Štev. 29. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 21. julija 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5D. vekša. Amarikanci plačajo za Novine, M. List4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australije i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 57 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: de dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Okrožno kot tiskovno sodišče v Mariboru je Vsled naredbe z dne 9. l. 1929 s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 24. T. 1929 pod Predsedstvom viš. dež. sod. sv. Posege, v navzočnosti viš. dež. sod. sv. Guzelja, dež. sod. sv. dr. Tombaka in dr. Senjora kot sodkov pr. pr. Gorupa kot zapisnikarja, v prisotnosti zastopnika zas. obt. odv. dr. Franca Kandere in zagovornika obtoženca odv. dr. Janka Brejca ter v odsotnosti obtoženca Ivana Jeriča o obtožbi, katero je dvignil zasebni obtožitelj Jugoslovanski Sokolski Savez v Ljubljani zoper Ivana Jeriča, roj. dne 4. 6. 1890 v Dokležovju srez Murska Sobota, pristojnega istotam r. k. samskega kaplana v Murski Soboti zaradi pregreška po čl. 52 zak. o tisku in po predlogu stavljenem po zastopniku zas. obt. naj se obtoženec obsodi v smislu obtožbe, ter na plačilo materijalne odškodnine, dne 24, l. 1929 razsodilo tako : Obtoženec Ivan Jerič je kriv, da je kot odgovorni urednik objavil V perijodični tiskovini v štev. 21. v Murski Soboti izhajajočih „Novin“ z dne 22. maja 1927 na drugi strani v prvih treh kolonah članek pod naslovom „Sokoli prej spoštüjejo vero?“ na tretji strani pa v prvi koloni članek „Občinske pritožbe proti reviziji agrarnih objektov“ ter na strani prvi kolona 3 in 4 in na drugi strani v prvi koloni članek „odgovor“ ki so bili vsi objavljeni na način čl. 1 zak. o tisku, ne da bi bilo označeno ime pisca. Ti članki se glase: „1.“ Sokoli prej spoštüjejo vero? „V zadnjoj številki je naš list prineseo edno izjavo v šteroj se je pravilo, da prej Sokoli spoštüjejo vero. Vsem bodi povedano, da je uredništvo ne ob svojoj voli prineslo to izjavo. Kak pa je to prišlo te v „Novine“ ? Mamo tiskovni zakon, šteroga so svoj čas sklepali vküper demokratje z radikalami vred. Se zna, da so napravili tak, da je njim na hasek. Sokoli, šteri so pred leti očivesno pisali v svojem listi, da kak kulturni i misleči ljudje nemrejo biti prijatelje nikše dogmatične i hirarhične cerkvi i da je naravno, da nemrejo simpatizirati s cerkvami te vrste, (Sokolski Vestnik III letnik) so sprevideli, da s temi navukami pri našom vernom narodi ne napravijo nikaj, zato so na ednom spravišči sprijali med svoje regule, da oni vero spoštüjejo. Zavolo tej reči v svoji regulaj, majo zagovor pri sodišči, nego po sodbi svete Matercerkvi, Štera sodi bole po dejanji, kak po rečaj, so prevnogi sokoli, štere pozna, brezverni ljudje. Zavolo tej regul i zavoljo tiskovnega zakona, smo morali v zadnjoj številki objaviti tisto izjavo. Znamo pa tüdi, da je vsaki, ki je to čteo ne vervao, ka je bilo tam, ne po našoj voli, nego po voli Sokolskoga drüštva napisano. Lahko Sokoli pravijo stokrat, da vero spoštüjejo, toga njim nihče, ki malo soli v glavi ma, nede vervao, ar vsakdenešne življenje pri Vnogi njihovi kotrigaj inače kaže. Samo glejmo par zgledov. Ali se spotite, kda majo Sokoli kakšo prireditev, da ravno med slüžbo v Božov hodijo z muzikov okoli po varaši. To venda z gologa spoštovanja do vere. Kda je v Ljutomeri mro njih starosta so bili pri sprovodi tüdi Sokoli. Njegovi domači ar se ešče meli vero, so dali slüžiti mešo za pokojnoga. Ka so pa napravili sokolje? Nieden je ne šo v cerkev, vöni so stali okoli cerkvi, se pri povzdigavanji niti ne odkrili, pač pa smejali i gučali i s tem kazali svojo kulturo i žalost do pokojnoga. Z vsakov verov so bistveno združeni tüdi zvühejšnji obredi ali Ceremonije. Nindri ne najdete vere, štera ne bi imela svoji obredov. Če se sokoli v svoji rdeči srakicaj, to je te kda kak drüštvo nastopijo tak oponašajo, pri slüžbi božoj, delajo to najbrž iz gologa spoštüvanja do vere. Sokoli, kda so na sprevedi kakšega svojega sokolaša, neščejo nikdar iti za križom, liki pred njim, da s tem pokažejo ka neščejo križi spoštüvanje pokazati. Pa to vse za to, ar spoštüjejo vere. Či se ne bi šlo za svete reči bi se človek najraj smejao toj skažljivosti. Povejte, što meče z naši šol poklon „Hvaljen bodi Jezuš Kristus ?“ i što upeljavlje namesto toga Sokolski „Zdravo“? Ali ne nosijo takši vüčitelji vsi sokolske znake ? Ime Kristusovo, ime tistoga, ki je nastavo našo vero preganjati, da se naj niti v javnosti ne izgovarja. Ime Kristusovo trgati z deteči vüst, pa ešče praviti, da to vero spoštüjem, tomi naš človek nikak inači pravi samo spoštovanje vere ne“. 2. „Občinske pritožbe proti reviziji agrarnih objektov." „Zadnje dneve pretečenega tjedna se je v Soboti müdila posebna komisija, štera je mela nalogo, da preštudira pritožbe sedmero ali osmero naših občin, proti reviziji agrarnih objektov. Do kakšega sklepa je revizija prišla, nam je neznano. Lüdstvo pa pravi, da najbrž trbej kakšemi sokoli dober slüž poiskati, zato morajo napraviti hipermaksimum za Vsefele postaje, da si ji pali lehko eno par vgnezdi pri nas“. 3. „Odgovor“. V 109. Številki Slovenca je izišao pod naslovom »Prekmurski Problem" članek, v šterom pisec šče podati sliko stališa našega ljudstva . . . . . . Zavoljo demokracije pa bodi povedano, ka je resan, da so nešterni židovski elementi kvarno vplivali na naše ljudstvo. Da je pa ljüdstvo ostalo ešče suprét tomi pošteno, se mamo zahvaliti poleg skrbnoga dušnega pastirstva domači duhovnikov tüdi dobromi vplivi od tam Prek Dobre knjige, bože poti, misijoni itd. so preprečili, da je pri nas demorali- zacija ne napravila telko kvara kak na Hrvatskom. Pač pa je demoralizacija začela poganjati znova ravno zdaj pod denešnjov upravov. Nikdar perle je ne bilo telko plesov, kak v zadnji letaj i s tem v zvezi, ne telko pijančüvanja. Zato se je v tom pogledi ešče položaj poslabšao i ne zbogšao. To je pitanje, štero de se moglo reševati kak najprle. Nikdar se je prle ne zgodilo, da bi imeli gerentje pinteške krčme, zdaj pa se njemi da najprle dovoljenje za vinotoč, potem pa ešče gerentstvo občine. Če je to ne očivesno podpiranje pijanstva, potom je zaman ves guč od zbogšanja naši prilik. Gospodi pisci je menda tüdi znano, da je večina nastavljencev pri nas sokolskega düha. Naj le pogledne, kelko tej ljüdi pa izvršavlje po nedelaj i zapovedani svetkaj svoje verske dolžnosti.“ S tem je obtoženec v perijodični tiskovini priobčil nekaj neresničnega o pravni osebi, kar utegne škodovati nje časti, dobremu imenu in družabnemu ugledu in s tem zakrivil pregrešek klevete po čl. 52 zak. o tisku in se obsoja po čl. 56 tega zakona na 8 dni zapora na 3000 — tritisoč — dinarjev denarne kazni izterljive v smislu določbe čl. 40 zak. o tisku, po čl. 62 zak. o tisku na plačilu 3000 Din materijalne odškodnine zas. obtožitelju; po § 389 kpr. na povračilo stroškov kaz. postopanja in izvršitve kazni; konečno ima obtoženec plačati po čl. 1 tar. post. 193 taks. zak. 50 Din takse Ža sodbo. V smislu čl. 92 zak. o tisku se izreče, da ima prestati obtoženec kazen ločeno od kaznjencev, ki so obsojeni zaradi prostih kaznjivih dejanj, v primernih prostorih, da se ne sme prisiliti na obvezno delo, nego se sme baviti z delom, ki si ga sam izberé in ki ustreža razmeram kazenskega zavoda in da sme nositi svojo obleka in dobivati svojo hrano. Blatonci Pripovist. Tak so se v Blatoncaj lepo pripravili za sprijem velkoga župana, samo to so ešče ne dobro znali, ali pride predpoldnevom ali zadvečera ar je v telegrami to ne bilo povedano. Zato so župan Glavaček dali vö zbobnjati, naj bo cela ves že zajtra pripravlena, Prprešovoga Izaka so pa poslali s biciklin v Brezovec, naj Pozvedi, gda bo šo velki župan tam odnet i naj se te včasi domo pritira i da naznanje. Mati Županova so djali lepo ešče edno svinsko nogo v lonec pa v tepsije nikelko Žuti presni kisilakovi retašov oča so pa v turbi prinesli par glažov dobre šmarnice. „Velki župan nede šo samo tak iz Blatonec“ pravi zadovolno župan Orši pa devle glaže na sto. Orša jé stopila s komena pri peči pa s smejom pravi, da je štela poglednoti, či se retašje že giblejo pa se je komaj spomnila, da so presni. Po poti je neseo Jüri na reki šest bluz pa šest svetli gasilski čelad, da se tüdi gasilci oblečejo v lepe Uniforme i kem bole slovesno sprimejo toga velkoga župana, šteri njim telko nevol dela. Samo ednok prileti skoro ščista tiho lepi velki auto, se Stavi pred Jürjom i eden ga pita, gde je Županova hiža. „Vej so pa znankar nej oni velki župan ?“ se prestraši Jüri tak, da se njemi štiri čelade skotajo pod auto. Eden gospod z okroženimi mustači se je nikelko nasmejao v automobili: „Nič, hüdega, nič, samo vašega župana bi radi nekoliko videli.“ „Ravno ta hiža je županova“ pokaže Jüri preti Glavačekovoj hiži. „Vej Stopim jaz sam ta, pa njim povem." Jüri skoči proti Glavačekovim pa pozabi čelade pod automobilom, štere je šofer sam pobrao. Bio je v istini velki župan, stopo je tüdi sam včasi z automobila pa se napoto za Jürjom. Gda stopi v hižo, se srečata med dverami z Oršov, štera je tepsi retašov pred seov držala. „Dobro jutro mati, kaj pa dobrega nosite ?“ jo smejèč se pozdravi velki župan. „Joj gospod!“ je gratala vsa rdeča Orša pa stopila nazaj, ne da bi znala ešče kaj več odgovoriti. „Dobro jütro gospod velki župan !" pozdravi korajžno Glavaček na sredi sobe. „Naj se malo sedejo" je ponüdo stolec pa ga malo s šörcom pobrigao. „Mati prinesi no edno kupico, ka so gospod zdaj že kaj žedni.“ „Hvala lepa gospod župan, nisem še žejen, prosim vas pa, da mi razložite sedaj če imate kakšne posebne želje, ali pritožbe in če je drügače kaj posebnega v vaši občini“ pita velki župan Glavačeka. »Vej pa malo denok zemejo gospon velki župan, pa malo počakajo, vej do včasi friški retaši pečeni pa majcko mesa si zemejo“ govori tüdi Glavaček čiduže bole prijazno, »Kaj posebnoga pa resan nemamo, resan, naj mi ne zamerijo, vej Stopim po gospoda vučitela on je nikaj posebnoga pripravo za njij, pa naj nam odpüstijo, da smo ji nej tak sprijali, vej smo se pripravili, samo smo nej znali či tak rano pridejo“ se je začno dale zgučavati župan, šteri se je zdaj komaj Spomno da je velkoga župana nišče nej slovesno sprijao. »Me veseli gospod župan, da je Vsaj vaša občina zadovoljna in nima nikakih posebnih želj in drage volje Sprejmem tudi nekoliko vaše kapljice. Tako, sedaj pa z Bogom in bodite mi prav lepo pozdravljeni!“ so pravili velki župan, gutnoli malo šmarnice, nato pa segnoli Glavačeki v roke. „Orša!“ je pozabo Glavaček z Bogom povedati velkomi župani nego pitao ženo, či ešče ne prinese retašov na sto. „Jezuš, vej so se pa ešče niti nej zanetili, vej sam je pa komaj v peč djala“ se je zosagala Orša, gda je velki župan že tüdi njoj pravo „z Bogom mati, pa kaj dobrega spečite !“ Auto je, malo zabrno, deca pa lüdje, šteri so v celoj trumi stali okoli njega so skočili vkraj, pa je velki župan premino iz Blatonec. „To mate zdaj, gospod“ dene župan proti vučiteli. šteri je ves brez sape pribežao z ednov , belov dekličkov pa s püšlom rož. „Fiks und fertik, vse je dobro bilo velkoga župana pa nega več.“ 2. NOVINE 21. julija 1929. Proslava 10 letnice oslobodjenja Slovenske Krajine. Seja vodilnoga odbora. Junija 12 se je vršila seja vodilnoga odbora, na šteroj se je zastalno določo dnevni red za proslavo 18. augusta. Na toj seji se je tudi odebrala deputacija, štera bo Šla pred Njegovo Veličanstvo Kralja Aleksandra I. da ga oprosi za pokrovitelja naše proslave in ga povabi nanjo. Določili so se sledeči gospodje: Klekl Jožef, vp. pleb. Črensovci, dr. Farkaš Franc, Sodnik M. Sobota, Gregor Matjaš, kmet, Dokležovje, Benko Jožef, župan, M. Sobota i Neubauer Jožef, župan, D. Lendava. Spored proslave. 1. 17. augusta večer. V vsakoj občini kres, pesmi pri njem i govor, v šterom se razloži pomen proslave. Če so občine male, lehko jih več sküpno to napravi. Za govornike se Povabijo g. dühovniki, vučitelje i naše dijaštvo. V Lendavi, Soboti, Črensovcih i Beltincih razsvetljava, godba, bakljada, strelba. Vse to pa tüdi druge občine lehko napravijo, če ščejo. 2. 18. augusta büdilnica ob 5. zütra. 3. V Soboti 18. augusta ob 9 predga, ob pol desetih sv. meša, kda pride vlák, ka do lehko pri meši, ki se ž njim pripelajo. 4. Od 10 do 12 Obhod po mesti. Obhod se začne pri kat. cerkvi i ide skoz Male Kaniže, Lendavske, Aleksandrovo, Šolske, Slovenske vulice na Glavni trg, kde bodo govori. 5. V obhodi bodo v etom redi šli: a) gasilski tronbetaši na konjeh; b) Konjeniki po 4 v ednom redi; morajo meti vsi črevlje, bele platene lače, belo srakico (robačo), oboje z domačega platna, pruslek z rdečov fačov ali olstikom (olstovom), za kranščakom pa korino (cmer); c) biciklisti 8 v ednom redi vsi morejo meti slovensko zastavico naprej i kolo opleteno pa rožo v kaputovoj gombi na levo; d) srednje i visokošolsko dijaštvo; deca osnovnih šol od 10 let naprej de stala i delala špalir; e) predstavniki občin: župan i odborniki, koliko se jih v občini določi za Obhod; f) drüštva v etom redi: Kolo jugoslovanskih sester, Žensko drüštvo, Prekmurski dobrovoljci, Orli, Sokoli, Vojaštvo z godbov, Gasilci i drüga drüštva, štera se bodo pravila ; (Za poredno vrsto med Orli i Sokoli je določo žreb.). g) dekle belooblečene i z razpletenimi vlasmi z rožo v roki i na glavi, po 8 v ednom redi; h) dečki z rdečim klincom ali drügov rdečov rožov na levoj strani kaputa po 8 v ednom redi; i) vozov kem več: z gostüvančarji (svati, pozvačini, zvači, bosmanom, svalbicami itd. pač popolno gostüvanje);. mlatci; žnjeci z dožnjekom : prelje; trije; kosci; vezanje na godovno. Vse na opletenih kolaj i naj spevajo. k) moški i ženske. 6. govori na Glavnom trgi. 7. obed. 18. augusta v Črensovcih. Biciklisti, automobilisti i drügi ki morejo, idejo iz Sobote skoz Beltinec i Črensovec v D. Lendavo. V Črensovcih idejo mimo zgodovinske hiše Bedrnjak Ivana, v šteroj že 18 let prebivajo Klekl Jožef, bivši narodni poslanec. V toj hši bode razstava domače obrti i kmetijskih pridelkov, ka pova naša zemlja. Spominska knjiga bo tüdi tü, da si vsaki lehko zapiše svoje ime, ki je obiskao za 10 letnico naš kraj. Biciklisti ido iz Sobote vsi ob ednoj popoldnevi po dva v ednom redi. 18. augusta v Lendavi. Biciklisti vsi, i oni iz Lendavskoga sreza i oni iz Sobočkoga idejo v Lendavo. Dolnji morajo biti vsi v Soboti, Gornji pa vsi v Lendavi. Biciklisti vsi idejo ob ednoj po podnevi z. Sobote v Lendavo. Vsi se stavijo v Črensovcih, kde do meli vsi obed. Fal obed njim poskrbijo oštarjašje, ki do se glasili za to. Ob 3 po poldnevi ido biciklisti z Črensovec v Lendavo. V lendavi bo ob pol petih zahvalna boža slüžba z Te Deum-om. Po božoj slüžbi Obhod ravno v tistom redi kak v Soboti, samo ka mesto žnjecov bodo kola z „Goričanci“ na bratvi. Mesto „vezanja za godovno“ pa bodo pokazali Dolenci „dobro jütro za god.“ Po obhodi so govori, po govorih pa večerja. Opombe. Biciklisti po obhodi lehko taki ido domo iz D. Lendave. Konjeniki po obhodi i v Soboti i v Lendavi naj taki ido domo. Vesnice od Sobote do Lendave, štere kre glavne ceste ležijo, naj se okinčijo. Kama de štera občina prideljena, določi odbor i pravočasno naznani. Prošnja. Odbor prosi vse naše gospode, domačine i prečne, predvsem častito duhovščino, Vučitelstvo, društva, dijaštvo, občinska poglavarstva, uradništvo i zasebnike, da njemi ido na roko i genejo celi slovenski narod to ino ono stran Mure, da se vdeleži našega veselja, da bomo mogli pokazati celomi sveti, ka živi na našoj severnoj meji zaveden, domoljuben narod, najbogši čuvar te. Vodilni odbor. Z zmagovalci v Prago Vsigdar rad potüjem, kem dale, tem bole sam veseli. Na vsakšoj poti človek dosta vidi i se vnogokaj navči. Zato sam tüdi zdaj ne mogao biti miren, gda so se naši Orli pripravlali, da poletijo na Češko zemlo i s svojim nastopom povzdignejo svetovaclavske slavnosti. Pravijo, da gda ide što na dugšo pot, naj raj malo več penez sebom vzeme kak pa menje. Potnik se mora vsigdar dobro naspati i nesmi trpeti ne lakote ne žeje; tak si lehko vse v dobrom razpoloženji ogleda i potüvanje je lepi vtis napravilo na njega, ka je največ vredno. Tüdi Jez sam prečteo svoje krajcare pa sam vido, da ji mam prvle menje kak pa več. Nego včeni sam že takši poti, vej sam pa bio dvadvajstoga leta že tüdi na Češkom na orlovskom tabori v Brni, poleg toga smo pa mi Slovenje v našoj krajini nej tak strašno občütliva gda s süjov gibicov v robci idemo po pet vör daleč ta pa nazaj pa smo zato ešče ne čüli, da bi od toga što mrtev gratao. Ob drügim pa či idem na pot moram znati, da tam ne najdem v vsakšem koti dugoga lončeka z mlekom pa po klopaj pernati vankišov. Potnik naj nikelko potrpi, da več vidi i se več navči. S takšim sklepom, — zato, ka či Človik nema zadosta penez, mora dobre sklepe napraviti, — sam stao tüdi jez v pondelek večer prvoga julija med veselov vnožinov na mariborskom kolodvori. O, o ! smo se čüdivali, gda smo zaglednoli poznanci eden drügoga. Si tüdi ti prišao? Tak je veselje naraščalo od časa do časa. Iz naše krajine smo se Znajšli trije kaplanje, eden poznani gospod iz Sobote z gospov, eden maturant pa jez. V vagonaj smo si poiskali kem lepše mesto i med spevanjom i veselim kričanjom smo zapüstili Maribor. Gospodi kaplani z Goričkoga sem pokazao glažek domače žganice. Na dukšo pot je kaj takšega vsikdar dobro sebom vzeti, tüdi takšemi, šteri se je v Soboti v tisto drüštvo zapisao, da je proti alkoholi. Mladoga gospoda je malo steplo, ovači je pa zato Pohvalo, da je dobra kaplica. Bilo je po edenajstoj vöri zvečer, vöni je bila kmica, da bi jo človik prijao, zato smo ráj naprej privlekli svoje günje pa se naslanjali na vse kraje, kak bi človek ležej konči nikelko zadremao. Nikak je povedo, da je že Gradec tü. Nad okno smo videli nikelko posvetov na postaji žandare pa železničare, to je bilo vse. Zato smo se raj ešče bole stisnoli vsakši v svoj kot pa spali, dukeč se je ne presvetilo. Nego spali smo ne ravno preveč. Ednok je kaplan kakšo pobožno povedao, drügoč me je maturant dregno, naj poglednem kak v drügom koti eden vučiteo Čüdno zija pa smrči i tak naprej, dukeč se je ne začnolo pomali presvečüvati. Zdaj smo se pa spravili k oknam pa gledali kraje. Austrija je z večine gorata krajína i vse kesnej zori kak Prinas. Silje je bilo ešče ščista zeleno, krumpli mali, kukorice smo pa redko gde vidli, čiravno je pri nas v tom časi silje že na pol zrelo, drügo pa vse velko. Vidli smo pa, da je zemla jako skrbno obdelana, vsešerom majo velke ogračeke pune zelenjave ceste so lepe pa skoro vse vasi z elektrikov razsvetlene. Bližali smo se gorovji Semeringi, najlepšemi deli železničke proge. Sunce je že posijalo po vrejaj. gor gda se je naša železnica trüdila čiduže više pa više. V istini lepi kraji. Tü vozi železnica v višini do jezero metrov i gledali smo pod sebom krasne doline potrošene s bičami i strme Pečine. Most se vrsti za mostom, tunel za tunelom, včasi se süče železnica tak, da smo se po dvakrat povrnoli nazaj proti tistomi kraji, Odked smo prišli. Vsi smo bili pri oknaj i strmeli nad modrijov po takši goraj spelati železnico, občüdüvali pa tüdi vnožino hotelov i zdravilišč za betežne na plüčaj v tej višinaj. Tü je namreč izredno čisti pa zdrav zrak i vsi takši betežniki radi iščejo svoje zdravje v planinskom zraki. Pomali smo gore zapüstili, pred nami se je odpirao bole ravninsko valoviti svet, približavali smo se Beči, staroj casarskoj prestolici Austrovogrske države. Vnogo cest, pogoste fabrike, gosta mreža telegrafski napelav od vsej strani, vse to nam je govorilo, da se približavlemo velkomi mesti, dukeč so se ne pokazali pred nami v dalavi törmi i hiše Beča. Dale sledi. Agrarne zadeve. Spremembe pravil. Na občnom zbori, ki se je vršo 30. junija je bio spremenjen 56 § ki postane 57. i se etak glasi: „Po pretečenih 10 let to je 1. jan. 1938. se zadruga ne likvidira. Zadruga se spremeni v odavno-nabavno i strojno Zadrugo s pravili, ki bodo za dosego gornjega namena primerna. Leta 1938. jan. 1. se Polovica čistoga dobička zroči za podporo „Domi sv. Frančiška.“ To teliko pomeni, ka se zadruga gda se že küpi i plača agrarna zemlja ne razpüsti, nego bo nadalje delala, kak zadruga, ki bo za svoje kotrige vse potrebne reči küpüvala i njihov pov odavala i ki bo naročila mašine i drügo poljedelsko šker, za povzdigo kmetijstva svojih kotrig. Mamo že 10 bran za travnike, bomo meli tüdi mašin za sejati itd. Naročili smo pa že letos dosta reči za naše kotrige i to bo leto za letom vsikdar bole šlo naprej. Dozdašnji 57 § pravil postane 58. § nespromenjeni zato, ka dobijo pravila novi § od sekulacije svinj, od koj je guč v 56 §. Sekulacije ali zavarüvanje svinj. Ar je leto za letom vsikdar več nesreče pri svinjaj, si je predsednik zadruge zmislo na neko samopomoč, jo predložo občnomi zbori, šteri je njegov predlog ednoglasno sprejeo. Njegov predlog je prišo v novi 56. § pravil i se etak glasi:. „Vsaka kotriga zadruge je dužna na leto bar edno svojo svinjo dati zavarüti (sekulirati) i plačati za edenkratno zavarüvanje 10 (deset) din. zavarüvalnine na leto. Zadruga je dužna za to šumo dati vse sekulirane svinje vcepiti i zadružnikom, če zavarvana svinja pogine, dati ednako podporo za vsakokratno zavarüvanje. Iz zavarüvalnine se potroši edna štrtina za upravne stroške i za reservni fond zadruge, ostane tri štrtine pa se potrošijo za vceplenje svinj i za podporo v slučaji da te poginejo i za „zavarüvalni fond" v slučaji velike küge ali drüge nesreče. Podpore ne dobi, šteri ne je dao svinje zava- rvati i šteri ne ie prijavo i dokazao pogina. Vsaki ponesrečenec je najmre dužen v 12 vöraj javiti zadrugi odnosno njenomi pooblaščenci v dotičnem kraji pogin svinje, zadruga njemi je pa dužna po dokazanoj nesreči v 8 dnevaj izplačati na njega pripadajoči del podpore. Ka pomeni te paragraf? Kratka razlaga je eta. Vsaka kotriga plača od edne svinje 10 din sekulacije na leto i edno svinjo je dužna dati sekulirati. Teh 10 din se plača za ednokratno sekulacijo. Če što šče, lehko da dvakratno, trikratno, pa še večkratno dati edno svinjo ali več svinj sekuiirati i za vsakokratno sekulacijo plača 10 din zavarüvalnina. Če je što dao petkratno sekulirati svinjo, plača 50 din. zavarüvalnine i če ta svinja zgine, dobi petkrat tak veliko podporo, kak tisti, ki je samo ednokrát dao svojo zavarvati. Če se bo na priliko prvo leto delilo za enkratno sekulacijo od edne svinje 100 din podpore, dobi tisti, ki je petkratno dao svojo zavarvati, 500 din. Nišče ne je dužen več svinj dati j kak samo edno na leto i to samo na ednokratno zavarüvanje, to je plača 10 din. Za teh 10 din njemi pa zadruga da svinjo vcepiti. Dozdaj je ceplenje samo koštalo pri ednoj svinji 10 pa še več dinarov, zato pa če njemi svinja ne prejde, pa ne dobi nikše podpore, ne zgübi nikaj, nego ma srečo i veselje ka je kügo za 10 din pregnao od svojega hleva. Deset din plačati i ne meti küge, mislimo, ka nikomi ne bo Žao. Pa edna reč je še tü, ka nam srce napuni z veseljom i z velikov radostjov, najmre ta ka mi z našim malim darom od 10 din damo veliko pomoč siroti, ponesrečenomi bližnjemi, ki je zgübo svojo živalico. Kelikokrat prejde zadnje vüpanje Siroti, kda vleče zginjeno svinjo z hleva, vüpanje, ka je štela živalico odati pa deci küpiti obleko, hrano, vrastvo, ali plačati dug, ka se ne oda hiša ali drüga vrednost. V tom žalostnom položaji pride naših 10 din. kak sunce po temnoj noči v to hišico i se od radosti zosvetijo oči malomi i velikomi. Kak krasna ljübezen je to! Kak mo pa sekulirali ! Živinozdravnik, ki de cepio i Odposlanec zadruge bodeta vküp hodila; prvi de cepio te drügi de pa devao znamenje na vcepleno stvar, štero znamenje se mora pokazati zadrugi, če svinja prejde. V vsakoj fari bomo meli ednoga ali če bi bilo potrebno, dva našiva človeka, šteriva zapišeta sekulirane svinje gor i pošljeta te seznam zadrugi. Pri tom ali tema se morajo glasiti tisti, šterim bi svinja Prejšla v 12 vöraj po nesreči. To je edna kratka razlaga od zavarüvanja svinj, štero je zadruga sprejela med svoja pravila. Če što ešče žele kaj več razmeti naj se pismeno obrne na Zadrugo, pa dobi v Novinaj pojasnilo. 21. julija 1929. NOVINE 3. Lepa slovesnost 25 letnice M. lista. Na izredno lepi i ganlivi način so preminočo nedelo slavili Širitelje i širitelice v Črensovci petdvajsetletnico Marijinoga lista. Prišli so od vsej krajov naše krajine — ništerni so napravili pot več kak 40 kilometrov. Vnogi zmed njij so bili Širitelje že od vsega začetka kak Marijin list izhaja, to je celi 25 let i tej so dobili posebne svetinjice s svilnatimi trakovi i napisom „25 let v Marijinoj slüžbi.“ Vnogi zmed njij so zavolo starosti ne mogli več priti k toj slovesnosti, Vnogi so pa že odišli v lepšo domovino i se tam veselijo lepe obletnice. Ob dvema so se zbrali vsi Širitelje v lepo okrašenoj čerensovskoj cerkvi, gde so meli prvi urednik Marijinoga lista, bogojanski plebanoš g. Baša Ivan lepi govor. Tü smo najbole spoznali, kelko so naši gospodje duhovniki že te morali pretrpeti, da so dosegnoli izdajanje slovenskoga lista i kak so ga vsi z veseljom podpirali i pisali v njega za čast Marijino i v velki düševni hasek našemi lüdstvi. Zdajšnji že dugoletni urednik g. Klekl so meli ob asistenci dvej dühovnikov slovesne večernice, domači pevski zbor je pa pod vodstvom kantora g. Lutara prepevao lepe cerkvene pesmi. Po krasnom cerkvenom opravili so se pri cerkvi vsi Širitelje za spomin sükali, gde so bili poleg našega voditela g. Klekla, tüdi bogojanski g. plebanoš i martjanski g. plebanoš Horvat, šteriva sta oba že tüdi vsakši 25 let širitela Marijinoga lista i dugoletni širiteli tišinski plebanoš g. Kranc i jürjanski kaplan g. Berden, kak tüdi domači plebanoš čerensovski g. Čačič s kaplanom g. Meškom. Potom so g. Klekl ešče vse širitele, šteri je bilo nad sto, lepo pogostili dobili so tüdi vsi spominske slike i se razšli v najlepšem razpoloženji. Tak slavimo mi Skromno pa v srčnom veselji velke dogodke, za štere ne najdemo i tüdi neščemo iskati Bog zna kelko razmevanja pri tistoj strani, štera itak nema vole razmiti nas. Spremembe v cerkvenoj upravi v našoj krajini. Vel. g. Florijan Strauss, dekan i plebanoš lendavske fare so razrešeni dekanijski i župnijski dužnosti i zapüščajo našo krajino. G. dekan so v vsoj našoj krajini dobro poznani posebno po svojoj finesi i mirolübnosti. Čiravno vogrske narodnosti so oni prvi uvedli v svojoj fari slüžbo božo v slovenskom jeziki, vnogo so se pa trüdili tüdi za dobro Šolstvo v Lendavi. Zanimivo je da so se v kratkom časi navčili že zdaj kak starejši človek izredno dobro pismeno slovenščino tak, da so razne časopise posebno pa „Slovenca“ radi čteli i popunoma razmili. Za vso svojo dobro volo so pa najšli na razni mestaj, kak je to že naša slabost, jako malo razmevanja. Mi. njim pri odhodi kličemo Srčni z Bogom i želemo vnogo zadovolnosti na novom mesti. Vel. g. Baša Ivan plebanoš v Bogojini so prevzeli dekanijske dužnosti za to dekanijo. Čiravno so s tem prevzeli samo vnogo posla i skrbi, njim mi k tomi počaščeni kak našemi zaslüžnomi domačemi plebanoši iz srca častitamo. — Vel. g. Ivan Jerič kaplan i bivši narodni poslanec, so prevzeli plebanoške dužnozti v Lendavi i zapüstili Soboto. Sobota je v gospodi Jeriči v najlepšem razvoji düševnoga i drüštvenoga živlenja, vnogo zgübila. Mladomi gospodi, ki ma v kratkoj dobi svojega dühovništva silno velko število dnevov dela i trüda, pa tüdi blagoslova, — če omenimo samo njegovo delo pri zidanji drüštvenoga doma v Lotmerki, uredništvo Novin i poslanski posli, — Želemo na novom mesti vnogo božega blagoslova. Slovenska krajina — Na znanje županom i občinskim odbornikom tišinske, bodonske, cankovske, jelenske, jürjanske i gračke fare. Podpisani odbor vas lepo prosi, da pridete v kem vekšem števili zdaj v nedelo to je 21, jul. po novoj meši na Cankovi v šolo, to je okoli edne po poldnevi, ka se vam razloži program proslave. — Vodilni odbor za proslavo 10 letnice oslobojenja Slov. Krajine. — Na znanje krčmárom. Podpisani odbor prosi vse naše gostilničare, posebno iz Beltinske, Črensovske i Törjanske fare, naj njemi pošljejo ponüdbe do konca toga meseca, počem bi dali na edno osebo obed v Črensovcih, kde bode melo do jezero biciklistov obed. Naznanite ka date i ceno. Penez se bo naprej notri pobrao i obed dobi vsaki, ki prinese od odbora vöpostavljeno cedalo. — Vodilni odbor za proslavo v Črensovcih. — Nove meše. To nedelo dne 21. jul. bota dve novivi sv. meši. Edno do meli v Bogojini veleč. g. Vogrin Štefan doma iz Ivanec, drügo na Cankovi veleč. g. Pavel Alfonz, rojeni v Skakovcih. — Šolanje v drügoj državi od zdaj naprej dovoli minister prosvete. Brezi toga dovolenja nišče ne sme iti v drügo državo. Či pridejo na počitnice, ki so že tam, nedo mogli nazaj brezi ministrovoga dovolenja. — Cena krüha v Maribori. Na občnom zborovanji pekov se je sklenilo, da se cena krühi zniža zato ka so cene zrnji jako spadnole. Tak de kg. beloga krüha 4 din. 50 par, čarnoga pa 4 din. Žemle, ka se tržijo po 50 par (2 kroni) ostanejo pri toj ceni, liki namesto 5 dkg. do mele 6 dkg. Ka pa naši peki? Čüdno je,kak vüpajo ostati pri stari cenaj. Oblast naj malo dregne, kak je to. — Prošnja do kmetov i obrtnikov. Podpisani odbor prosi vse naše polodelce i obrtnike, naj javijo do konca toga meseca v Črensovce, ka bodo razstavili v Črensovcih. Rastavi se: pov v vlatovjej i zrnji, lončarsko, pintarsko, črevljarsko, pletarsko, špenglarsko, pekarsko pač vsako obrtno delo. Naše ženske naj spečejo domače pogače, da gostom pokažemo, kakša navada je pri nas. — Tüdi tisti, ki nemajo obrti i znajo kaj lepoga napraviti, naj H napravijo i odpravijo v Črensovce. Kem več i kem lepše reči. Do konca toga meseca javite. — Vodilni odbor za proslavo v Črensovcih. — Prošnja do občinskih odborov. Podpisani odbor prosi vse občinske odbore, naj njemi javijo do konca toga meseca, keliko vozov, keliko konjenikov, keliko dijaštva, keliko mladine, keliko biciklistov bo za Obhod 18. augusta. Vsaka občina naj ma eden odbor, ki bo meo na skrbi vso brigo za proslavo. — Vodilni odbor za proslavo 10 letnice oslobodjenja Slovenske Krajine v Črensovcih. — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mast i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i er- deče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. — Okrajno sodišče v Lendavi rabi za čas do 31. decembra toga leta eno osebo za mesečno plačo 900 Din. Mora znati po mogočnosti tüdi vogrski jezik. — Cankova je tak lepe šolske prireditve ešče ne videla kak letos, zato je pa tüdi prišlo gledat naše male okoli 400 lüdi. Dve igri so nam priredili naši Šolarje, Enodejanko „Jagode“ i štiridejanko „Alenka“ Štera je vsem skuze povabila v oči. Mala govornica 4; razreda je tüdi nastopila z dobro posrečenim govorom: ,,Ob desetletnice slovenske šole.“ Vnogo veselja so mela deca tüdi s „tekmami“ na prostom, gde so se od srca nasmejalo Vsem, šteri so pripomogli k tak lepoj proslavi starišom i deci v najvekše veselje, se iz srca zahvalüjemo — Stariši — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“-Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Dr. Klar Franc Zdravnik lendavski se je vrno z bečke klinike i bo od zdaj naprej opravlao tüdi zobozdravniške posle. Poleg plombiranja zob, bo delao zlate korone i zlate zobe kak tüdi kančukaste proteze. — Pri Ekspozituri Javne borze dela v Murski Soboti se je v časi od 18. februarja pa do 13. julija t. l. priglasilo 5970 delavcev, delo pa je ponüdilo 5254 delavcem, posredovanj se je izvršilo 3003. odpotovalo je 676 delavcev, odpadlo jih je 92 in v evidenci vpisanih je še 2199 delavcev. Borza dela v Murski Soboti je zaposlila vseh delavcev 5154 in Sicer: V Nemčiji 879, v [Franciji 875 in v Vojvodini, Slavoniji ter drugih krajih naše države pa 3400 Sezonsko poljskih in navadnih delavcev. Gornje številke dokazüjejo, da prekmursko delavstvo pri izbiranju delodajalcev bodisi v tu ali inozemstvu ni bilo izbirčno, ker so vsa prosta mesta bila vsevprek sproti zasedena. Mnogo delavcev pa je iz bojazni, da ne dobi zaposlitve pravočasno, odšlo samo iskat si dela v vse kraje Slovenije, kjer so zaposleni pri rudnikih, gozdnih delaj, pri gradbah cest in zidarskom deli. Število teh delavcev je približno 1500. Pri tej borzi dela dobi zaposlenje do konca julila še 30 navadnih delavcev, več čevljarjev, 2 kovača, 3 hlapci, 4 kočijaši in več služkinj. — Delavke pozor! Borza dela v Murski Soboti potrebüje 10 delavk za obiranje hmelja. Plača je za vsak nabrani škaf po Din. 2. prosta hrana in stanovanje. Oglasiti se je do 10 augusta. — Nemščina brez učitelja za delavce prvi i drügi del se dobijo v uredništvi Novin, vsakši mora poslati naprej dve marki za obe knigi. Za francoski jezik smo ešče primerni, lehki i fal knig ne megli dobiti, gda te dobimo, bomo včasi javili. Tiskarno Panonijo r. z. z o. z. v Murski Soboti izjavlja, da je g. dr. SLAVKO VESNIK, odvetnik v Murski Soboti bil upravičen in kot predsednik nadzorstva z ozirom na stanje zadruge celo dolžan, izterjavati in inkasirati denar za Tiskarno Panonijo ter je v to i nadalje pooblosčen. Za objavo v št. 28. „Novin“ nosi odgovornost izključno le dotičnik, ki jo je objavil, podpisani člani načelstva in nadzorstva odklanjajo vsako odgovornost za dotično nepodpisano objavo. Murska Sobota, 16.7.1929. Za načelstvo: Talányi Franc l. r. M. Rajbar l. r. l. Peterke l. r. Za nadzorstvo: J Kunaver l. r. F. Kirbiš l. r. Posestvo 7½ plügov včasi oda na zahtevo tüdi s haskom. Zemla prvovrstna JAKOB MENKO krojač Sv. Križ pri Ljutomeru. Licitacija. V dolnjelendavski goricaj v „Vadkerti“ odam na javnoj licitaciji svoje gorice 1½ plüga s hižov vred. Licitacija se obdrži julija 28. v nedelo zadvečera ob 3. vöri na mesti v goricaj. Če bi bilo slabo vreme, se vrši nedelo sledi. Pozvedi se pri Ivan Markoviči steklarna ČAKOVEC prej D. LENDAVA. Jabolčnica i izabela vekša vnožina, prvovrstna se po niskoj ceni oda. Posebno primerno pijačo za delavce. Franc Seršen veletrgovina Ljutomer. K odaji menše kmetijsko posestvo z inventarom v bližini Lotmerka. Pojasnila davle DR. STOJAN IVAN notar Ljutomer. Vabilo na III. redni občni zbor „Jugoslovenskega kreditnega zavoda v Murski Soboti reg. zadr. z omejeno zav“. ki se vrši v nedeljo, dne 4. avgusta 1929. ob 10. uri v zavodovih poslovni prostorih v Murski Soboti. DNEVNI RED: 1) Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2) Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v l.1927 in 1928. 3) Sklepanje o računskih zaključkih za leto 1927 in 1928. 4) Poročilo in sklepanje o sanacijski akciji zavoda. 5) Sklepanje o likvidaciji zavoda. 6) Slučajnosti. Glasom §-a 20 pravil je občni zbor sklepčen, če je na njem zastopana ena petini plačanih deležev. Ako bi ob napovedanem času ne bilo toliko deležev zastopanih, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število Zastopanih deležev. Murska Sobota, dne 22. junija 1929. Načelstvo. 4. NOVINE 21. julija 1929. Dijaško polje Dne 9. julija 1929. se je vršil v Murski Soboti izredni občni zbor „Zavednosti“, na katerem se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: Horvat Franjo. Podpredsednik: Horvat Matija. Tajnik: Maučec Jožef. Blagajnik: Gregor Janez. Knjižničar: Brunec Joško. Revizorja: Varga Jožef in Maučec Matija. Peš-izlet „Zavednosti“ se bo vršil 25. julija. Zbirališče na Tišini ob 8 uri zjütraj. Smeri Tišina-Radgona-Kapela-Ljutomer. Odbor. Naznanjam članstvu, da bo knjižnica odprta vsako soboto od 9 do 12 ure dopoldne v Martinišču. Ker pa nekateri člani izposojenih knjig še niso vrnili, prosim, da se izposojene knjige vrnejo tekom dveh tednov. Knjižničar. Tovariši! Izvolili ste si nov odbor. Ne premišljujte in ne stojte, temveč podprite ga z vso resnostjo ! Odbor je voljen storiti vse za procvit našega društva. Glejte pa, da se disciplinirano izvrši vse, kar vam bo odbor naročil ! S tem odpomorete krizi, katera nam je grozila in vznikne iz nas kladivo, ki bo enakomerno tolklo in opominjalo na skupnost in vzajemnost, ker ti dve lastnosti moramo obveljaviti ob naši desetletnici! Zato, tovariši, kvišku srca ! Dvignimo se iz globin tmine v solnčni dan za skupni cilj: Z Bogom za narod ! Odbor. Nova meša i bolševiki. S proslavov desetletnice naše narodne osvoboditve bi se mogla zdrüžiti tüdi Proslava osvoboditve od bolševikov. Vsi starejši se ešče dobro spominjajo na tiste grozne čase pred 10 leti. Édni znajo jako dosta povedati ka so vidili, čüli ali sami doživeli. Bilo bi dobro, či bi se dogodki tistoga leta zbirali i objavili mlajšim v navuk. Tü omenim eden takši dogodek. Naš narod se nikomi tak ne veseli kak novoj sv. meši. To je pa tüdi za novomešnika velika radost či na den svoje primicije vidi okoli sebe toliko vernoga lüstva. Bili smo posvečeni v Krakovi na Poljskom ravno na trojičko nedelo l. 1919. To nepopisno srečo mi je kalila že tam edna velika skrb, namreč, kak priti domo, v domačo faro, za prvo sv. mešo. Iskati potni list? Vogrski bolševiki so na Poljskom ne meli svojega konzula. Iti brezi potnoga lista prek meje? Preveč nevarno. Čakati, ka se komunisti poboukšajo ali odidejo? Nemogoče. Pa vendar, prvo sv. mešo ščem opraviti doma, gde so me težko čakali. Po tridnevnoj vožnji iz Poljske prek mlade Čehoslovaške po Avstriji v lepo Jugoslavijo se pripelam srečno do Veržeja. Tak sam si mislo: Pri Veržeji lehko pridem prek Müre. Telko srca pa tüdi bolševiki majo, da novomešniki dovolijo iti v domači kraj. V zavodi v Veržeji sam najšeo veleč. g. Klekla. Par tjednov prle so zbežali prek pred bolševiki i tü čakali na bolše čase. Vnogo sva si mela povedati tiste dni pa eden drügo- ga tolažila. Kelkokrat sva s suznimi očmi gledala proti Müri, da bi nama ona povedala kak je i kak bo . . . na ovom kraji. Za odgovor sva večkrat čüla samo pokanje pušk. Moje vüpanje, iti v domačo Törjansko faro je popunoma po vodi splavalo. Dobo sam tri pisma. Edno od starišov, ka naj pridem kak najprle, drügo od g. plivanoša Sakoviča, naj ešče Počakam, tretje, nepodpisano, me je opominajo, naj za božo volo ne hodim prek, ar me bolševiki obesijo zavolo mojih domolübnih pesnik v Novinah. Tak, te pa potrpežlivo čakati! Kak dugo? Novomešnik naj čaka tjedne ali mesece? To je nepopisno bridko. V toj negotovosti se odločim opraviti prvo sv. mešo v Veržeji. Starišje pa rodbina naj bi prišli prek v Veržej. Domači direktorij jim je dao pismeno dovolenje. Te pa do li lejko šli. Bilo je 18 jul. 1919. V zavodi je vse ovenčano, vse najlepše pripravleno, li edna skrb je vznemerjala naše veselje, to namreč, či komunistične straže pri Müri püstijo domače prek. Den je lepi kak zlat. Ob prvim odzvonijo. Čakamo. Iz cele Štajerske Prihaja vnogo lüstva. Gledamo proti Müri, pošilamo bicikliste gledat, Čakamo, se spitavlemo, kak je. Odgovor zmerom isti: Nikoga nega. Vöra je pol deset, Ob desetih bi se naj začnolo. Odzvoni drügoč. Od domačih nikoga. Počakajmo malo. Počakajmo do pol edenajste, te že gotovo pridejo. Med lüdstvom se čüje nikše šepetanje. Vküp zvoni, sveče so priž- gane, posvarbice v vrsti, duhovščina oblečena ... Na moje pitanje, či so starišje prišli, čüjem: Ešče nikoga. V božem imeni pristopimo. Trepetajoči: „Gloria in ekscelsis“ čüjejo bližnji pa delešnji, ki so v cerkvi, samo moji domači ne. Začne se predga, štero so meli g. Klekl i štero so etak začnoli: „Jaz izgnanec tebi izgnanomi. . . “ Glasen joč se čüje po celoj cerkvi. Ravno v tistom časi so na tom kraji Müre tüdi bridko jokali starišje pa rodbina, zato, ka so jih bolševiki ne püstili prek na novo mešo svojega sina. Gda sam po opravlenoj darili odhajao od oltara te so domači odhajali od žalostno šümeče Müre proti domi. J. R. Gospodarstvo Zatiranje ništerni škodlivcov našega sadnoga drevja. Listne vüši ali grinta. Če hodimo po sadovnjakaj z odprtimi očmi i opazüjemo posebno mlado drevje i pri tom letošnje poganjke. Vidimo na vršičkaj i na spodnjoj strani listov vse puno mali i zeleni vüši. Te male vüši pa napravijo jako velko škodo, če je püstimo, da one merno vertivajo po svojoj voli. Dostakrat nam vničijo vse poganke ednoga leta i tak drevo ostane slabotno i se več let nemore odpomoči. Kak hitro se pokaže listna vüš na vršičkaj mladi poganjkov, jo moremo zatirati s tobakovov vodov v šteroj je pomešana žajfa, štero napravimo etak: Na dva litra vode denemo eden ali dva paklina tobaka za pipo. To se moči 24 vör. Nato vodo prekühano i v njo denemo žajfo, ka se po- punoma raztopi. Püstimo jo, ka se ohladi. Ohlajeno vodo denemo v kakšo staro posodo, štera ma velko odprtino. V toj vodi močimo vršičke pri mladom drevji i stem dvakratnim močenjem listne vüši prepravimo. Pri vekšem drevji pa škropimo z zato priplavlenov škropilnicov. V vekši trafikaj pa se dobi tobačni izvleček, šteromi pridamo samo malo vode i žajfe i ga ravno tak nücamo kak doma napravleno tobakovo vodo. Navadno vidimo na vsakšoj vejki, gde se nahajajo listne vüši, tüdi mravle. Ništerni te nedužne živalice po krivici dolžijo, da one to povzročajo. To pa je jako napačno. Listne vüši cecajo iz mladi poganjkov nekšo sladko tekočino (sok) i mravle pa rade majo sladke reči i tüdi zato najdemo vsešérom pri listni vüšaj zadosta mravel. Kak friško pa listn vüši odpravi, kak je opisano s tobakovo vodo, pa tüdi nedužne mravle odidejo same. Krvava vüš. To je edna najvekši škodlivcov naši jablan. Je jako mala živalica i napada samo jablane. Pri nas je pa zavolo naše nemarnosti jako razširjena. Vidimo na vejaj i v razpokaj jablan male bele hüpčeke. Če te küpčeke pogledamo malo bole natenko, najdemo v njij puno mali rdečkasto-rjavi živalic, štere nosijo na svojem zadki mali šopek vune. Svoje ime so dobile od rdečkaste tekočine, štero se nam pokaže, če je s prstom zmüzgano. Eden sam vért pri tom deli dosta neopravi. Sküpnov močjov, kda bi popunoma zatrli toga najvéčega sovražnika naši jablan. Najbokša pomoč proti tomi je roka i cota, s šterov je jako dober proti tem živalim. Ništerni pa morejo z marlivim milom ali žajfo. Drügi pa pali napravijo petrolovo mešanico iz 1/5 tople vode, 1/5 mazlive žajfe l/5 petroleja i 3/4 litra mrzle vode. IZJAVA. Podpisani Varga Franc, posestnik v Ivanjševci hšt. 5. bil sem zavarovan pri „VARDAR“ deln. zav. društvi v Ljubljani, pogorel sem dne 4. junija 1229., moja Škoda je vrlo kulantno likvidirana in mi dne 16. julija 1929. brez odbitka izplačana od glavnega zastopstva ter zavarovalnice, od Kreditne zadruge za trgovino in obrt v Murski Soboti. Ker sem s kulantnim postopanjem navedenega društva zelo zadovoljen, Priporočam vsakomur zavarovalnico „VARDAR.“ V M. Soboti, dne 16. julija 1929. VARGA FRANC. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191 Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnice v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. 12 Sprejmeta se takoj dva mizarskiva pomočnika pri g. KUTOŠl EUGENU v Bogojini. Pintarske pomočnike (sodarske) sprime s prostov hranov stanovanjom i perilom FRANC REPIČ sodar (pintar) Ljubljana Trnovo. Sprejme se iz boljše hiše Vajenec za mizarsko obrt. Zglasiti se pri DURIČ FERDINANDI v Rakičani. IVAN ŠEGA, M . Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin, gasmotor - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje - jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valski i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svilo, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MASINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi, sadni i grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, vetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! Močne mišice, zdravi živci, redna dnevna skrb za telo je najbogša proti betegom. Zato so že naši dedeki meli stalno v hiži i z haskom dnevno rabili izprobano domače vrastvo i kosmemetiko Fellerov prijetnodišeči „Elsafluid‘. Rabi se odznotra i odzvüna Fellerov ,,Elsafluid“ i čuva od prehlajenja i zastruplenja, ar je ravnotak desinfekcijsko sredstvo i kozmetlka za roko, lica, zobe, vüsta i zavolo toga dober tüdi proti gripi. Pomešani z vodov se lehko rabi za grgranje i odstrani kašeo i zamuknjenost. Dobi se po apotekaj edna potrošna kantica 6 Din, dvojna 9 Din, velka špecijalna 26 Din. Po pošti, konči eden pak, šteri ma 9. pokusni, 6 dvojni ali dve velke špecijalne kantice samo 62 Din. Trije takši paki samo 139 Din s poštov i pakivanjom. Naročila trbej nasloviti natančno na Eugen V. Feller lekarnik Stubica Donja Centrala 146. Hrvatska. Kak dobro vrastvo za želodec, naročite tüdi obednim Fellerove Elsa pilule. 6 škatulic12 D in. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.