate-Ijlce, ki ao Iskale snov samo v bolnih šsnskih srcih ali v usodah namlšljsnih romantičnih juns klnj ter so imele le nemško vzgojo, pač nlao mogle dojeti živ-Ijenjsks potrebe Ženskegs HsU Sele tlsU naše žene, ki so živele v krajih, kjer Je politika po-Htttla zadeva ljudstva In žene, ki so se rodile v čisti slovenski družini, ki so živele med ljudstvom in ao poznsie njegov kulturni, gos|»odarskl ln narodni položaj, *o mogle dojeti potrebe našega naroda In žene Ur so čutila nujnost, da spregovore o vsem Um Javno besedo v listih. Sicer Js bils res že Pavline Pajkova objavila I. I8M4 v "Kresu" "Neko-liko besed k ženskemu vprašanju" In Je pokazala, da ae Je sn-v«dala že mnogih načel današnjih ženskih sahtev, a njeno gledanje Je bilo daleč od spoznavanja primorskih Slovenk, ki ao prve etvarno dojele duha svojs dobe: resnični smisel za domovino, jesik la» svobodo, življenjske is kulturne potrebe kmet-■kega človeka, žalostni socialni položaj alovenake služkinje v velikem mestu, nesoglasje med ideali In realnim življenjem poklicne intelektualke, nevetfooet In podobno, ps volja in rija 8krinjarjeva, prva socialna delavka, ki Je učila kuhe In pismenosti kobaridako kmetico in usUnovIla v Trstu prvi poseiski zavod, je piaala socialno, narodno In feministično podčrUne članke v tržaški "Edinosti" in goriškem "Slovanskem Svetu" (celo v zagrebški "Prlrodl" so bili njeni dopisi). Marica Nadll-škova, tržaška učiteljica s široko slovanako razgledanostjo In zapadno Utsrsrno izobrazbo, js bils prsv tako sotrudnica "Edinosti", "Slovanskegs Svsta" in tudi "Ljubljanskega Zvona". Or* ganizatorles Karla Ponlkvarjs-va, Maša Gromova, Antonija Germskovs, Antonija Slsvlkovs In še druge, ki so nsatopsls po ljudskih odrih, so ustanovile prvo slovensko žensko organizacijo, "Žensko podružnico Družbe ■v. Cirila In Metoda". To razgibano življenje primorskih, slasti tržaških šsna, Js rodilo nuj-no potrebo po lastnem glasilu In K njihovem prizadevanju Je sala I. 1807 tržaška "Rdlnost" izdajati žensko prilogo "Slovenko", kl as Je kmalu razvila v samostojen list. Uredništvo pa so povsrill Msrlcl Nadllškovi, najsposobnejši slovsnskl ženi. 81ovenke so tako dobils svoj prvi žsnski list 1. 1887. Kmalu ss Je raašlrll po vssj slovenski sami j i In si ustvaril zavesUn li-Urarnl in feministični program. Po saalugi urednice Marice Nad-liškove-liartoiove ni bil naš prvi list abecednik, nego še ženako glasilo v pravsm pomenu beee-de, Ako se današnja žena pri avojem kulturnem isžtvljsnju ne more opreti na tradicijo v nobeni panogi, ps ims to oporo prsv gotovo v časopisju. Tako so imeli poznejši naši ženski listi globoko preorano pot. Z§ prva nsr sled niča liartolovs, Ivanka Kle-menčlčeva, ki Je po treh letih pravssls uredništvo "Slovenka", Je dediščino svoje prednice lshko dvlgnils do stopnjs odlične ženske revije. "Slovenks" Js Ml napreden, sodoben ženski list Obravnavala Js polsg literature najrazličnejša socialna in ianaka vprašanja odkrito, borbeno In v amlslu moderne feministlčns ideologije. Zbudila Je mnogo mladih ženskih moči k aktivnemu delu pri peresu in v organizacijah Značilno js, ds si po smrti tržsšks "Slovenka" niti nsša Žena v osrčju Slovani je še dolgo nI mogla usUnovItl svojega lista — Pgrvls Hočevarfera v Jutru. Federacija zahteva obdavčenje strojev U Halle, III,, 26 sept.—Politična vprašanja in delavska sa-konodaja ao bila na rešetu aa četrtkovi seji konvencije lillnol-ske delavske federacije. Sprejete Je bila resolucija glede fédéra In «ga obdavčenja strojev v vseh industrijah, ki izpodrivajo delavce. Druga resolucija, ki Je bils tudi »prejeta. ishUva zviša-nje mesde delavcem, ki so apo-s leni pri grsdnji relifaih pro-jektov Prihodnja knnv. m .j* derselje ae be vršila v . . ^ . ljudi. Brez nje«» bi bil poetal veren človek, dober filantrop. A zdej, kaj sem zdaj T Malomaren sebične*, ki ne zaupa nikomur! Ta mož nebo videl kri moje krvi v svoji hiši. Tako jef Nočem. Nikdar in nikoli l Dovolj je bilo| nesreče med nema!" zveze ... na najino prijateljstvo ..." : Hotel je nadaUefati, toda beseda mu je onemela v grlu. Najina otroka boeta srečna!" je prekinil tiftino profesor Enačba. "Sporočil bom torej svojemu sinu, da sé je stvar uredila. Hm, hm ... In le nekaj bi rad Spomini o detinntvu in mladosti starca Zosime, ko še ni bil menih. Dvoboj V Petrograd u, v kadetskem zavodu« sem ostal dolgo, skoro osem let; nova vzgoja mi je zagiu-šila marsikateri otroški spomin, čeprav nisem ničesar pozabil. V zameno za to sem dobil toliko novih navad in celo mnenj, da sem se iz-premenii v malone divje, trdoerčno in odurno bitje. Blesk vljudnosti in sveUkega občevanja sem si pridobil s francoščino vred, a vojnike, ki so nam stregli v zavodu, sem imel z vsemi drugimi vred tudi jaz za popolno živino. Jaz morda še bolj od vseh ostalih, zakaj izmed vseh svojih tovarišev sem bil za vse najbolj dovzeten. Ko smo odšli z zavoda kot oficirji, smo bili pripravljeni prelivati svojo kri za užaljeno polkovno čast, o pravi časti pa skoro nihče izmed nas ni vedel, kakšna je, in če bi bil zvedel, bi jo bil sam prvi zasmehoval. 8 pijanstvom, razuzdanstvom in predrznostjo se toliko da nismo ponašali. Ne pravim, da smo bili malopridneži; vsi ti mladi ljudje ao bili dobri, le veli so se slabo, najslabše izmed vseh pa jaz. Glavno je bilo to. da aem bil dobil svoj denar v roke in sem jel zaradi tega živeti, kakor me je najbolj zabavalo, Ur z vso neugna-no mladeniško razbrzdanostjo neudržno pluti na vza jadra. A kaj je čudno: tudi knjig« sem čital takrat in celo z velikim veseljem; samo biblije nisem tisti čas skoro nikoli odprl — a tudi ločil se nisem od nje nikoli, ampak sem jo povsod nosil a seboj; res hranil sem to knjigo, ne da bi se zavedal tega, "za dan In uro, za mesec in leto/' Ko sem služil tako štiri leta, sem prišel naposled v mesto K., kjer je stal takrat naš polk. Mestna družba je bila raznolika, mnogoštevilna in vesela, gostoljubna in bogata, in sprejemali so me povsod lepo, ker sem bil že od rojstva vesele narave in mimo tega na glasu, da nisem siromak, kar v svetu ne pomeni malo. In glej, tedaj aa je pripetile okolnost, ki je bila začetek vsega. 8eznanll sem se bil z mladim, zelo lepim dekletom, pametnim in poštenim, svetlega In plemenitega značaja, hčerko uglednih roditeljev. Bili so spoštovani ljudje, imeli so bogastvo, vpliv in moč in so me ljubeznivo in prizrčno sprejeli. In evo, ko se mi je zazdelo, da mi ja devojka srčno naklonjena—spričo takih utvar sa je tudi meni razgorelo zrce. Pozneje zem sam (sprevidel In jasno spoznal, da je morda niti nisem tako silno ljubil, ampak sem le spoštoval njen um in visoki značaj, kar tudi nI moglo biti drugače. Toda samoljubje mi ni dalo, da bi bil že takrat poprosil za njeno roko: težka in strašna se mi je zdela ločitev od izkuš-njav razuadanega in svobodnega samskega življenja v tako mladih letih, ko sem imel povrhu še denar. Namignil sam ji pa vendarle nekajkrat. Vsekako sem do nedelj nega odložil vsak odločilni korak. A tedaj ae je mahoma zgodilo, da so me sa dva meseca slutbeno poslali v drugi okraj. Ko se čez dva meseca vrnem, mi zdajci povedo, da Je devojka Še poročena z bogatim vlaatelinom iz okolice meeta, možem, ki je bil res da nekaj let starejši od mene, a vendar še mlad, ter Je imel zveze v prestolnici in v najboljši družbi, česar jas nisem imel; bil je zelo ljubezniv in vrhu tega naobražen človek, med tem ko o moji naobrazbi vobče ni bilo moči govoriti. To nepričakovano naključje me je tako poperilo, da se mi je kar pamet zmešala. Glavno pa je bilo to, da Je bil tisti mladi vlastelin, kakor sem takrat zvedel, že davno njen ženin in da sem ga sam velikokrat srečal v njihovi hiši, a v svoji domišljavi zaslepljenosti nisem ničesar opazil. Res najbolj me je pa užalilo tole: kako je bilo mogoče, da ao ekoro vsi vedeli, le jas edini nisem vedel ničesar T In zdajci sem začutil v sebi neznosen gnev. Z rdečico na obrazu sem se Jel spominjati, kolikokrat sem JI melone že odkril svojo ljubesen; po tem. ds me nI bila ustavila in opozorila, sem sklepal, da se je norčevala iz mene. Potlej sem se kakopak Slavka je zdaj zaihtela in se vrgla na sofo s solznimi očmi, vprašal. Kako paJe z doto go-oče pa Je dirjal po sobi iz kota spodične Slavke? _______________________^ v kot. Tako se je končala ta sce- "O, Slavka bo dobila od mene takrat tega nisem mogel izprevldeti in sem kar I na z nezadovoljstvom vseh pri- prav čeden delei . . je počasi vzplamenel od želje po maščevanju. Z «ačude- zadetih. . govoril Novak. njem se spominjam, da sta mi bila ta maščeval- ----------Profesor Enačba ga je poglo- V nedeljo pred poldne se j« pri dal s sarkastičnim nasmeškom Novakovih vratih oglasil zvo-1 na licih. Odhajajoč je prietavil: nec. Novak ni mogel verjeti last- "Nadejam se, da je goapodič-nim očem. Cez prag njegove de- na Slavka boljša računarica ne-^B lovne sobe je »topilo strašilo nje- g0 je bil njen oče, ko je še hodil prilike in nekoč v veliki družbi se mi je zdajci I gove mladosti. Profesor Enačba j k meni v šolo!..." posrečilo, da sem—dozdevno iz čisto postrsn- I se je bil komaj spremenil. O- ■ skegs vzroka—razžalil svojega "tekmeca" s | sem in dvajset let je minilo, odkar so ae ločila pota obeh mož, učitelja in učenca. Enačba je noail naočnike is temne roženi-ne, bil ja gladko obrit in Je imel dve zlobni zarezi ob ustnih ko- spomnil in pomislil, da se ni prav nič norčevala, ampak je, narobe, sama šaljivo prekinjela take pogovore in pričenjala druge namestu njih. A t in moj gnev samemu do skrajnosti težka in zoprna, ker se zaradi svoje mehke nravi nisem mogel na nikogar dolgo jeziti; zato sem kar nekam umetno podžigal aamega sebe ter postal naposled grd ln neznoeen. Počakal sem PONPELJBK 27. tem, da sem se smejal njegovemu mnenju o nekem, takrat zelo važnem dogodku; to Je bilo šestindvajsetega leta in ljudje so dejali, da Je bil moj posmeh spreten in duhovit. Nato sem mu izsilil pojasnilo ln pri obravnavanju spora sem se vel tako robato, da ja sprejel moj izziv vzllc ogromni razliki med nama, sakaj jaz sem bil mlajši od njega, nesnaten in v nižjem činu. Sele potlej sem zsneeljivo zvedel, da je eprejel moj izziv takisto is nekakšnega ljubosumnega občutka nasproti meni: nekoliko ljubosumen je bil name še preje, zaradi evoje žene, ki je bila takrat še nevesta; zdaj pa je mislil, če ona zve, Pozabi jhri spol Napisal H. Scharpf _____________Edita je puztila svoj dežnik v tih! Se vedno je noail neelegant-| vozu cestne železnice, svojo po- no, sivo zmečkano obleko--zabljivost je pa opazila šele do- mogoče je bila prav tista, s ka- ma. Uro je hodil v šolo pred osem Njen mož se m prav nič čudil in dvajeetimi leti . "jeni pozabljivoati. Po njegovem "Sedite, Novak!" je dejal pro- »e še nI rodila žensk* ki ne bi fesor Enačba, ko je atopfl na- vsaj enkrat pozabila dežnika " prej. In v trenutku, ko je zaali- tramvaju. y 4 1 Njen tast je pa dobrodušno rs; v^i-joi^in z« odMa. ln£> nežnih ienzkih glavic! varovalne police za trideset tisoč dolarjev. Bil jo zopet nič, Novak, gimnazijec, ki je trepetal pred rabljem Enačbo ln ae Ja bil v mukah ka&ar je bil pozvan, da pokaže zVoje znanje v algebraični umetnoati. 'Nazadnje ste se potrudili, gospod profesor, do mene?" |"Novak!" se je zopet oglazil strašni glas profesorja Enačbe. "Kaj pa ropram slišati, v svoje Edita» uvidevna hderka uvidevne matere, ni ničesar odvrnila na te opombe in primerjave; mislila je, da jih pač zasluži. Popoldne se je odpeljala v mesto, da bi poizvedela, kako naj dobi izgubljeni dežnik. Sprevodnik na vozu je bil drugi kakor dopoldne. "Ah, gospa jo pozabila dež nik," je menil prijazno, "to n krat se ja bilo že zgodilo, da aem ga udaril, a J* "g™ nič novega pri nas. Ce bi bili m nikoli ne s teko živinsko okrutnostjo. In ver- neskončno oMalovsmje 7 sprevodniki nepošteni ljudje, b. Jamete II, dragi moji, štirideset iet je «e minulo mo> ** Jg^li d^aslI slogam ,fthko VMkdo iimed nas po služ- od tistih dob, a še vedno me je srsm in me boli L , i.r L nlit® °1benih letih odprl trgovino s dež- A nalogam, k. Jih na vas stavi Zagtran ^ežnikll ^ ^ življenje! Zopet ste enkrat sU-l^ y kvni ^^ bo pripravljeni! Moj ^jf/^ nadstropje, soba enajst!" hči imata med seboj nekaj take- ^it* Je krenila proti glavn ga, kar ljudje imenujejo ljube- pifarnK Na poti je srečala dok zen ... In vi jima zastavljate I torja Mo|la pot? Nočete izvoliti v to svežo! ^^ z menoj?" gs je Ali moram res osebno poaredo- povabila. "Pravkar grem v glav vati tudi v ¡tej stvari? Sramuj-|no pisarno vprašat, ali kaj ve- srce, če se spomnim toge. Legel sem in spal kake tri ure; ko sem vstal, se je že danilo. Skočil sem na noge, nič več aa mi ni moglo spati. Stopil sem k oknu in ga odprl—bilo je na vrt—in tedaj vidim, solnčece vzhaja, tako toplo in krasno, in ptičice se oglašajo. Kaj ja to, pomislim, ali ne čutim v duši nečesa sramotnega in nizkega? Menda ne zato, ker se odpravljam prelivat kri? Na, mialim, prav za prav ne zato. Ali pa zato, ker se bojim smrti— ker se bojim, da ne bi bil ubit? Ne, nikakor ne, niti od daleč ne zato ... In tedajcl sem uganil, kaj je bilo krivo: to, da sem bil snoči pretepel Afanaaija! Vse mi je mahoma spet stopilo pred oči, prav kakor da ae je ponovilo: on stoji pred menoj, s razmahom ga bi jem naravnost v obraz, on pa drži roke ob šivih, glavo pokoncu, oči je Izbuljil kakor v fronti, p«i vsakem udarcu vsdrgetava in se niti ne upa dvigniti roke, da bi se zaslonil—In človek mora to trpeti In človek tako bije človeka! Kak zločin! Prav kakor da ml je ostra igla skoz In skoz prebodla dušo. 8tal sem kakor Iz uma, solnčece pa je sijalo, ltstičje se je veselilo ln blfcščalo in ptičice, ptlčioa so hvalile Boga ... Z obema rokama sem si pokril obras, zavalil ze na posteljo In se glasno rasjokal. In tedaj sem se spomnil svojega brata Markela in besed, ki Jih Je pred smrtjo rekel služabnikom: "Ljubi, dragi moji, zakaj mi zlužite, zakaj me ljubite, mar sem vreden, da bi mi služili ?"—"Da, mar Sem vreden?" mi Je sdajci šinilo po glavi. In res, s čim zaslužim, da bi mi služil drugi človek, tak-žen. kakor sem jaz. obras ln podoba božja? (Dalj« prihodaJM.) te se, Kova* P' Novaku ja Šinila skozi možga-| ne čudna mršavica. Porajala so se mu v gliwi neverjetno čudne do za moj dežnik. Pozabljlva, kakor vse ftenske, sem ga danes dopoldne pustila v tramvaju." 'O," Je posmehljivo meni Herbert Harrla, socialistični organizator, katerega je drhal ugrabila in povaljala v smoli in perju. "Toga, vidite, spet ne razumem." "2e vidim, da ne vesi^icaj je žitna borza. Ne gre namreč za to, koliko me imajo v skladiščih, temveč za to, koliko je špekulantov na žitnih borzah." "Kakšno je razmerje med vami in PRIZADom?" "Kakor med siromakom in Bogom." "Kaj se to pravi?" "Siromak nikoli ne vidi Boga, pa vendar odloča o njem." "To se pravi, da vas PRIZAD sploh nikoli ne vidi in vendar dela kupčije z vami." "Tako je! Jaz ne vem, kakšni so ljudje pri PRIZADU, oni ne vedo, kakšna sem jaz — a vendar živimo drug za drugega, ali bolje, drug od drugega." "Kakšno je pa razmerje med vami in kmetom?" "Ne ljubim ga." "Zakaj ne?" "Vidite: on me seje, me, boža me in ljubkuje, me pa, ko sem še mlada in na, proda slabšemu, kako sam. Proda me in še se jt menoj." < "Morda bi se pa dalo to popraviti?" "O, seveda, za vse je na | tu zdravilo, samo govoriti tem ne sme." /'Zakaj ne?" "E, vidite, to je pa ze ka, komunizem .. "Da, prav imate." ■ ("Nova Riječ," Zagreli Ali ste naročeni dnevnik Prosveto? pirajle svoj lizt! NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEK misli. Ali s# ne bi spodobilo, dal^ktor Moli, "niete prva dama, bi ponudil goatu, profesorju E-|ki jo spremljam na taki poti načbi, cigaro in kozarec vina? I Ženski dežniki so menda na sve Ne, to ni mogoče! Slabo priprav-1 tu za dva stvari: da jih ženske ljen učenec ne more tega storiti! I pri slabem vremenu ne nosijo s To se ne spodobi sa slabega u-1 seboj ln da jih ob lepem vreme-čenca, ki ga profeeor tako osor-lnu pozabljajo v tramvaju." no kara. | Edita Je tudi to norčevanje Profesor Enačba pa je sUl|molfie preslišala, le odločila se pred svojim nekdanjim učencem|j€, da bo v drugo bolj pazila na kakor neizproaen sodnik. Zdaj je ostro pogledal v njegove oči | in dejal: "Novak, Novak, upam, da sel boste poboljšali... da boste na-| doknadili, kar ste zamudili svoj dežnik. Kmalu potem je stala v sobi za najdene stvari in je ponovila svojo prošnjo. "Vem," je smehljaje se pristavila, hoteč nekoliko zabrleati krivdo, "da smo me Strašilo Kadar plane mlado dekle v sobo in ovije roke osupljenemu o-četu okrog vratu ter jecljs: "Ah, kako sem srečna . . .", ni težko uganiti, kaj Je po sredi. Toda gospod Novak, ki se mu je bila primerila takšna stvar, je osupel spraševal: "Kaj pa to neki pomeni?" Njegova hči Slavka Je pobeal-la oči in odvrnila tiho: "Očka. danea sem se zaročila •* Mi . • • "Tako?" Je dejal oče ln se u-stavil. "Kako pe. da ml poveš to šele sdaj? Naknadno? Kje pa si do danes skrivals tega fantiča, ki te hoče odvesti is rodne hiše? Kdo je prav sa prav ta cigan?** Slavka je za žarela Nato pa je rekla: •*Sln profesorja Enačbe."* "Kaj?" ee je zadri nad hčerjo Novak, "praviš, da je sin profesorja Enačbe, tistega, ki me Je tako mučil v Šoli? Neverjetne predrznost--od očeta In sina! In ti el še utvarjaš, da bom Jaz pristal na to zaroko f "Očka. očka. Je Slavka, "kakšen Je njegov oče ne vem. toda Pavle Enačba je izvrsten človek. Po poklicu je arhitekt in ima čedno službo s lepimi dohodki, ki se bodo v kratkem pomhožili. Vrtu tega je to zanimiv In prlvla&n fant, ima značaj in me zelo ljubi .. ." "Seveda te ljubi!" je zanlčljl-vo pripomnil Novak. "A veš U. kdo je njegov oče? Ali se zaveda a dalekoaežnosti svoje zaroke a tem Pavlom Enačbo f' "Njegov oče. kolikor vem, jo profesor matematike na gimnaziji." 'Točno! Tudi mene je učil matematike! In prav zaradi tega tijtoš njegovega sina isbila is mlade vroče glave!** "Očka, saj ne razumem, kaj govoriš. Samo zato, ker U Je njegov oče učil matematike? Res ne rasumem "Kaj učil. kaj učil! Mučil me Je, ali rasumeš sdaj ? To je star sadist, rabelj sa učence, nemo s to razliko, da ne prijemlje obsojenca. ki ga Ima na piki, z ro- ponavljale mi sanja o njegovih strahotah vaakih štirinajst dni. Kadar i mam takšne sanje, se vselej zbudim potan iz spanja ... In sinu tega sadieta naj bi dal svojo hčer sa ženo? Nikdar in nikoli!" ••Očka, saj to vendar nI pro- slcer ne boste nikoli dosegli svo-1 ženske tako pozabljive!" jega cilja .. I "Seveda," je zagodrnjal urad- In zdaj se mu je glas nekoli-| nik, siv starček, ki je bil videti ko ustavil. Toda kmalu se je I strožji, kakor je bil v resnici, opogumil, rekoč: I "spoštovane dame nikdar ne "Upam in pričakujem od vas, I nehajo pozabljati dežnikov, ker da boste poetall sčasoma izvr-lse boje, da nam bi drugače dela sten tast in stari oče . . ." I zmanjkalo. No prosim, poglejte Kakor niče, brezpomemben jn|semle, morda je tudi vaš vmes," kavtcami , ampak piše dvojke a bil vero v koščenimi prsti... Se danea se in porinil je prednjo svešenj dolžnikov. Edita je s lahkoto takoj našla svoj dežnik, kajti razen njenega Razgovor i pšenico siromašen jo stal Novak pred profesorjem Enačbo, ki je grmel nanj s visokega trona profesorske nezmotljivoeti. Mislil je na moč in ailo, ki nikdar ne|«> bili vsi dežniki — moški, usahne, ki ji ni mogoče nikoli uteči. To je profesor Enačba .. ^■■■H Te sila prihrumi kakor orkan feeor Enačba, to je samo njegov Md eiovek* ki Je bil nekoč nje-aln Pavi»« ..." gov učenec. Ah, In vendar! "Draga moja Slavka, to je me- Zdaj se je zbudil v Novakovih __ nI vseeno. Jabolko ne pade daleč prsih nov občutek. Bil Je to ob-1 ¡^„'jT T od drevesa. S to družino nočem čutek ponosa. Saj profesor Enač- Kako si imlte ?" Imeli nobenih stikov in zvez, po- ba ni več njegov profesor! To je «Kakšno ie mol* UinAnU -t. sobno ne krvnih. Seveda, kaj se mož, ki prihaja k njemu z neko nje ? To mo™w vnrUst n.še tebi sanjs, kako ml je U rabelj | prošnjo, s prošnjo, da ne bi od ^nstvo/ bil njegovega sina pri snubi je- "Proeim, intervjuval gospa pšenica." je neki čaanikar našo Pe sklepe It. redne konvencije se lskko naroči aa llat prištele eden, dvs, tri. Štiri sli pet članov is ene družine k eai nlnl. Ust Pregreta atane aa vse enaka, aa ¿lase ali sečlaae $MI i eno letno naročnino. Ker pa člani že plačajo pri aaesMts $1 JI tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ai vsreka. reči, < Jo llat predrag aa «lana S.N.PJ. Llat Proeveta Je vaša gotovo jo v vsaki družini nekdo, ki M rad «tal Ust vaak d«n. listu Proeveta Jo: Za ZdrnŽ. države In Kaaade$4.00 1 tednik In.............. 4.80 S tednika In............. Mt I tednike In.............2.40 4 tednika in............. lJi I tednikov In............ nič Za Evropo Jo... Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarje aH M« Order v planin In al naročite Prosveto, list, ki Je vsis iastniss. Za Cicero in Chicsfe Je. 1 tednik ln........... 2 tednika ia.......... I tednike in.......... 4 tednike ln.......... I tednikov in......... ..........$0.00 Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti fta SNPJ, ali če ao preaeli proč od družine in bo lohheval «a» mj » tednik, bodo moral tisti član is dotične družine, ki Je takoj«jm naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naananiti upravniim i»« In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefs m tedaj mora upravništvo mižati datum ca to vsoto naročnika PROSVETA, SNPJ, 2S57 Se. Lawndale Ave, Cbieafs, I1L Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsete I....... 1) Ime....................................& dnštvs Naslov .........................< Ustavita tednik In ga pripiiite k moji aaročnini od sledeči* S) ........................#.......•••••••• S)............... 4).................»»»»»«•«••»»••••••••••• I)...........................•...«•' .Čl draltvs *. .čl druitvs It čl druars a. čl druavs a. Nov .................. .Država .................... TISKARNA S.N.P. gPBBJSMA VSA sagrenil vso mladosti Hudič je bil. pravim, hudič, ki mi je sagrenil In zastrupil vsake počit niee On Je kriv, da se ša danes ne morem apdmlnjatl mladih let s veseljem. Kadar misHm na šol- nju Slavke, ln Novak se je spomnil, koliko krat Je prodi profesorja Enač bet naj nekoliko spregleda njegovo slabo matematično znanje in naj satisne eno oko. "Zakaj T "Ker je županstvo uradni poročevalec o mojem stanju." "Jas bi pe vseeno rajši vas povprašal, ker boste sami pač sla leta. saplešejo pred menoj I Nikoli ni tegn upošteval! nonoa I Jt«* njegove dvojke, ponavljalni i spi-1 pe prihaja k nJ#mo kot vrhovni^. °Wlnikl 0CWlJ#" ti. repeticije . .. Vrag vsemi vse I inetanci in prosi sa svojega sina «To io .u, ^ U tritronom.trlin» formul.. -I P»»WU. » nj^ovo «to . . . UJ^ „„X, . H Novak ae Je oerčil in sprego- v poštev " __. # , „ lt ^ "Aha, razumem. Kaj pa mi- Gospod profesor! Sveji hče- «lite, kakšna bo letos vaša čeri sem povedal drugačno odloči-1 na T .« w i ^ - 4 *y* k»k<* «kfci sporo- "Ce me pojedo ali ne. cena bo vi, ki me jo navdal s mrtajo do čil vam. Glade aa najine atare1 lata." v tiskarske obrt del,it¡< tlaka vabila sa veeelice la shode; vizitaice, J»^» koledarja, letaka Itd. v alevenekem. brv»takm ' Ifeaškan», nemškem, angleškem jeziku la dragi* immmt _ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ^Aj^J^ TMKOVINI NAROČA V SVOJI WIAR*' Vse rešljive enačbe, na tocata člh kasni In vae ostalo, kar je v zvezi s spominom na profeeor ja Knn. u» Zaradi njega sem lagu- „Ijr*- tm» F* SNPJ PRINTER M7-» SO. LAWNDALS ATSNVS #