Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsorl Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 llllngov P. b. b. Začelo se bo novo šolsko leto Spet se iztekajo zadnji dnevi velikih počitnic in čez dober teden se bo tudi na Koroškem začelo novo šolsko leto. Začetek šole je že sam na sebi tako važen dogodek, da se mu izplača posvetiti nekaj besed. To velja zlasti za tiste otroke, ki bodo obiskovali prvi razred ljudske šole. Zanje je to prva odločilna prelomnica v njihovem mladem življenju, ki je doslej brezskrbno potekalo pod neposrednim varstvom staršev. Zdaj bodo zapustili toplo družinsko okolje in prvič stopili v zanje doslej neznan svet — v šolo, kjer bodo vključeni v kolektiv razreda in se srečali s prvimi življenjskimi nalogami. V naših razmerah pa je začetek novega šolskega leta nedvomno še veliko večjega pomena ter postavlja starše pred odločitev, od katere ne zavisi le bodoči razvoj njihovih otrok, marveč na daljšo perspektivo tudi usoda slovenskega življa na Koroškem. Gre namreč za odločitev, ki jo nalaga manjšinski šolski zakon: ali bodo otroci obiskovali izključno nemško šolo, ali pa bodo deležni pouka v obeh deželnih jezikih. Na ozemlju, kjer živita eden poleg drugega dva naroda, taka alternativa pravzaprav ne bi smela biti problem. Vsakodnevno srečavanje pripadnikov enega in drugega naroda ter prepletanje njihovih življenjskih interesov že samo po sebi narekuje potrebo po medsebojnem razumevanju. Najbolj naravna pot do tega je gotovo ta, da obvladajo ljudje oba jezika, da lahko vsak govori v svoji materinščini in ga bo njegov sosed druge narodnosti kljub temu razumel. S tem nihče ni oškodovan in nobenemu naloženo posebno »breme*, kajti znanje drugega jezika — v konkretnem primeru celo jezika neposrednega soseda na vasi — res ne more biti breme, temveč nasprotno le obogatitev. Pri nas na Koroškem razmere žal niso naklonjene tako edino pravilno in resnično demokratično pojmovanemu načelu sožitja, marveč določeni in na žalost še vedno zelo vplivni krogi »simbiozo* razumejo v duhu in s stališča gosposkega naroda z vsemi tistimi pojavi in posledicami, za katere v današnjem času ves svet in največja nasprotja obsegajočih dialogov res ne bi smelo biti več prostora. Ravno sadovi take zastarele miselnosti pa so tudi glavni vzrok, da se vsako jesen ob začetku šolskega leta vedno spet znajdemo v položaju, ko se šolsko vprašanje spremeni v objekt narodnopolitičnega boja, ki nujno privede do nove zaostritve odnosov v deželi. Koroški Slovenci takega razvoja nikdar nismo želeli in smo slej ko prej mnenja, da je v šolskem vprašanju treba najti rešitev, ki bo po eni strani vsem otrokom dejansko omogočila pouk v materinščini, po drugi strani pa zagotovila mirno sožitje med obema narodoma. Oblik take za vse prizadete sprejemljive rešitve je gotovo več, vendar pot je le ena — pot skupnega in sporazumnega reševanja. Po poti reševanja mimo manjšine in sprejemanja zakonov proti njenim življenjskim 'interesom smo namreč že enkrat prišli do ureditve, ki formalno izgleda demokratična, toda v praksi in v konkretnih razmerah se je izkazala kot neživljenjska in povsem nezadovoljiva. Dokler pa je v veljavi sedanji šolski zakon, je seveda naša dolžnost da zagotovimo otrokom učenje materinega jezika s tem, da jih posebej prijavimo k dvojezičnemu pouku. Prijave je treba izvesti (najbolje pismeno) pri ravnatelju šole, in sicer v Prvih desetih dneh novega šolskega leta. To velja tako za otroke, ki bodo letos vstopili v prvi razred ljudske ali glavne Šole, kakor tudi za šolarje iz višjih razredov, ki pa doslej še niso obiskovali dvojezičnega pouka. V dneh, ki nas ločijo od začetka novega šolskega leta, še enkrat dobro NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI V ŽENEVI: Ameriško-sovjetski načrt pogodbe za prepoved širjenja jedrskega orožja Po večletnih prizadevanjih razorožitvene konference v Ženevi, ki se je že tolikokrat znašla v „slepi ulici" in na .mrtvi točki", so prejšnji teden napravili važen korak naprej. Predstavnika Amerike in Sovjetske zveze sta namreč predložila osnutek pogodbe, s katero naj bi bilo prepovedano nadaljnje širjenje vseh vrst jedrskega orožja. Pravzaprav sta bila predložena dva osnutka, ki pa se razlikujeta le po jeziku, v katerem sta formulirana (eden v angleškem in drugi v ruskem jeziku], medtem ko je besedilo enoko. To je dokaz, da sta se obe veliki jedrski sili načelno že sporazumeli o taki pogodbi in bo pri nadaljnjih pogajanjih šlo le še za razne formalnosti. V predloženem načrtu, ki vsebu- urejal ta problem. Tozadevna po- je uvod in osem členov, je opozorjeno na nevarnost, ki jo za človeštvo predstavlja širjenje jedrske oborožitve, katera lahko privede do katastrofe atomske vojne. Zato je treba jedrsko energijo uporabljati samo v miroljubne namene. Države, ki razpolagajo z atomsko energijo, bi se v pogodbi obvezale, da nikomur ne bodo dale na razpolago jedrskega orožja ali drugega atomskega eksplozivnega materiala, medtem ko bi nejedrske države prevzele obveznost, da takega orožja ne bodo izdelovale niti ga sprejele od kake druge države. Hkrati pa osnutek pogodbe izrecno zagotavlja vsem državam-podpisni-cam pravico, da razvijajo jedrsko raziskovanje v miroljubne namene, pri čemer se jedrskim državam nalaga dolžnost, da tozadevne dosežke in izkušnje stavijo na razpolago tudi vsem ostalim državam. Edino vprašanje, o katerem se doslej še niso sporazumeli, je vprašanje nadzorstva; zato je v obeh osnutkih izpuščen člen 3, ki naj bi gajanja se še nadaljujejo, pač pa je sovjetski delegat izjavil, da se bo njegova delegacija trudila, da bi se nadzorstvo predvidelo v okviru mednarodne atomske agencije s sedežem na Dunaju, v kateri so včlanjene vse države. V večini držav so predloženi o-snutek sprejeli z zadovoljstvom in ga pozdravili — kakor na primer tudi generalni tajnik OZN U Tant — kot »prvi korak" k sporazumu o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Pač pa imajo nekatere nejedrske države še razne pomisleke, ki jih bo treba odstraniti z nadaljnjimi pogajanji. ±iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^| | SLOVENJ GRADEC DAJE DOBER ZGLED: E 2 Doslej že 70.000 obiskovalcev § razstave „Mir, humanost in prijateljstvo med narodi“ 1 1 Slovenj Gradec, majhno mestece s komaj 4000 prebivalci, je E E od lanskega decembra dalje na najboljši poti, da se razvije v po- E E membno središče svetovne umetnosti. Ko je Slovenj Gradec lani ob- = | hajal svoj 800-letni jubilej, so v novem, posebej v ta namen zgra- S S jenem umetnostnem paviljonu pod pokroviteljstvom Združenih na- | | rodov za Dan človekovih pravic odprli veliko mednarodno raz- = | stavo pod geslom »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«, na E | kateri razstavlja svoja dela 210 umetnikov iz 40 dežel sveta. Ta razstava je takoj od vsega začetka vzbudila v domači in § 5 inozemski javnosti zanimanje, ki je prijetno presenetilo tudi njene E E organizatorje, saj je razstavo doslej obiskalo že 70.000 ljudi. Dan | E za dnem se na razstavi vrstijo novi obiskovalci — posamezniki in E | cele skupine. V knjigi gostov so zapisana imena številnih uglednih e E osebnosti: umetnikov in kulturnih delavcev, državnikov, tujih di- 5 E plomatov in drugih predstavnikov, ki so svoje bivanje v Slovenjem | S Gradcu izkoristili za obisk razstave. Tudi iz Koroške, Štajerske in E E drugih predelov Avstrije so razstavo obiskale že cele skupine. V okviru razstave so se zvrstile razne zanimive prireditve, kon- 5 | certi, literarni večeri ter nastopi folklornih ansamblov, kot na i E .primer iz Indonezije in iz Čila. Razstava pa je navdušila tudi so- = 5 delujoče umetnike, od katerih jih je več kot polovica poklonila = E svoja dela Slovenjema Gradcu, ki bo tako imel 9talno galerijo sve- § Š tovne umetnosti. Razstava »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi« ostane E jr odprta še do konca oktobra in prireditelji računajo, da bo število E E obiskovalcev takrat naraslo na 100.000 oseb. Za vsakega ljubitelja E E umetnosti je obisk te razstave vsekakor edinstveno in nepozabno do- E i ži vetje. 1 = -llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll?: Konferenca arabskih voditeljev Rdeči križ važen činitelj miru V Haagu na Nizozemskem se je začelo 29. redno zasedanje sveta guvernerjev lige društev Rdečega križa, v kateri je zdaj včlanjenih že 106 nacionalnih organizacij Rdečega križa iz vseh predelov sveta. Na 12-dnevnem zasedanju bodo razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih v zvezi z delom Rdečega križa, med drugim tudi o osnutku mednarodnih pravil o delovanju službe pomoči v velikih elementarnih nesrečah. Posebna razprava pa velja Rdečemu križu kot faktorju miru na svetu. Prireditelj konference Je nizozemski Rdeči križ, ki praznuje letos stoletnico svojega obstoja in delovanja. V Kartumu, glavnem mestu Sudana, se je v torek začela konferenca najvišjih predstavnikov arabskih držav, ki so se sestali, da bi razpravljali o položaju, ki je nastal po nedavni arabsko-izraelski vojni, ter o potrebnih ukrepih za odstranitev posledic te vojne. Prvotno bi se morali konference v Kartumu udeležiti poglavarji vseh 13 arabskih držav, vendar se je v zadnjih dneh izkazalo, da obstojajo med njimi v nekaterih vprašanjih očitno še prevelika nasprotja, da bi se lahko vsedli za skupno mizo. Tako se vabilu niso osebno odzvali alžirski pred- , v , . ... , , . .. ., sednik Bumediene, sirski predsednik drz®'T- kl ,vodlJ° do*ledno politiko Atasi, maroški kralj Hasan, tunizijski predsednik Burgiba in libijski kralj Idris; pač pa so tudi omenjeni voditelji poslali svoje zastopnike. Dnevni red za arabski »vrh« so pripravili zunanji ministri, ki so nekaj dni prej zasedali v Kartumu. V glavnem obsega ta dnevni red štiri točke, po katerih naj bi se poglavarji arabskih držav bavili is političnimi, vojaškimi in gospodarskimi ukrepi za odstranitev posledic izraelske agresije; z razpustitvijo tujih vojaških oporišč na ozemlju arabskih dežel; z vlogo arabskega gospodarstva ter končno s politično aktivnostjo arabskih držav na mednarodni ravni. S tem so seveda nakazani le glavni problemi, ki igrajo trenutno najvažnejšo vlogo v politiki arabskih držav. Pri tem gre zlasti za iskanje skupne govorice pri ocenjevanju vzrokov, ki so privedli do poraza arabskih držav med nedavno vojno na Srednjem vzhodu; hkrati pa za sporazumno usmeritev bodoče politike, ki naj bi skovala trdno enotnost arabskega sveta. Da o taki enotnosti trenutno še ne more biti govora, najbolj jasno kaže dejstvo, da se v Kartumu niso zbrali poglavarji vseh arabskih držav. Vzrokov je gotovo več, eden izmed njih pa je nedvomno v tem, da se nekatere arabske države še niso povsem otresle vpliva Zahoda in zato tudi precej drugače ocenjujejo odnose do Izraela kot tiste ki neodvisnosti. Morda vidijo politični opazovalci ravno v tem vzroke za svojo oceno kartumske konference, o katere učinkovitosti so dvomili že pred njenim začetkom. Naši maturanti na tradicionalnem izletu V ponedeljek so odpotovali letošnji maturanti slovenske gimnazije v Celovcu pod vodstvom nekaterih svojih profesorjev na tradicionalni izlet, kot ga vsako leto priredijo absolventi te šole. Tudi letos so se namenili v sosednjo Jugoslavijo, da spoznajo njene naravne lepote ter kulturne in zgodovinske znamenitosti. Skupina koroških slovenskih maturantov se je v ponedeljek najprej ustavila v Mariboru, kjer je našim dijakom in njihovim spremljevalcem priredila sprejem tudi občinska skupščina. Po kosilu na gradu Borlu so maturanti odpotovali proti Varaždinu in Zagrebu, od koder jih bo pot vodila še po drugih krajih Jugoslavije. Zanimivi izlet letošnjih maturantov bo trajal do 8. septembra. premislimo, kaj pomeni za otroka je najsvetejše vsakemu človeku, pouk v materinem jeziku. Dcklara- Pri odločitvi pa upoštevajmo tudi cija o pravicah otroka ta pomen po- dejstvo, da igra znanje jezikov le-sebej poudarja in pravi, da je osnov- dalje večjo vlogo v današnjem svetu, nosolski pouk treba graditi na dobri- ki stremi za splošnim sporazumeva-nah, ki jih prinese otrok iz družin- njem. Na našem ozemlju z odprtimi skega okolja. Vprašajmo se, kako mejami je to še posebno važno in ko-naj bo ljudska šola nadaljevala pouk ristno, kajti številna podjetja in trna teh dobrinah pri tistem otroku, ki govine najraje zaposlujejo ljudi, ki prihaja iz ^slovenske družine, vendar obvladajo oba jezika. S prijavo otrok so ga starši poslali v izključno nem- k dvojezičnemu pouku jim bomo to-sko solo? Zavedajmo se, da bo tak rej zagotovili boljše izglede tudi za otrok oropan najdragocenejšega za- poklicno življenje, klada — materinega* jezika! Izgube se Obvarujmo naše otroke pred bridko zavedal morda šele pozneje kdaj, ko ugotovitvijo, ki jo pogosto slišimo: toda staršem gotovo ne bo hvaležen, »Tudi moja mati je še znala sloven-ker so ga prikrajšali za nekaj, kar sko, mene pa na žalost ni učila.. .!* Tragika in neodgovorna gonja okoli vprašanja „političnih“ beguncev Na avstrijsko-češkoslovaški meji je prišlo v zadnjem času do dveh dogodkov, ki sta močno razburila javno mnenje, nekaterim avstrijskim listom pa dala povod, da so zočeli spet novo gonjo proti sosedni državi. Pred dobrima dvema tednoma je čez mejo bežala osemčlanska češka družina; sedmim članom je uspelo doseči avstrijsko ozemlje, medtem ko je 12-letni sin ostal onstran meje, baje ranjen od strelov, ki so jih češki obmejni organi izstrelili na begunce. Minulo nedeljo pa so čez avstrijsko-češko mejo bežali štirje mladi vzhodnonemški državljani, od katerih enega so češki organi ustrelili, ko je hotel preplavati mejno reko March; ostali trije begunci so nepoškodovani dosegli avstrijsko ozemlje in so medtem že odpotovali v Zahodno Nemčijo. U Avstrijski organi so v obeh primerih ugotovili, da so češki graničarji streljali na avstrijsko ozemlje in s tem grobo kršili nedotakljivost meje naše države. Tukaj gre nedvomno za dejanje, za katero ne more biti opravičila in je povsem razumljivo, če Avstrija najostreje protestira proti takim napadom na njeno suverenost. ^ Tudi človeško gledano so taki dogodki velika tragika in bi bilo iskreno želeti, da bi končno na vseh mejah zavladale razmere, v katerih meje ne bi bile več ločnice marveč mostovi med narodi. Vendar je treba problem videti tudi z druge strani. Treba je namreč videti umazano igro, ki se že vsa povojna leta igra okoli vprašanja tako imenovanih »političnih” beguncev. Velik del odgovornosti nosijo pri tem tisti, ki s pisanjem o »lovu na ljudi" ter o »umorih na meji" neodgovorno zastrupljajo odnose med državami, hkrati pa številne ljudi naravnost izvabljajo v tvegane pustolovščine, ki se v mnogih primerih končajo s tragiko. ‘Recesija na celi črti Zadnjih 14 dni smo dobili dokaz več, da je gospodarski razvoj v naši državi ubral rakovo pot. Medtem ko smo zimsko turistično sezono v državi s porastom števila nočitev za 6 odstotkov in porastom deviznega priliva za 8 odstotkov še kolikor toliko uspešno zaključili, smo morali za junij vzeti na znanje, da je v primerjavi z lanskim junijem število turističnih nočitev padlo za 731.000. Še bolj alarmantno je bilo zadevno poročilo za julij. V primerjavi z lanksim julijem je število turistov na Tirolskem nazadovalo za 14,6 odstotka, na Koroškem je padec znašal 14,2 odstotka, na Salzburškem pa 11 odstotkov. Še bolj je nazadovalo število turističnih nočitev. Na Koroškem je število celokupnih turističnih nočitev nazadovalo za 16.S odstotka, pri čemer je število nočitev avstrijskih turistov nazadovalo za 4,8 odstotka, število nočitev inozemskih turistov pa za 17,4 odstotka. Veliko turističnih občin pa je bilo julija celo za eno tretjino slabše zasedenih kot pred letom dni. Letošnje poletje nam je torej pokazalo, da imamo opravka z recesijo ali nazadovanjem konjunkture tudi na področju turizma. Za težavami, ki jih imamo v premogovništvu, v industriji železa in jekla ter v gradbeništvu, lesnem gospodarstvu in tekstilni industriji, imamo sedaj tudi težave v turizmu. Tudi te težave bodo imele dalekosežne posledice. Nazadovanje števila turistov in njihovih nočitev pomeni za našo državo in za njeno gospodarstvo nazadovanje Jsriliva deviz, zmanjšanje potrošnje in zmanjšanje možnosti zaposlovanja ljudi v podjetjih s turističnimi uslugami, pa tudi v drugih podjetjih. Ta razvoj postavlja našo trgovinsko in plačilno bilanco, ki sta se v prvem polletju komaj malo opomogli, znova v nevarnost, da bo njun deficit še večji, kot je bil lani. Ta nevarnost je tem večja, ker si ne bomo mogli dolgo dovoljevati, da omejujemo svoj uvoz. Če hočemo več izvažati, bomo morali tudi temu primerno blaga uvažati. Kam z uvoženim blagom na domačem trgu, pa je drugo vprašanje. Letošnje nazadovanje v turizmu bo imelo svojo prvo posledico v tem, da bodo tudi turistična podjetja omejila svoje investicije, kakor so jih že omejili na drugih področjih gospodarske dejavnosti. Tej omejitvi pa se bodo v najkrajšem času pridružile tudi omejitve investicij v kmetijstvu. Kmetijstvo že sedaj občuti zastoj na trgu z lesom. Poleg tega je že tako-rekoč^ pred vratmi težav vnovčenja živine in prašičev, razne napovedi f inančnega ministra pa dajo slutiti, da je treba računati še na odpravo regresov na proizvodno ceno mleka in subvencij za kritje primanjkljajev sklada za gospodarstvo z mlekom. Gospodarska recesija v naši državi postaja torej kompletna. K vsem nanizanim znamenjem se pridružuje še nadaljnje, ki pa ni nič manj značilno. Prve ocene obsega državnega proračuna za prihodnje leto namreč napovedujejo primanjkljaj v višini 8 milijard šilingov. Če bo v razvoju proračunskih razprav, ki se pričenjajo, kakorkoli zmanjšan, bo po vsej verjetnosti zmanjšan le pri postavkah državnih investicij. Tako torej od njega ni pričakovati, da bi sedanjo upadajočo gospodarsko konjunkturo poživil in zboljšal. Ker pa nihče ne more po vrednosti več potrositi, kakor producira, preostane po vsem tem le ena ugotovitev: prihodnje leto bo šlo tudi v naši državi slabše, kot gre letos in kot je slo v zadnjih letih. Jesenski mednarodni velesejem na Dunaju pred vrati 10. septembra ga bo odprl zvezni prezident Jonas Letošnji jesenski dunajski mednarodni velesejem bo združil nekaj nad 5000 podjetij in gospodarskih organizacij iz 33 držav zemeljske oble. Večino razstavljalcev bo spet dala Avstrija in sicer 2727, nadaljnih 1478 podjetij pa bo prišlo na velesejem iz območja Evropske gospodarske skupnosti. Inozemstvo bo priredilo letos 17 kolektivnih razstav, pri čemer se bo Japonska prvič po tej poti udeležila sejma. Italija s kolektivno razstavo na sejmu ne bo zastopana. Svojo udeležbo je odpovedala zaradi zadnjih za-pletljajev v južnotiroiskem vprašanju. Drugače pa bo na sejmu sodelovalo 208 italijanskih podjetij. Bolj kot doslej se bodo morala na tem Letošnji jesenski velesejem na Dunaju — sejmu ovstrijska podjetja boriti za mednarodno, zlasti pa za domače tržišče. Gospodarska recesija, ki je zajela evropski Zahod, namreč sili vse njegove države, da iščejo v inozemstvu novih možnosti vnovčenja svojega blaga. Spričo tega pridobivajo sejmi čedalje bolj na pomenu. 100 let star Tlak bo vozil na Brenner Železniška praga čez Brenner obhaja letos svoj 100-letni jubilej. Za to priložnost bo avstrijska poštna uprava 23. septembra izdala posebno znamko, na kateri bo upodobljena lokomotiva, ki je na tej progi vozila pred sto leti. Po dolgih desetletjih bo ta iokomo-tiva s prav tako starimi vagoni še enkrat nastopila pot, ko bo za prvi dan veljavnosti posebne znamke peljala na Brenner »jubilejni vlak” s častnimi gosti in s posebno poštno pošiljko v korist SOS-otroških vasi Hermanna Gmeinerja. Za to priložnost bodo izšle lepe kuverte za »prvi dan", ki bodo opremljene s posebno znamko ter z žigom prvega dne. Nakktda teh kuvert je razmeroma nizka, zato jih je treba takoj naročiti pri: Briefmarkeaabteilung der SOS-Kinderdorfer, 8011 Graz. Cena kompletnega pisma znaša 15 šil. 86. po vrsti — se bo predstavil v svoj.i tradicionalni in preizkušeni obliki in s svojo vlogo kot avstrijski splošni blagovni sejem. Na njegovih posebnostih je treba zlasti omeniti razstavo strojev, orodja in naprav zo transporte v delavnici in v podjetju, najnovejše izsledke na področju merilne tehnike in elektrotehnike, razstavo embalaže za transporte, razstavo vloge obrtništva v eksportu, paviljon iznajditeljev, ki bo osredotočen na razne prednosti pni avtomobilih, in informativni center za ustanavljanje novih podjetij. V kmetijskem pogledu bo sejem poleg tradicionalnih razstav strojev in orodja, živine, semenja in vina osredotočen na geslo »Cvetljice in zelenjava — zdravje in veselje”. Poleg tega bo vseboval razstavo karokul-ovc, ki bo povezana s 1. mednarodnim karakul-simpozijem v času od 12. do 16. septembra. Na simpoziju bodo o reji ka-rakul-ovc govorili strokovnjaki iz Afrike, Sovjetske zveze, Anglije, Holandske, Zahodne in Vzhodne Nemčije ter Avstrije. Razstava živine je posvečena konjem ter goveji živini simodolske in sivorjave pasme. Posebno pestrost obetajo letos inozemske kolektivne razstave, ki jih poleg 12 evropskih držav priredijo še Cmeroun, Japonska, Južna Afrika, Alžirija in Brazilija. Pri jugoslovanski kolektivni razstavi, ki je osredotočena na kovinsko, tekstilno, kmetijsko, elektroindustrijo, lesnopredelovalno, strojno in gumarsko stroko, bo sodelovalo 29 podjetij in gospodarskih organizacij. Nad šest tisoč razstavljalcev v Zagrebu V četrtek prihodnjega tedna bo v Zagrebu odprt letošnji mednarodni jesenski velesejem. Udeležbo na sejmu, ki bo trajal do 17. septembra, je prijavilo nad 6000 razstavljalcev iz 55 držav. Tako bo tudi letošnji zagrebški velesejem sodil med največje in najpomembnejše sejmske prireditve v Evropi. Sejmski prostor zajema površino 46,5 ha, na njem pa stoji 40 paviljonov, med njimi kot novi poviljon Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike ter Zvezne republike Nemčije. Podjetja, ki bodo na sejmu razstavljala, prihajajo iz 20 evropskih, 25 afriških in azijskih ter 10 ameriških dežel. Letošnji velesejem v Zagrebu bo prikazal razvoj jugoslovanskega gospodarstva In zunanje trgovine v tekočem letu. Temu prikazu bo zlasti služila posebna razstava poti naslovom »Afrika — Azija — Latinska Amerika — Jugoslavija«. Na naraščajoče uveljavljanje Jugoslavije v mednarodni trgovini pa kaže tudi dejstvo, da je na sejem povabljenih okoli 12 tisoč predstavnikov domačih in inozemskih podjetij in da je bil sejmski katalog tiskan v šestih jezikih. Od razstavljajočih podjetij odpadejo štiri petine na inozemstvo. Kakor vedno bo tudi letošnji jesenski velesejem v Zagrebu povezan z vrsto mednarodnih Specializiranih prireditev in razstav, med katerimi je treba zlasti še opozoriti na komercialno razstavo jugoslovanskega turizma, na šestnajsti teden usnja in obutve ter na četrto mednarodno posvetovanje gospodarstvenikov in pravnikov. Iz Avstrije je prijavilo svojo udeležbo 110 firm, ki bodo v glavnem razstavljale blago široke potrošnje, kakor so to tekstilni izdelki, posoda, jedilni pribor, tehtnice, stroji za kavo, kamere, sintetične 'tkanine in papirni izdelki. Na sejmu pa bodo nastopile tudi z investicijskim blagom industrije jekla in vozil ter strojne industrije in elektroindustrije. Avstrijska udeležba na sejmu bo skoraj tako močna kot zahodnonemška, kar je najboljše spričevalo, da se avstrijsko-jugoslovanski gospodarski odnosi dobro razvijajo. aktualno vprašanje našega časa: Kje koreninijo gospodarske težave Avstrije? Na drugem mestu prihajamo v tej številki do zaključka, da postaja recesija v gospodarstvu naše države kompletna. Zojela je vse glavne veje gospodarske dejavnosti: Industrijo in gradbeništvo, pa tudi zunanjo trgovino, turizem In kmetijstvo. Vzroke recesije na vseh teh področjih spravimo koncem koncev na isti imenovalec: gospodarstvo naše države je na mednarodnem trgu s svojim blagom in svojimi uslugami predrago, na domačem trgu pa je inozemsko blago večinoma cenejši. Dokazov za to trditev zadnje čase v resnici ne manjka. Ko prihajamo db tega zaključka, se že samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali je ustroj naše proizvodnje preživel in ali v produktivnosti dela že res tako močno zaostajamo za drugimi industrijsko razvitimi deželami, da že na začetku epohe prizadevanj za gospodarsko integracijo preko meja in za mednarodno delitev dela nismo v stanju vzdržati mednarodne konkurence? Odgovoru na to vprašanje se ne moremo izogniti, niti ne smemo. Drugače ne bomo našli poti iz recesije k zopetni poživitvi gospodarske konjunkture. Drugače se prav lahko zgodi, da bomo iz sedanje recesije kaj kmalu zdrknili v gospodarsko krizo, iz katere bo izhod veliko težavnejši in povezan z večjimi žrtvami in odpovedmi posameznika, kakor je sedaj, ko pričenjamo čutiti prva znamenja krize. Ko torej iščemo odgovor na to vprašanje, je potrebno, da najprej skiciramo gospodarsko strukturo industrijske družbe in da nato poiščemo sedanje mesto naše države v njej. Tako se bomo približali resničnim osnovnim težavam, zaradi katerih šepa gospodarstvo naše države. INDUSTRIJSKA DRUŽBA V ZAGATI Znanstveniki in gospodarski teoretiki delijo gospodarsko dejavnost po vrstnem redu v tri velike skupine: kmetijstvo, industrija in dejavnost z uslugami. Pravijo, da razmerje med zaposlenimi po teh skupinah bistveno vpliva na dolgoročni gospodarski razvoj vsake države. Pravijo pa tudi, da je od tega razmerja v največji meri odvisna rast blagostanja države in njenega prebivalstva. Dokazujejo, da je rast blagostanja odvisna od manjšanja števila prebivalstva, ki ga zaposluje kmetijstvo, in od večanja števila zaposlenih v industriji. V tem razvoju pa ostaja število prebivalstva, ki ga zaposluje tretja skupina, to je skupina, ki nudi najraznovrstnejše usluge, jeziček na tehtnici blagostanja, ki nihajoče naznanja smer njegovega razvoja. V pravilnost teh tez ni mogoče dvomiti. Najbolj to dokazuje razvoj industrijske družbe sam. Blagostanje prebivalstva je povsod naraščalo skladno z industrializacijo. V državah, kjer je gospodarstvo še vedno v glavnem omejeno na kmetijstvo, imamo še vedno opravka z bedo in revščino. Ker se tam še ni razvila lindustrrja kot dominirajoči faktor, manjka takorekoč tudi tretje skupine, ki noj bi skrbela za najprimitivnejše usluge, kot so zbiranje, posredovanje in delitev blaga med prebivalstvom. Toda to je le ena plat medalje industrializacije in industrijske družbe. Druga plat pa je čedalje bolj problematična, marsikje pa je tudi že negativna. Problematična je povsod tam, kjer se v procesu premika prebivalstva od zaposlenosti v kmetijstvu na zaposlenost v industriji in v dejavnosti z uslugami prične kršiti ravnotežje, ki ga je treba pri vsakemu dogajanju držati. |Nadoij#»an|« » prihodnji u.viiki) OSI R0KC0) svecu KINSHASA. — V ponedeljek se bodo v Kinshasi (Kongo) sestali zunanji mi-nistri držav-članic Organizacije afriške enotnosti, teden dni pozneje pa se bo prav tako v Kinshasi začel »vrhunski sestanek” te organizacije. Na sedežu Združenih narodov ne izključujejo možnosti, da bi se tega sestanka udeležil tudi generalni tojnik OZN U Tant, ki je povabilo v načelu baje sprejel. VARŠAVA. — Francoski predsednik de Gaulle bo v dneh od 6. do 11. septembra na uradnem obisku na Poljskem. Obisk je bil prvotno določen že za začetek junija, vendar so ga zaradi vojne na Srednjem vzhodu sporazumno preložili. SAIGON. — v nedeljo bodo v Južnem Vietnamu volili novega predsednika in podpredsednika. Volitve naj bi ustvarile pogoje, v katerih bi oblast v deželi spet prevzela civilna vlada. Politični opazovalci pa so mnenja, da bodo tudi volitve le navadna farsa in nikakor ni pričakovati, da bi pri njih v resnici pri-lla do izraza volja ljudstva. To potrjuje že dejstvo, da bo potek volitev nadzorovala skupina »nevtralnih* opazovalcev, katere je imenoval ameriški predsednik Johnson iz vrst ameriških politikov. Med volilno kampanjo je prišlo do Številnih krvavih spopadov. BEOGRAD. — Jugoslovanski zunanji minister Marko Nikezič bo od 14. do 18. septembra na uradnem obisku v Franciji, kamor ga je povabil francoski zunanji minister Maurice Couve de Murville. SAN FRANCISCO. — Skupina več sto ameriikih nasprotnikov vietnamske vojne je minulo nedetjo v San Franciscu začela sedemtedenski protestni pohod skozi Ameriko. Demonstranti bodo ponesli baklo miru 4800 kilometrov daleč da Washingtona, kjer bo 21. oktobra velika protestno zborovanje proti vojni v Vietnamu. HAGEN. — Pod obtožbo umora in sodelovanja pri umoru številnih pripornikov v biviem koncentracijskem taborišču Gusen (podružnica Mauthausenaj so se znaSli Štirje bivši SS-ovci pred sodifčem v Hogenu v Zahodni Nemčiji. Obtoženci Heinz Jentzsch, Alfons Grojal, Helmut Kluge in Wllhelm Stiegele so obtoženi, da so v taborilču Številne jetnike tako mučili, da so na posledicah umrli. NEW YORK. — V ameriškem mestu Cohoes v zvezni deželi New York so aretirali 29-letnega Francisa Maln-villa, ki je ustrelil 59-letnega židovskega trgovca Harryja Pearlberga. Pri aretaciji je Mainville izjavil, da je nacist ter je nosil na svoji obleki kljukasti kril in značko SS. BOŽEN. — Na Južnem Tirolskem so aretirali dva duhovnika in enega mežnarja, pri katerih hočejo varnostni organi ugotoviti, ali so bili povezani z atentatom na italijanske vojake. Neznani storilci so 24. junija pred gostilno zdaj aretiranega mežnarja streljali na tri vojake, od katerih je bil eden na mestu mrtev, drugi pa je teden dni pozneje umrl v bolnišnici. Do sedanje aretacije je prišlo baje na podlagi izpovedi prav tako aretiranega avstrijskega državljana Andreasa Eggerja. KDBENHAVN. — Bivši danski zunanji minister Per Hdkkerup je v televiziji ostro zavrnil ameriške argumente za razširjanje vojne v Vietnamu in ugotovil, da bo ameriški predsednik Johnson iz te vojne izšel »kot veliki politični poraženec”. Sem sicer mnenja, je dejal Hdkkerup, da se na vlado tuje države vpliva le po diplomatski poti, toda razvoj lahko doseže točko, ko je to treba napraviti javno, celo tudi takrat, če ima to za posledico vznemirjenje pri zavezniški vladi. »Mislim, da je prišel čas, ko je treba naše stališče povedati jasno in javno.” NEW DELHI. — Do konca letošnjega marca je bila Indija deležna pomoči 18 držav, ki so skupno prispevale več kot 9,7 milijarde dolarjev. Največjo pomoč je nudila Amerika, ki je v ta namen dala na razpolago 3,4 milijarde dolarjev, pomoč Sovjetske zveze pa je dosegla vrednost 1,4 milijarde dolarjev. BUENOS AIRES. — Po .vzoru” Amerike je zdaj tudi Argentina sprejela poseben zakon, s katerim hoče zatreti vsako komunistično dejavnost. Zakon daljnosežno omejuje državljanske pravice vsem osebam, ki co osumljene pro-komunisflčne aktivnosti. Po tem zakonu bo argentinska obveščevalna služba — podobno kot ameriška CIA —• vodiki evidenco o politični dejavnosti Argentincev In tudi tujcev, ki prebivajo v državi. Osebe, ki bodo na »črni listi”, nimajo pravice do državne službe niti do javne dejavnosti, nimajo pravice na državno pokojnino In štipendije, prav tako pa jim bodo prepovedali tudi šolanje na univerzah in visokih šolah. MEXlCO. — Mehiški zunanji minister je odločno zavrnil Izjave v ameriškem kongresu o nekokšni »pravici” Združenih držav Amerike, da v primeru oboroženega napada na katerokoli državo Latinske Amerike vojaško intervenirajo po svoji rasoji In brez posvetovanja z organi prizadete dežele. »Nobena država si ne more enostransko prisvajati pravic za obrambo druge države,” je poudaril mehiški minister, »če za takšno pomoč ni bila Izrečena Izrecna zahteva.” Washingtonska izjava o »pravici ZDA na Intervencijo” je izvala ostre reakcije tudi v drugih latinskoameriških državah. SAIGON. — Predsednik južnovietnamskega vojaškega režima general Nguyen Van Thleu je Izjavil, da je južnoviefnomska vlada pripravljena pogajati se f osvobodilno fronto Južnega Vietnama. Ta izjava je precej presenetila, kajti saigonski vojaški režim je doslej trmasto odklanjal vsako možnost neposrednih pogajanj z osvobodilno fronto, kateri podobno kol Amerika odreka vsako pravico, da bi govorila v Imenu južnovietnamskega ljudstva. Vsekakor pa je značilno, da je bila izjava podana neposredno pred predsedniškimi volitvami v Južnem Vietnamu. 2ENEVA. — Predsednik odbora za koordinacijo »skupine 77 držav” je izjavil, da je Alžirija uradno razposlala vabila za konferenco teh držav, ki naj bi se začela 10. oktobra v Alžiru. Predstavniki 77 držav v razvoju bodo na sestanku pripravili drugo svetovno konferenco o trgovini in razvoju, ki bo prihodnje leto v New Delhiju. BONN. — Zahodnonemška armada šteje danes okrog 1,1 milijona rezervistov. Vsako leto se števHo rezervistov poveča za nadaljnjih 150.000 mož. PARIZ. — Vodstva največjih francoskih sindikatov so sklenila, da bodo tekom septembra razvili široko akcijo delavskega razreda proti vladni sociolni politiki in protisocialnemu stališču deloda|alcev. \h£X±C/T\AsR Vzgajajmo čut za odgovornost Ko bodo otroci odrasli, bodo morali nase prevzeti marsikatere odgovornosti, zato je zelo koristno, celo potrebno, da jih že od rane mladosti navajamo na določeno mero odgovornosti. Danes ne živimo več v družbi, v kateri vse sloni na avtoriteti. V skladu z nekdanjimi načeli bi bilo zelo enostavno, ko bi otroke vzgajali z absolutno avtoritativnostjo v družini. Današnja družina pa temelji na medsebojnem sodelovanju ljudi in na odgovornosti. Mnogi starsi se Sprašujejo, če je mogoče razviti že pri otrocih čut za odgovornost. Gotovo je, da ni natančnih vzgojnih receptov, po katerih bi otrok postal »vodilni« namesto »podrejeni«, toda v rokah staršev je, da zasnove v otrokovem značaju razvijejo ali zatrejo. Velja torej pravilo, da se otrok uči samo s tem, da pridobiva izkušnje. Otrok se nauči hoditi tako, da hodi in se v začetku opoteka. Analogno velja, da ga bomo navadili na odgovornosti le tako, da mu jih bomo nalagali. Če hočemo, da bo naš otrok znal sam izbirati tudi s kriteriji odgovornosti, mu moramo dati priložnost, da bo često izbiral. Svoboda, ki jo bomo na ta način dali otrokom, naj bo brezpogojna, kolikor se le da. Otrok bo nekoč postal samostojen le tako, da mu že v otroštvu zaupamo majhne odgovornosti. Zahtevamo lahko, da pospravi igrače, kaj malega naredi, po sprehodu sleče plašček in ga nekam položi ali obesi in podobno. Z leti pa bodo odgovornosti naraščale: prvi denar, s katerim naj otrok sam upravlja; pospravljanje v sobi, prvi nakupi v trgovini, skrb za manjše bratce in navajanje na gotove oblike dobrosrčnosti nasproti drugim, kar se s prakso veliko uspešneje doseže kot z nekaterimi teoretičnimi pridigami. Na odgovornost navajamo otroka na dva načina: • tako da mu zaupamo rešitev nekaterih majhnih nalog; • tako da otroku omogočimo izbiro, na primer, kako bo preživel popoldne, izbira najboljšega prijatelja, kraj sprehoda itd. Če bomo otroku omogočili, da izbira in sam odloča v nekaterih rečeh, ne bomo imeli pred seboj zdolgočasenega otroškega obraza, ki bo godrnjal ob vsakem predlogu, kaj naj dela. Kadar omogočimo torej otroku lastno odločanje, mora biti njegova svoboda resnična. Ne smemo mu na primer odbiti možnosti izbire, če opazimo, da se ta ne bi povsem skladala Z našo. Toda hkrati ga moramo opozoriti tudi na njegovo odgovornost, ki jo prevzame s svojo odločitvijo. Samokontrole in lastne odgovornosti otroka pač ne moremo naučiti le z besednim poukom. Kot se človek na- PRIHODNJI TEDEN V TRSTU: Srečanje mladine iz 13 dežel Kakor smo v našem listu že kratko poročali, bo v Trstu od 3. do 10. septembra I. mednarodni festival mladine, in sicer pod častnim pokroviteljstvom predsednika italijanske republike Saragata. Svojo udeležbo na tej prireditvi so prijavili predstavniki mladine iz 13 dežel — Avstrije, Belgije Italije, Izraela, Japonske, Jugoslavije, Madžarske, Nizozemske, Sovjetske zveze, Španije, Švice, Velike Britanije in Zahodne Nemčije. Na tržaškem festivalu se bo mladina pomerila v plemenitem tekmovanju v književnosti, filmski umetnosti, slikarstvu, gledališki umetnosti, v petju, glasbi in folklori in seveda tudi v športu, tako da bo prireditev zajemola skoraj vse vrste dejavnosti mladine. Uradna otvoritev festivala bo v nedeljo na tržaškem stadionu »Pino Grezar«, kjer bo tudi atletski miting. Popoldne bodo na tržaški univerzi -razglasili rezultate literarnega natečaja; deset najboljših prispevkov — pesmi in prozo — bodo objavili v posebni reviji. Razglasitvi rezultatov tega natečaja bo sledila -prva diskusija na temo »Mladina in družba«. Zvečer bodo v paviljonih tržaškega vele- Petdeset let v ruski književnosti Letno izide v Sovjetski zvezi več kot milijarda knjig in brošur. Na leposlovje odpade številčno ena desetina knjig, toda po nakladi dosega leposlovje eno tretjino. Med najbolj priljubljenimi ruskimi klasiki že 50 let zavzemata prva mesta Lev N. Tolstoj in Aleksander S. Puškin. Tolstojeva dela so v zadnjih petih desetletjih doživela 2095 izdaj s skupno naklado 122,400.000 izvodov, medtem ko je naklada Puškinovih del ob 2177 izdajah dosegla 114,100.000 izvodov. Med pesniki oktobrske revolucije vodi Vladimir Majakovski z 823 izdajami in naklado 53 milijonov knjig. Dela Mihaila Šolohova pa so natisnili 713-krat v skupni nakladi 44 milijonov 700.000 izvodov. uči plavati, tako da plava, hoditi, tako da hodi, lahko naučimo otroka odgovornosti edinole na ta način, da mu damo v nekaterih stvareh svobodno odločanje in ga seveda obvežemo, da prevzame tudi odgovornost. sejma odprli razstavo likovne umetnosti, za zaključek prvega dne pa bo na tržaškem gradu folklorna prireditev. V filmskem delu festivala z deli režiserjev, mlajših od 30 let, in z mladinsko tematiko bodo predvajali celo vrsto filmov. Posebno zanimanje bo razumljivo vzbujalo predvajanje del poklicnih mladih filmskih režiserjev. Želo kvalitetni bodo na tržaškem mladinskem festivalu tudi gledališki in glasbeni nastopi, ki jih bodo izvajali ansambli raznih dežel. Poseben večer bodo v tem okviru -posvetili pogovoru o dramskih delih slavnega italijanskega avtorja Pirandella. Koncertni del festivala pa bo obsegal prav tako polifons-ke izvedbe in koncerte klasične glasbe, -kakor tudi koncerte lahke glasbe. I. mednarodni mladinski festival v Trstu obeta po objavljenem sporedu prikazati zelo zanimiv, izbran in kvaliteten izbor dejavnosti mladih V CELOVŠKEM MESTNEM GLEDALIŠČU: Načela se bo stola sezona V dveh tednih bo spet postalo živahno v celovškem Mestnem gledališču, ki se z -novo sezono pripravlja na pomemben jubilej — namreč stoletnico svojega delovanja. Za jubilejno sezono je vodistvo pripravilo bogat spored, ki se ‘bo začel 14. septembra s -premiero Verdijeve opere »Rigo-letto«. Ljubitelji gledališča bodo v tej sezoni deležni številnih zanimivih uprizoritev. Že 15. septembra bo na sporedu priljubljeni avstrijski »komediograf« Nes-troy, ki ga bomo tokrat spoznali v njegovem komadu »Barvat in njegov dvojček«. Nadalje obsega repertoar evropsko proizvedbo drame »Kraj, kjer umirajo sesalci« argentinskega avtorja Jorgea Diaza, ki se v tem delu bavi z vprašanjem nerazvitih dežel. Avstrijski skladatelj Alfred Scholz se bo predstavil s svojo opereto »Škandal v San Molinu«, ki bo na odru celovškega gledališča doživela svojo krstno uprizoritev. Prvič v Celovcu pa bo izvajana tudi Hayd-nova opera »Svet na Luni«, medtem ko bo eksperimentalni oder začel novo sezono z dvema enodejankama: »Berač ali mrtvi pes« Bertolda Brechta in kitajski komad »Dan velikega učenjaka Wuja« v dramatizaciji Brechtovih učencev Petra Palitzscha in Carla M. Webra. V jubilejni sezoni bo gledališče vodil še dosedanji intendant prof. o Hans Bohm, prihodnje leto pa bo Wochinz, kateremu je gledališki -odbor — bo vodstvo prevzel Herbert kakor smo v našem listu že poročali — poveril vodstvo za dve naslednji sezoni. Letos se bodo v Celovcu predstavili spet nekateri novi umetniki, -med njimi -tudi znani romunski tenor Corneliu Fanateanu, ki je predviden za vodilne vloge v »Rigolettu«, »Prodani nevesti« in »Bohemi«. umetnikov in kulturnih ustvarjalcev iz trinajstih dežel. Program je sestavljen tako, -da bo lahko vsak udeleženec prišel na svoj račun po svojem okusu in svojih nagnjenjih. Predvsem -pa bo ta prireditev nudila dovolj možnosti in priložnosti za medsebojno spoznavanje mladih ljudi iz raznih predelov Evrope in tako bistveno prispevala k nadaljnjemu poglabljanju razumevanja in -prijateljstva med narodi. Tuji slavisti v Ljubljani V Ljubljani se je la teden začel mednarodni seminar slovenkega jezika, literature in kulture, ki ga že tretjič prireja oddelek za slovanske jezike in književnost na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Za seminar, ki bo trajal do 9. septembra, se je prijavilo 41 tujih slavistov, znanstvenih in kulturnih delavcev ter študentov iz 12 držav, namreč iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Francije, Italije, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze ter Vzhodne in Zahodne Nemčije. Delo seminarja je -razdeljeno v dve polovici — v lektorat slovenskega jezika ter v predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Na predavanjih bo sodelovalo 22 strokovnjakov, ki bodo govorili o slovenskem knjižnem jeziku in ne- katerih značilnostih narečij, -prav tako pa tudi o slovenski dramatiki in gledališču. Posebej je letošnji seminar posvečen trem osebnostim slovenske književnosti: Ivanu Tavčarju, Ivanu Cankarju -in Prežihovemu Vorancu. Za udeležence seminarja je bil pripravljen tudi pester spored izletov -in ogledov, da bi spoznali lepote in zanimivosti Slovenije ter se seznanili z nekaterimi značilnostmi slovenske glasbe, likovne umetnosti in folklore. Med udeleženci so tudi znani prevajalci -iz slovenščine, od katerih velja posebej omeniti Viktorja K-udelka (ki prevaja v češčino), dr. Vifezoslava Hečka (v slovaščino) in dr. Manfreda Jahnichena (v nemščino). KULTURNE DROBTINE 0 Tradicionalne poletne igre v Dubrovniku, ki so ]ih pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike letos priredili že osemnajstih, so zabeležile spet lep uspeh. Tekom 45 dni s* je zvrstilo skupno 105 predstav, od tega 47 dramskih, 36 glasbenih, 6 nočnih serenad in 16 folklornih nastopov. Obiskalo jih je 78.000 gledalcev. Letošnje prireditve so bile v znamenju proslave 400-lentice smrti velikega dubrovniškega komediografa Marina Držita ter jih je spremljalo 85 domačih in 42 tujih novinarjev. 0 Prihodnje leto bodo v Franciji in še posebej v Parizu proslavili 300-letnico rojstva Francoisa Couperina, enega največjih mojstrov stare francoske glasbe. Za ljubitelje glasbe bo posebno zanimiva zbirka gramofonskih plošč, ki jih pripravljajo v počastitev jubileja tega skladatelja. 0 V 75. letu starosti je umrla ameriška knjiievnka Dorothy Parker. Eno najbolj uspelih leposlovnih del je roman »Ladja norcev*, v katerem je pisateljica zajela prerez tipične družbe na ladji v času, ko je nacizem začel kazati svojo pravo podobo. Za svoje književno ustvarjanje je prejela Dorothy Parker več priznanj in nagrad. 0 George* Simenon, znani francoski pisatelj kriminalnih romanov s komisarjem Mai-gretom v glavni vlogi, je v zadnjih letih vzbudil veliko zanimanje tudi v Sovjetski zvezi. Naklada njegovih knjig stalno narašča, pa tudi razne sovjetske revije objavljajo njegove zgodbe o Maigretu. 0 Pod naslovom .Grofični listi petih stoletij” so v Pragi priredili razstavo evropskih mojstrov grafike. Razstava obsega 04 listov 80 umetnikov, med katerimi so zastopani tudi slavni mojstri, kot DOrer, Goya, Daumier, Cezanne, Renoire, Matisse, Kokaschka, Chagall In Picasso. Gledališče bogatih tradicij Letos je moskovski Bolšoj teater slovesno uprizoril tisočo predstavo baleta .Labodje jezero". Čeprav je jubilej minil na zunaj brez velikega hrupa, je bil vendar za številne ljubitelje opere in baleta velik praznik. Hkrati Je bil tudi praznik gledališča, ki po vsej Sovjetski zvezi in tudi v tujini velja za nadaljevalca najboljših ruskih gledaliških tradicij In simbol sodobnega sovjetskega opernega In baletnega gledališča. Hkrati s tisočo predstavo .Labodjega jezera, je skromno minil še en jubilej: 190 let od dneva, ko Je bila v Moskvi prva predstava Zorinove opere .Preporod", In sicer v Izvedbi operne skupine, ki je pozneje prerasla v ansambel Bolšoj teatra. Že prva leta obstoja je to gledališče močno vplivalo na razvoj ruske opere. Do konca 18. stol. je nastalo 25 ruskih oper in kar 21 so jih uprizorili v Bolšoi teatru. Leta 1780 ise je gledališče iz zasilnih prostorov blizu sedanjega Arabskega trga preselilo v lastno hišo na Petroviči. Leta 1805 je novo gledališče do tal pogorelo, čez 20 let pa so na istem kraju zgradili novo poslopje z dvorano za 2100 gledalcev, z mogočno kolonado na pročelju, okrašeno z bronasto četverovprego. Vse do danes je silhueta tega pročelja ostala ne le emblem Bolšoj teatra, ampak tudi isimbol ruske in sovjetske operne umetnosti. Zrelost in višek razcveta je Bolšoj teater doživel v drugi polovici prejšnjega stoletja. Začelo se je že leta 1842 s krstno predstavo Glin-kovega »Ivana Susanina«. V naslednjih letih in desetletjih je gledališče odprlo pot v svet vrhunskim dosežkom ruske klasike: »Rusalki« Dargomižskega, »Borisu Godunovu« in »Ho-vanščini« Musorgskega, »Snegoručki«, »Sad-koju« in »Carski nevesti« Rimskega-Korsa-kova, »Knezu Igorju« Borodina, »Jevgeniju Gnjeginu« in »Pikovi dami« Čajkovskega in mnogim drugim. V tem času si je Bolšoj teater izoblikoval 'lasten realistični stil, ki je bil za 'tiste čase in razmere drzen in nov. Hkrati je zaslovel tudi po celi vrsti odličnih pevcev, od katerih so zlasti Neždanova, Sahinova in Šaljapin vse do danes ostali zgledniki mlajšim generacijam. K preraščanju Bolšoj teatra v najznamenitejše rusko operno gledališče in eno najpomembnejših opernih središč sveta je mnogo pripomoglo dolgoletno neposredno sodelovanje Rim-skega-Koreakova in Čajkovskega z gledališčem, zlasti pa dirigentsko delo Rahmaninova. Hkrati z operno skupino je rasla tudi baletna, prav tako v tesnem sodelovanju z najznameni-tejšimi koreografi in skladatelji. Tako je bilo na primer »Labodje jezero« napisano posebej za Bolšoj teater po njegovem naročilu. Že takrat se je z znamenito balerino Gelcerjevo zarodila »dinastija« vrhunskih ruskih plesalk, ki so z Ano Pavlovo, Galino Uljanovo in Majo Pliseckovo vse do danes obdržale prestol klasičnega baleta. Po kratkotrajnem zastoju v revolucijskih letih je Bolšoj teater kmalu spet zablestel — tokrat že v prestolnici sovjetske države. Postal je središče vsega opernega in baletnega življenja. Po skoraj vseh večjih ruskih mestih in v vseh prestolnicah nacionalnih republik so za- čela nastajati operna gledališča, ki so vsa iskala in še iščejo vzor v Bolšoj teatru. Posebno velik razvoj je po revoluciji doživel balet, ki se mora za to najbolj zahvaliti Prokofjevu. Njegovi celovečerni baleti »Pe-pelka«, »Kameniti cvet« ter »Romeo in Julija« so danes predstave, brez katerih si sodobnega sovjetskega baleta prav tako ni mogoče zamisliti, kot si ga ni mogoče brez »Labodjega jezera«, ali 'kot si Bolšoj teatra ni mogoče zamisliti brez »Borisa Godunova«. Zdaj je Bolšoj teater več kot samo slavno gledališče; je hkrati tudi živa tradicija, zgled in navdih za vsa druga operna in baletna gledališča v državi. Poleg tega je še predstavnik sovjetskega glasbenega gledališča v očeh vsega sveta, kar mu nalaga posebno odgovornost in pečat. Predvsem je Bolšoj teater gledališče dovršenosti in 'umirjenosti. Tu se zbirajo najboljši pevci, glasbeniki, dirigenti, režiserji, koreografi in scenografi iz vse Sovjetske zveze. Kjerkoli v državi se pojavi izrazit talent na področju opere ali baleta, ga pot nujno pripelje v moskovski Bolšoj teater. Tu se zbira elita, ki ne predstavlja le vse Rusije, ampak tudi Vse najboljše, kar na tem področju lahko nudijo slovanski narodi. Glede na ogromnost države ter na razvitost operne in baletne umetnosti je izbor za Bolšoj teater izredno oster. Za pevca, ki hoče nastopiti na njegovih deskah, ni dovolj, da je obdarjen z naravno muzikalnostjo, lepim glasom in izrednim talentom, od njega še zahtevajo, da zna vse te lastnosti tudi virtuozno uporabljati. Zato ni čudno, da je vsaka predstava Bolšoj teatra veliko doživetje in da to gledališče v tehničnem oziru ne prizna in ne pozna povprečnosti. Biti prvak v takem ansamblu pomeni svetovno slavo. Zadnja leta Bolšoj teater vse bolj širi mednarodne zveze, zlasti z najslavnejšimi tujimi opernimi gledališči. Izmenjavi posameznih pevcev ise vse bolj pridružuje tudi izmenjava celotnih ansamblov. Posamezne skupine pevcev in plesalcev Bolšoj teatra so v zadnjih letih gostovale že v številnih državah, po -drugi strani pa tudi v Moskvo prihajajo mnoga tuja gledališča. Posebno lanskoletna izmenjava celotnih ansamblov med milansko Scalo in Bolšoj teatrom je bila za obe operi velik dogodek in za obe državi pravi praznik. Položaj, ki ga Bolšoj teater zavzema v tujini, mu seveda nalaga mnoge obveznosti. Vodstvo gledališča jih razume predvsem tako, da nikoli, niti z izborom dela, ki ga misli uprizoriti, niti z zasedbo in tehnično izvedbo ne sme doživeti neuspeha. Z drugimi besedami: Bolšoj teater je gledališče, v katerem ni prostora za eksperimente. Tu se gledalec sreča samo s preizkušeno dovršenostjo, ki ne more zbujati dvomov in polemik. Še nekaj besed o poslopju Bolšoj teatra. Kot že rečeno, gre v dvorano, ki je zgrajena v obliki petnadstropnega amfiteatra, 2100 gledalcev. Dvorana, ki slovi po svoji akustiki, je dolga 25, široka 26 in visoka 21 metrov. Lani so nad to dvorano zgradili še eno, ki je namenjena vajam; to je nekakšno gledališče v gledališču. Oder v tej dvorani je po velikosti in vsem drugem natančna kopija odra, na katerem zares igrajo, plešejo in pojejo. Tudi tehnično je scena za vaje prav tako opremljena kot glavna. Ob njej so garderobe za 200 ljudi in dvorana za 180 gledalcev. Z zgraditvijo tega »gledališča v gledališču« je dobil kolektiv Bolšoj teatra naravnost idealne delovne možnosti. MINULO NEDELJO V ŠT. JANŽU: Rožanski fantje so se združili, predstavili in navdušili Nedeljo zvečer je Št. Jani v Rožu doživel posebnost in z njim so jo doživeli vsi, ki so se iz Roža zbrali v Tišlarjevi dvorani in jo napolnili do zadnjega kotička. Za to posebnost so poskrbeli Rožanski fantje, zbor naših fantov od Loč in Ledine pod Jepo tja do Sel pod Košuto, ki se je v tem sestavu prvič predstavil pod vodstvom nadebudnega mladega zborovodje Hanzija Gabriela. Med njimi pa je na šentjanškem koncertu Rožane prvič presenetil še vse premalo znani dvojni kvintet Fantov iz Sel pod vodstvom Erika U ž n i k a. Da so pri tem lepem koncertu spet zazvenele strune sveških in šentjanških tamburašev, je samo dokaz več, da je bogata glasbena tradicija naših starih Rožanov prerasla v srca njihovih mladih potomcev in da se je dosledno držijo in jo negujejo. Koncert teh treh zborov je v polni meri uspel. Bil je izliv od pesmi prenapolnjenih src, Rožanom pa je posredovc*l šopek pesmi, ki ga tako bogatega od svojih pevcev verjetno še niso dobili, čeprav so jim vrline nekdanjih sveških, boroveljskih in selskih pevcev še dobro v spominu. Ubrani mladi zbor okoli 40 pevcev se je oprijel njihovih pesmi „0 večerni uri", o kajžici v Šmihelu, o bistri Zilji in drugih, ki so jih tako radi peli in poslušali, dodal pa jim je novejše naše narodne, kakor so to pesem za Mojcijo, pesem o puob'ču, ki naj k'na lumpa in pesem o rojstvu. Njim so dodali še druge zahtevnejše, a toliko bolj priljubljene, kakor sta »Pripovedka o razbojniku Kudejarju in »Žabe" ter dalmatinska »Plovi, plo-vi" in makedonska »Bollen mi leži". Skratka: Rožanski fantje so se predstavili in zapeli, da je vsaka pesem »vžgala". Vse nekaj drugega pa so — da govorimo z Župančičem — vrgli v Za zaključek le še fo-le: V Št. Janžu sta se v gojitvi naše pesmi prvič združila Zgornji in Spodnji Rož. Rožanski fantje iz enega in drugega konca Roža so postali eno. Naj bi bila ta združitev trajen sad istih prizadevanj, ki so jim že nekaj let živeli v Zgornjem Rožu Rožanski fantje okoli Šimeja Triesniga, v Spodnjem Rožu Rožanski fantje okoli Hanzija Gabriela in Hanzija W e i s s a , v Selah pa okoli Erika Užnika. Njihov skupni nastop, ki ga bodo jutri in v nedeljo ponovili na Gorenjskem, je že v Št. Janžu požel najbolj zvrhano mero priznanja in zahvale, ki jo morejo dati Rožani. Od tega priznanja in zahvale pa odpade na vsakega dirigenta, na vsakega organizatorja ter na vsakega pevca in tamburaša več, kakor bi ga mogel biti deležen v tem kratkem poročilu. Objava Na Državni gimnaziji za Slovence so ponavljalni izpiti v ponedeljek, 11. septembra ob osmi uri. V torek, 12. septembra so sprejemni izpit) za prvi razred. Prijavite učence ali ustno v pisarni vsak četrtek od t. do 10. ure ol) pa pismeno na naslov: »Dlrektion des Bondesgymnasiums tur Slovrenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstrafje 22.” Potrebni dokumenti: rojstni Hst, dokaz avstrijskega državljanstva in zadnje letno spričevalo. V sredo, 13. septembra je ob 14. uri vpisovanje za vse razrede- V četrtek, 14. septembra je ob 9. url začetna služba božja in ob 13.15 prvi redni pouk. Ravnateljstvo OBVESTILO ZVEZA SLOVENSKIH IZSEUENCEV obvešča svoje člane, da bo letošnji občni zbor v nedeljo 17. septembra s pričetkom ob 14. uri pri Ogrisu v Bilčovsu. Po občnem zboru bo tradicionalno družabno srečanje. Vsi člani, prijatelji in znanci prisrčno vabljeni, da se s svojimi družinami udeležijo te prireditve ob 25-letnicl izseljevanja koroških Slovencev. rožanski svet Fantje iz Sel. Prišli so s svojimi pristnimi in samoniklimi selskimi pesmimi, kokor so tam rasle skozi dolga desetletja in kakor jih je izoblikoval njihov dvojni kvintet mehkih in do potankosti se ujemajočih glasov. To je njihova velika vrlina. Naj bi to selsko bogastvo čuvali in gojili naprej in nam Še večkrat posredoval »pravi glas" iz Sel, je bila marsikoga vroča želja, ko so izzvenevole njihove pesmi. Ob tem zasluženem priznanju pa bi grešili in bi bili krivični, ce ga ne bi v isti meri izrekli tudi tamburašem, ki' so stopili spet na plan, cim jih je pozval njihov dirigent Hanzi Gabriel, ki ije, žal, zaradi svojega študija na Dunaju od njih vse preveč odtrgan. O sveških in šentjanških tamburaših tokrat samo lahko rečemo, da medtem niso nič pozabili, marveč da znajo veliko več, kakor smo bili prej od njih navajeni. Uspel skupni izlet na Obir Minulo nedeljo je Slovensko planinsko društvo »Matica« iz Ljubljane priredilo izlet na Obir. Izleta se je udeležilo nad 70 članov in članic tega društva, ki so z dvema avtobusoma skozi Ljubelj prispeli v Borovlje, kjer so se jim pridružili člani Slovenskega planinskega društva Celovec. Po prijateljskih besedah pozdrava so skupno nadaljevali vožnjo do Trkla na Šajdi, nakar se je kolona podala peš proti vrhu Obirja. Oblačno vreme razpoloženja v koloni ni moglo motiti. Z Obirja so planinci obeh društev nadaljevali pot proti Železni Kapli. Med potjo so zavili v Železnokapelško kočo, kjer se je med tem, ko so tešili zahteve svojih želodcev razvila prijetna domačnost. Planinci obeh društev so se razšli v Železni Kapli. Slovo je bilo zelo prisrčno, saj so Ljubljančani prinesli našim planincem lepo darilo, ki ga je Plemenski sejem v Lienzu V torek 5. septembra s pričetkom ob 9.30 uri bo v Lienzu na Vzhodnem Tirolskem plemenski sejem za krave in telice pinegavske pasme. Ponudba: 150 brejih krav in telic ter krav s teletom, ki so vse iz hlevov, ki so prosti tbc in banga in katerih vimena so zdravstveno preiskana. sprejel njihov predstavnik ing. Danilo Kupper. Obljubili so, da se bodo še oglasili na Koroškem in prosili naše planince, da jih tudi tedaj pospremijo na cilj svojih želja, kar so naši planinci radevolje obljubili. Seminar v Št. Petru pri št. Jakobu V soboto in v nedeljo bo v gospodinjski šoli slovenskih šolskih sester v St. Petru pri Št. Jakobu v Rožu seminar o manjšinskem šolskem vprašanju. Prireja ga Koroška dijaška zveza. Ob 9. uri bo v soboto predaval dr. Valentin Inzko o manjšinskem šolskem vprašanju iz vidika manjšine, ob dveh popoldne pa posle-vodeči predsednik deželnega šolskega sveta, deželni poslanec Josef Guttenbrunner o manjšinskem šolskem vprašanju iz vidika dežele. V nedeljo ob 9.30 uri bo predaval dvorni svetnik ravnatelj dr. Joško Tischler o pomenu slovenske gimnazije za narodno manjšino na Koroškem. OD JUTRI NAPREJ V PLIBERKU: 574. letni sejem na travniku Veliko prijateljsko srečanje na meji Te dni se Pliberk in z njim širna Podjuna pripravljata na svojo največjo letno prireditev, na 574. pliberški sejem na travniku. Pričel se bo jutri, zaključili pa ga bodo v ponedeljek zvečer. Začeli ga bodo s starodavnimi obredi, zaključili pa z živahnim kupčevanjem in vedrim razpoloženjem na travniku in po mestnih gostilnah. V soboto ob dveh popoldne se bodo domači obrtniki in proizvajalci podali z »robo in rajo" na sejmišče, kjer bo župan nastavil prvi sodček piva domače pivovarne. S tem se bo začelo sejmsko razpoloženje, ki mu bodo v nedeljo sledili nadaljni obredi. V nedeljo ob pol dveh popoldne bo šla skozi mesto slavnostna povrka z znamenjem tržne pravice. Ko bo z domačini v starodavnih nošah in s številnimi častnimi gosti prispela na travnik, bodo mestni očetje lastniku travnika izplačali simbolično najemnino in po starem običaju razglasili pričetek svobodnega trgovanja. Zadnja leta se je Pliberški sejem na travniku razvil v največje srečanje prebivalstva Podjune ter Mežiške in Labotske doline. Od okroglo 20.000 udeležencev sejma jih je lani polovica prišla iz Mežiške doline in okolice Slovenjega Gradca. Tudi letos pričakujejo podoben obisk, saj so odposlanci občine že pred tremi tedni vabili na obisk župane in prebivalstvo sosednih občin Ravne, Slovenj Gradec in Dravograd. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 2021 Klagenturt - Celovec, Postfoch 124. GLOSARJEVI ZAPISKI N e umit a poseda Zgražali smo se, ko se je pojavila med nami skupina mladih, katerih jezika nismo razumeli. Še posebno pa nas je zadelo, ko so se v tiskani besedi porajale jezikovne napake, ki so jih mladi — seve nehote — širili v še večji in hitrejši meri, kot se je širila naklada. Vsak bralec si lasti pravico, da tudi razume, kar bere, in da je tisto napisano v slovnično pravilnem jeziku. Če besedila ne more dojeti ali če v njem mrgoli slovničnih napak, ga jezno odloži, vrže proč, lista ne plača in ga tudi ne bo več naročal. V večini primerih je to bralčevo zadržanje tudi pravilno. V prvi vrsti drži, da mora biti blago, ki si ga prisvojim za dušo in telo, tudi kvalitetno. In še več: kadar mislim, da mi to blago škodi, se mu bom tudi upravičeno moral postaviti po robu. Zal pa med nami niso samo mladi, ki kršijo pravila jezika. Pred seboj imam neko poročilo, ki ga je napisal slovenski akademik. Takole se glasi izvleček: »Poplava pa je otavo uničila tako hudo, da je sedaj na travnikih nanešeni pesek, zemlja in naplavine, ki jih je deroča Drava, ko se je razlila in poplavila vso ravnino tako, da je sedaj, kjer je bilo poprej lepo polje in travniki strašno uničenje .. .« Vi, ki pravite mladim, da naj bo slovenski jezik na Koroškem preprost in vsakemu razumljiv, povejte s prav isto ihto tudi temu (mogoče 50 letnemu) akademiku, da naj bo tudi njegov slovenski jezik pravilen. Lotiti se pisanja brezbrižno in brez čuta za jezikovni red, je večji greh, kot zavestno kršiti jezikovna pravila. Ne zamenjajmo nezmožnost ali površnost prvega z določenim namenom drugega. Mogoče so tisti, ki so jezik mladih žigosali, sami premalo poskrbeli, da bi se ga mogli mladi od njih naučiti. Človeku se včasih ježijo lasje, ko mora poslušati nedeljske pridige, ki so polne jezikovnih napak, dolgoveznih stavkov brez nog in glave; ena misel pokopava drugo pod grmado odvečnih besed; iz mreže germanizmov in jezikovnih nerodnosti komaj izvrtaš smisel povedane besede. Kar pa je pri tem najbolj neodgovorno: govornik se pri tem niti ne zgrozi, niti ne opazi svojega jezika; takšni kolobocijski stavki ga niti ne pretresejo, kaj šele da bi jih skušal popraviti. Vendar pa ima vsak vernik pravico, da sliši pridigo v pravdnem jeziku, ima isto pravico kot bralec. Noben politični ali drugi govornik ne bo stopil jezikovno nepripravljen ali jezika sploh nevešč za govorniški pult. Pri koroških Slovencih pa so na cerkvenem področju te stvari lahko na dnevnem redu. Jezik naj bo blesteča posoda, koroški Slovenci pa se pogosto zadovoljimo s črepinjami. Pomislimo tudi, da je za mnoge med nami samo še nedeljski cerkveni nagovor slovenska ura. Kaj bi rekli nemški farani, če bi njihov dušni pastir ne obvladal njihovega jezika. To se tudi skoraj ne dogaja, ker cerkvena oblast zahteva izpite, ker je jezikovna izvežbanost pač predpogoj za oznanjanje božje besede. Izgleda, da za Slovence ni nikogar v deželi, ki bi skrbel za obvladanje slovenskega jezika tudi med duhovniki. Kar se ustvarja na prostovoljni podlagi v semeniščih, je le prikaz dobre volje pogosto pa dobre volje samo na eni strani. Ne tajim, da večina duhovnikov obvlada svoj jezik. In po zaslugi slovenske gimnazije se to stanje med akademiki izboljšuje. Toda drugi primeri so žalostni dovolj, da sem se jih danes dotaknil. Nihče se ne bo naučil pravilnega jezika čez noč; za to je potrebno več let. Tudi ne pričakujemo, da se bodo preprosti ljudje začeli izražati kot odrski igralci, da bodo dopisi s podeželja brez napak. Pričakujemo pa, da bo jezik slovenskega akademika — če to je — pravilen! In jezik preprostih ljudi navaden, domač, neizmišljen. Urnijmo posodo, v kateri prinašamo slovensko besedo na mizo — kjerkoli in kadarkoli. To pa lahko stori vsakdo. -nsch TO IN ONO OD ŠMOHORA DO LABOTA DRAŠČE. — V ponedeljek opoldne je pričelo goreti gospodarsko poslopje kmetice Gercrude Pregel. Požar je povzročil devetletni sin, ki se je na skednju igral z vžigalicami. Uspešnemu gašenju požarnih bramb iz Drašč, Drevelj, Žahomca, Gorij in Podkloštra se je zahvaliti, da škoda po požaru ni bila večja od 100 tisoč šilingov. BISTRICA V ROŽU, — Elek-tromonter Helmut Weinlechner se je v ponedeljek, pri montaži na gradbišču elektrarne smrtno .ponesrečil. Pri delu je prišel v električni tokovni krog, pri čemer je dobil hude opekline, na katerih je po nekaj urah umrl v celovški deželni bolnišnici. ŽIHPOLJE. — Žihpoljska požarna bramba je v nedeljo praznovala osemdesetletnico svojega obstoja. Kot jubilejno darilo je dobila nov gasilski dom, v katerem bo imela svoj sedež tudi hranilnica. Poleg tega sta v domu še dve stanovanji. Gradnja doma je stala 1,150.000 šil. MIKLAVČEVO. — Berlinski letoviščar R. Scherinsky je v petek pred tovarno v Rebrci povzročil prometno nezgodo, ko je zavozil v 79 letnega upokojenca Kristina Rockla. Rockla je pri tem vrglo na avtomobil, nakar je težko poškodovan obležal na tleh, medtem ko se je avtomobil zvrnil v sosedni jarek. PLIBERK. — Stanovanjska družba »iNeue Heimat« je v petek izročila svojemu namenu 12 stanovanjsko hišo. Občina je za to poslopje poklonila zemljišče. Doslej je imenovana družba na Koroškem zgradila 3194 stanovanj, v gradnji jih ima 156, za nadaljnih 123 pa ima zgotovljene načrte. TEMPO, TIERE U N D TRAPEZE Die brillanteste und sensationellste Circusshow des Kontinents KLAGENFURT, Messegelande PREMIERE: Donnerstag 14. September 19.30 Uhr VVochentags tagl. 15 und 19.30 Uhr Sonntags nur 2 Nachm.-Vorstellunqen, 14.30 u. 18 Uhr Vorverkauf: KHrnter LandesreisebUro, Neuer Platz, Tel. 71700 700 Menschen u. Tiere aller Erdteile - 14 Rie-sentanzelefanten - 22 Krokodile und Pyton-schlangen frei in der Manege - 60 Pferde in einer Dressur-Raubtiergruppe ohne Konkurrenz MAROKKO-SONDERSCHAU mit Kunsthandwerkern, Orientbazar, Berbert&nzern und nub. Instrumentalisten TROPARIUM mit 22 GroBreptilien Tierschau taglich von 10 bis 19 Uhr VILLACH ab 19. September Mojčkovi kamenčki Na rečnem bregu so ležali trije kamenčki. Sonce jih je grelo, veter hladil in nežni valovi pobožali, tako da so bili vedno beli in gladki kot svila. Prav gotovo bi še danes ležali tam, da jih ni našel Mojček. Tako zelo so mu bili všeč, da jih je pobral in odnesel domov. Ves popoldan jih je ogledoval in zvečer je kar pozabil vzeti medvedka v posteljo kot ponavadi. Zapuščeni kosmati revček je žalostno gledal z omare, kako je Mojček položil kamenčke pod blazino. Seveda pa medvedkova, z žagovino napolnjena glava ni mogla vedeti, kakšne skrbi ima Mojček. Kaj se le da napraviti s tremi kamenčki. O, marsikaj ... Toda niti teh skrbi je pretrgal sen, ki je zazibal Mojčka v sanje ... „Saj ni mogoče," se je začudil Mojček, zakaj kamenčki so rasli in v nekaj trenutkih niso bili več tisti kamenčki z reke — ne — bili so velikanske skale. Mojček je najprej vzel največjo — glej no — kot kurje pero jo je dvignil in z njo pregradil mesto na dva dela. Tako, si je oddahnil. V mojem delu mesta ni zdaj več šole, ne zobozdravnika in tudi sitna teta Nežo ne bo mogla več k nam v goste. Imam pa dve slaščičarni in otroško igrišče. Da, to pa bo zdaj življenje, to. Le zakaj bi zdaj uporabil drugi kamen? Urno ga je zavalil v reko, ki tako ni mogla več teči svojo staro pot. Razlila se je po tratah na obrežju in kmalu je imel Mojček pravo, pravcato morje. Se domov je stekel po ščepec soli, saj morje mora biti slano, drugače sploh ni morje. Nato je potrgal iz zvezkov vse liste in napravil ladje in jadrnice vseh velikosti, da so plule po gladini. Kaj bi Mojček hotel še več, saj so celo galebi letali pod sinjim nebom. Že res, da Berači Šli so nekoč štirje popotniki, berači, od vasi do vasi. Hromeč in goleč sta v polju ugledala grah in spravili so se vanj, da ga natrgajo. A prvi spregovori slepec: »Bežimo, vidim, da nekdo gre.« Gluhec pa pravi: »Slišim, kako topota.« Goleč pa reče: »Jaz se najbolj bojim, da me ne bi okradel.« A hromeč pravi: »Jaz pa se nič ne bojim, jaz ubežim.« 'Natrgali so graha, da so ga imeli zadosti, in so šli naprej. so bili malce podobni mestnim golobom — pa kaj zato! Samo nekaj je Mojčka skrbelo; sonce se je namreč počasi pomikalo nad drugo stran mesta. Le še malo, pa bo sijalo nad šolo in grelo vrt tete Neže. Nak, tako pa ne, ljubo sonce! Nič več se ne boš sprehajalo po nebu kakor te je volja! Mojček je pobral tretji kamen in sklatil z njim sonce na zemljo. Poiskal je dolg kos pajčevine, privezal z njo sonce k leskovemu grmu, In ker je bilo s tem vse v redu in prav, odšel h kosilu. Pajek pa je bil tudi lačen. Zagledal je mastno muho in se obliznil: prava bo! Samo ■mreža, le kje je? Saj brez mreže ne more uloviti muhe. Aha, tu je vendar. Odvezal je sonce in si vzel kar je bilo njegovega. Še s polnimi usti je tedaj pritekel Mojček pogledat, če je še vse v redu. Toda, ojoj! Prišel je prepozno, zakaj sonce je že hitelo nazaj na nebo. Mojček je točil bridke solze. Teh je bilo vedno več, kar potočki so tekli v morje, ki je roslo... »Kaj ti je, Mojček?” je v strahu vprašala mama, ki je spala poleg njega. .Sonce, sonce, ušlo mi je In zdaj je vedno tema! Pa morje je tako naraslo, da mi je omočilo posteljo. Poglej blazina je mokra in slana. Kaj bo zdaj?” „Le kaj govoriš o soncu In morju? Seveda, tema je, saj je vendar noč. Jutri pa bo spet UZBEŠKA PRAVLJICA dan in spet bo sijalo sonce. Le kam naj bi ušlo! Blazino pa si zmočil s solzami, veš, solze so slane kot morje. Zdaj pa lepo zaspi, jutri, ko se vrne očka z nočnega dela, te bo peljal v cirkus, obljubil ti je!" Zdaj šele je bil Mojček obupan. .Mama, nikoli več ne bova imela najinega zlatega očka. Ne more se več vrniti domov. Mesto sem pregradil. Oh, koliko gorja sem storil s tem!" .Mojček, ti še vedno sanjaš. Daj, zbudi se in sanje, ki le žalostijo, bodo morale proč," mu je prigovarjala mama, ga poljubila na vsako lice enkrat — pa je pomagalo. Mojček je segel pod blazino. Ah vsi trije kamenčki so bili še tam. Pa še enega je čutil Mojček. Tistega težkega, ki se mu je odvalil od srca. Janja Kastelic R a z b Živel je razbojnik in -dvanajst let je hodil po svetu, da bi našel popa, ki bi mu naložil pokoro za grehe. Tistega, ki ni maral, je ubil. Tako je v dvanajstih letih pobil dvanajstero popov. Prišel je k trinajstemu, da bi mu naložil pokoro, in se baha, da je toliko popov pobil. Prestrašil se je pop in mu reče: »No, naložil ti bom pokoro. Pojdi,« mu pravi, »na moj vrt, tam rase jablana s sedmerimi mladikami, posekaj jo, razsekaj na drobne iveri, zažgi in na ogenj položi roke do komolcev in noge do kolen.« Razbojnik je napravil tako in ogenj mu je ožgal roke in noge. Potem mu pop prinese bakreno vedro in mu pravi: Mih e c Bil je norček Mihec. Veste, kakšen bil je? Ko so konji jedli, oves jim drobil je. S sitom šel po vodo, ptice učil peti, podkovano kozo hotel je imeti. S kapo je pokrival rože proti rosi, štel je luknje v plotu, drva v gozd je nosil. Hišico ledeno zidal je pozimi. »Tu bom — si je rekel — stanoval v vročini.* Ko bilo je vroče, pa je v sonce puhal, za sekiro zgrabil, če je slišal muho. Vprašal je očeta, če mu kupi luno. Takšen bil je Mihec. Kakšen? No, za luno ... ojnik »Vzemi tole vedro in dvanajst let nosi vodo in zalivaj jablano, dokler vnovič ne zrase in ne rodi.« In lazil je razbojnik dvanajst let po vseh štirih in nosil vodo in jablano zalival. Čez dvanajst let so mu spet zrasle roke in noge. Prišel je razbojnik k popu in mu pove, da je jablana tako obrodila, da je bilo treba veje podpreti. Pop mu reče: »Zdaj pa pojdi in potresi jo dvanajstkrat, da bi vsa jaboLka popadala do zadnjega — potem boš vse svoje grehe opral.« Dvanajstkrat je razbojnik potresel jablano, da so se jabolka kar osula, samo dve sta ostali. Tedaj razbojnik vpraša popa: »Kaj pa to pomeni — vsa jabolka so odpadla, samo dve sta ostali?« Pop mu razloži: »To so očetovi in materini grehi. Da ope-reš očetove in materine grehe, se vdinjaj pri meni ali pa mi pridi ovce past leto dni.« Razbojnik je privolil. Pa gre nekoč mimo pokopališča in glej — človeik hodi in zabada palico v grobove. »Vstanite,« pravi, »pasji sinovi, in pridite na tlako.« Razbojnik stopi k njemu in ga vpraša: »Kaj pa to delaš?« On molči. Pa ga je razbojnik udaril s palico in ubil. Potem pa je ovce pognal k popu in mu povedal, da je ubil človeka. »Kakšnega pa?« ga vpraša pop. Razbojnik mu pripoveduje: »Hodil je človek po pokopališču, zabadal palico v gomile in govoril zraven: — Vstanite, pasji sinovi, na tlako!« »No,« reče pop, »zdaj si pa vse svoje grehe opral in očiščen si, zakaj ubil si človeka, ki ga še zemlja ne sprejme: ta človek je bil oskrbnik pri graščaku in je tako strašno mučil in tlačil ljudi, da gotovo ni bilo večjega grešnika od njega na svetu.« In pop je odpustil razbojnika. Ukrajinska pravljica Čigave sanje so lepše Na pragu mošeje sta sedela dva mula (muslimanski svečenik). Mimo je prišel lovec z mastno gosjo v roki. — Gos je nekaj imenitnega, — je zamomljal prvi mula. — Pa še kako imenitnega, — je pritrdil drugi. — Ali bi nama teknila! — sta zavzdihnila v en glas, začela mahati z rokami in klicati lovca, naj pride bliže. Lovec je prišel in se jima priklonil. — Želim vama zdravja, sveta očeta, — ju je pozdravil. — Daj nama gos. Storil boš bogu dopadljivo delo, — sta mu rekla mula. Lovec si ni vedel pomagati. Naj se mar sporeče s svetima človekoma! — Naj vama bo. Skuhajta si jo, ampak jedli bomo skupaj, — si je izgovoril in jima izročil gos. Mula sta dala gos v kotel. Ko je bila kuhana, sta rekla lovcu: — Zdaj lezimo vsi trije spat. Komur se bo najlepše sanjalo, ta naj poje gos. Hočeš nočeš je lovec privolil. Mula sta kmalu zaspala, lovcu pa sen ni in ni hotel na oči. Vstal je in pogledal v kotel. Iz njega je puhtelo tako sladko, da se ni mogel upirati. Sedel je in pojedel juho z gosjo vred. Potem je spet legel in zaspal. Mula sta zjutraj povedala vsak svoje sanje. — Jaz sem se dvignil v nebo, — je povedal prvi. — Jaz sem se spustil morju na dno, — je povedal drugi. Potem sta se obrnila k lovcu: — Zdaj pa še ti povej, kaj si sanjal. Lovec je povedal: — Videl sem, kako se je prvi od vaju dvignil v nebo, drugi se spustil na morsko dno. Ustrašil sem se, da bi se gos med vajino odsotnostjo ne usmradila, pa sem jo pojedel. liiiniiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMHiiiiiiiHiMiiiMuiuinuiiHuiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirii!ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 čas v sliki — 20.15 Ljubiti je mogoče le v dvoje, zakonska komedija. Četrtek, 7. 9.: 11.03 Iz prirodapisnega muzeja na Dunaju — 12.00 Kaj lahko postanem — 18.00 Tečaj italijanščine — 18.25 Ljubljenci naših staršev — 19.00 Športni kalejdoskop — 19.30 čas v sliki — 20.15 Po odpustu — 22.20 Ferry Radax. Petek, 8. 9.: 11.03 Ljubiti je mogoče le v dvoje — 18.00 Tečaj francoščine — 18.30 Voz 54, prosim, javiti — 19.00 Veliko polje notranje medicine — 19.30 čas v sliki —-20.15 Staro, a dobro — 21.25 Inozemski odmev. S bi k a r i n pleskar Josef Čuješ PLIBERK - BLEIBURG izvaja vsa v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoča dela z odličnim strokovnim znanjem v zadovoljstvo vseh naročnikov mojster Kamnoseški mojster Fritz Fantomi Pliberk - Bleiburg Najbolj znano in priznano • kamnoseško podjetje v Podjuni Podružnica v Velikovcu - Volkermarkt