Leio V-, šfev. 127. V Celju, čeiriek due 8. novembra 1923. Poštnina plačana v Rotovini. ^lirato ^S» Državna licejska knjižica ^@K SBB^T ^Hwr ^^htfflr fl^^^^BI Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za fnozemstvo 240 Din. Oglasi z-amm viäine stolpca 50 p. Rename med tekstom 1 Din. XH>samesEiiA.Lfeytllcei stairte iDIn. Izliafa vsa'k toreta, cetrteK In softoio. Uredtnlšfrvo : Strossmayerjeva uF. St. 1,1. pritlicje. Teles. 65. Upravništvo: Strossmayerjeva u.št. 1, pritučje. Teles. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.666. Za enotuo papredno j fronto. | Celje, 7. nov. 1923. | Pod tem naslovom prinaša »SIov. i Narod ¦¦ po uvodniku »Jutra« notico, ki ! povdarja potrebo enotne in vsled tega i močnejše napredne fronte. Delo v tej smeri bi bil močan donos k sanaciji j celokupnosti, »Slov. Narod« pravi, da je po zadnjih volitvah zagovarjai na- predno fronto, da pa ni našfil nikjer potrebnega razumevanja ter zaključuje z vpraSanjem a!i je sedai položaj za tako enotno fronto ugodnejši ? K temu bi mi še samo dostavlli, da je naš list ! potrebo skupnega in enolnega napred- nega dela vedno povdarjal, ker je to izraz odkrite željc in volje vseh na- prednih in nacionalnih Ijudij po deželi in v mestih, kjer vse deio in življenje hira vsled razcepljenosti, medsebojne ^ubosumnosti in o;:e züvesti, da smo raztepeni na toliko¦ drobcev brez moči. 1 a razdvojenost in laztrganost upüva n^ravnost demoralizujoče na naše na- predne Ijudi, ki pomalem izgubljajo vero v idejo, za kojo srno nekdai vsi doprinžšali tolike. žrtve. Vsled naše razdvojtnosti S3 mi vsi skapaj ponaj- večkrat ne zavedamo več, da je na- . prccin; živčlj v Sioveniji Le vedno oni veliki Činitelj, preko kojega bi se ne mogio nikdar in nikjer Hi, ako bl v naprednih vrstah ne bilo take neod- pustno btezne 'razdvojenostf, ki nss bo vse ubila, ako ji rnoSko in ociločno ne ; napravijo konca posters! možje iz. vseh na- prednih struj. Našimjpredni Ijudjeimaio vecnega medsebojnega. prerekanja do- voij in že!e videti enotne nastope, ki jih vcdi enotna volja, kofe cilj niso osebe ne iu ne tam, pač pa stvar, ki je interes naroda in domovinc. Mi niti za trenuiek ne dvomimo, &d bi na mah nastalo v Sioveniji po- vsem drugo živijenje, ako bi padla iz nas vseh ta rnora sovraštva, ki irna mnogo osebnega ozadja in več osebno- interesnega ozadja, kot pa načeinosti in nače), za koja bi se naj misleč rnož boril in izstavljal z vso silo celo živ- \ Jjenje. Ne bociimo nesrečni, ako ni i \ borcev v našem nsrodu za nadaljnje razkrajsnje, ako ni veČ večne volje za o.sebne boje, znamenje zdravja }e to, ki hoče preko zablod preteklosti na skupno de!o za bodočnost Predpogoj temu pa je odkritost in jasno?,s, da vetno, kaj hcčemo in da spoznamo ali moremo skupno hoditi ali ne moremo. Na našo napredno politiko zadnjih let in sedanjosti pada težka odgovor- nost. Izgleda tako, da se te odgovor- nosti ne zavedamo polno, ker bi sicer prilike, kakor so rned nnvni, bile že davno nemogoče. 1. B. Naš saobračaj. . S tüudovito nagiico se v zadnjern času ponavliajo poročila o raznili ne- zgodah na železnicah v naSi državi. lzvzeti pri torn niso potniški in ne to- vorni vlaki. Po večini pri teh nesrečah ni iskati vzrokov v tehniškem oziru, ternveč kakor se to iz teh suhopamih poroči! da ugotovili, v malomarnem vr- šenju eksekutivne službf. Mnogo se o tem ugiba, kaj je vzrok, da se je ravno letos toliko nesreč pripetilo, dočirn je med voino in ob prevratu bil promet ; vel>ko večji, nesreč pa kljub temu | rnani. Kdor pozna kompüciran ustroj j žeieznic in niihovo obratovanje, si za- more saj ustvariti siiko o tern, kako je pri sed'tniem obratovanjii splo.h mo~ goče, da se ntsreče pripetijo na način, kakor se je to popreje redkokdaj do- gajalo. Poznavalcu naSega Kaobračaja tu^i nJso 1uii tehniški pripomočki za vršenje siužbe, omenjam tu samo elek- trično-varnosh:e naprave, kat.ere nudijo preci-isno sigmnost in proprečijo marsi- i kafero nezgodo. Ali nehote se bo bra'.cu I vsililo vprašanie, zak-^i se ooiern ne I mipvavi rod, če je po v^iini isk;iti krivcio tv:b nesreč rned žtiiezmSkim osobiern. Mislirn, da som zade! jedro tega zia, katero že pet let zanima že- lezničarje, kakor tudi nuše gospodarske korpcracijti v taki meri, da se je o tem ! že mnogo govorilo in pisalo, toda same j tam, kjer bi -tailo potrebno, da se s tem i j intenzivno bavijo, je pa molk odgovor ! i vsetnu ternu. Mislim f.u našo skupSčino ! in železniško iviinistrstvo, o tem kaj | pisati mi ne dostaja in prepu-ičam to | poklicnim .politikorn. Za potrebno pa smatram vendar ; opozarjati javnost na dejstvo, da če se v tem obsegu ponavljajo .te nesrece, izgubi ciržava na rnateriialu več, kakor bi znašali dohodki železnic, ne oziraje se na človeSke ž-:tve in na nesigurnost pri potovanju, kar bi tudi najbolj spo- sobnemu zun. minist.ru otežkočilo naSe zunanjepolitične razmerc in ugled dr- žave dvigniti na nivo, ki bi pomenil stalnost naSih gospodarskih prilik. NaSi ministri razumejo vse, le tega ne, da človok, ki se že pet let ne more tako hraniti in živeti, kakor se spodobi, ter I zadostitl fizičnim naporom, katere stavi I posebno eksekutivna slnžba na njega, nidi ne more teh dolžnosti izpolnjevati tako 'kakor bi bilo potrebno, ker nje- govo skibo hranjeno telo po petletnem stradanju nima več odpora, da vrši po 12 in 24 ur neprestane službs. Ta rkiXba ziihteva poleg treznosti mirne in zdrave živce. Naloga na5e zaintere- sirane javnosti je, da zahieva in pod- pira skupščino v toliko, da se na ka- terikoii način dosože v prvi vrsti zboli- šanje gospodarskega položaja železni- čarstva v taki meri, da mu bo mogoče živeti človeka vredno življenje, vspo- redno pa naš saobračaj izpopolnjevati in tako odpraviti take, naši državi to- liko Skociüive pojave. lz sejs upravnega odbcra Na- rodne banke. Na seji upravnega odbora Narodne banke 6. tm. se je sklepalo o vpra^anju, če je treba povečati ob- tok novi"' nir. član uprave Miroslav ..CulnH1. 'v-r'*\ .stali^^f denarnih zavociov, X.I o se udeležili konference v Zngrebu 23. oktobra. Zahtevajo kre- dit v obliki meničnepfa posojila v znes- kLi 500 mlJijonov dinarjev. Finančni minister Stojadinovič je v dolgem g^voru pojasneva! staiišče vlade in iz- javil, da pride pri n:.-is na vs;;ko glavo 500 dinarjev in orirrierjal Češkoslo- važkc, ki kot indiis-triiska dežela po- trebui? več denariev, ¦/, Jugoslavia ka- teri tega kot agrsrni državi ni tveba. Ako bi se ttskali novi bankovci, bi i dra;;inia naraščala in ogroženo bi bilo ravnotežje državnega proračuna. Po do!(!;{im pretresu o vprašanju kreditov je glavni odbor Narodne banke ugo- j tovii, da sedan ja kriza ni izzvana vsled ' pomanjkanja denarja, temveč po na- pačriem uporabijan.ju kreditov. Obtoka novüaric rii treba poveiati. Nasa nota Bolgarij!. Naš.poslanik v Sofiji Rakič je izroČil 5. trri. opoldne bolgarskemu zunanjemu rr.inistrn Ka- rasovu noto riaše vlade glede atentata na našega vojaSkega ataSeja. V noti zahteva n^Sa vfada, da se bolgarska vlada oficielno opraviči pred našim po- slanikom ter izreče svoje obžalovanje nad zločinom, da bolgarski vojni mi- nister ocebnj izreče svoje obžalovanje našemu vojnemu atašeju, da bolgarski vojažki oddelek 250 mož z zastavo izkaže čast naši zastavi pred našim poslaniStvom v Sofiji, dn se uvede naj- strožja preiskava in primerno kaznu.je krivca, vprašanje materialne odškod- nine za žalitev osebe našega atašeja in naše države naj se izroči stalnemu mednarodnemu razsodišču v Haagu. Rok je stavljen bolgarsSki vladi za iz- vržiitev prvih treh zahtev 48 ur in po- tei!e v sredo opoldne. V diplomatskih krogih se smatra za gotovo, da sprejme Bolgarija vse zahteve Jugoslavije, ker so zmerne in opravičene. Napetjt situacSja v Sofiji. Naša nota je povzroČila v Sofiji veliko vzne- mirjenje. Pred jugoslovanskim pcsla- nižtvom so ojačene straže, ker se bol- garska vlada boji hujših incidentov. Dne 6. t. m. so se vršile v Sofiji de- monstracije proti Jugosiaviji, demon- stranti so poskuSali prodreti do jugo- slovanskega poslaništva, kar je poiicija preprečila. Makedonstvujušči in bol- garski šovinisti narneravajo sklicati danes dopoldne protestno zborovanje, na katerem bi pozvali vlado, da odbije jugoslovanske zahteve, ziasti točko, da bi oddolek vojakov izkazal čast jugo- slovanski zastavi. Valesile svetujejo Bolgariji, naj s koncilijantnim nastopom iikvidira opasni incident. Radic, in hi*v#itsko vprašanje. Stipica Radič je govoril pred kratkim v Westminster Hall pred angieškim balkanskim komitejem. fzvajal je, da je cilj Mrvatcv hrvatska seljaška re- 'pnblika z odprto jarospodsrsko grar.ico v Avscrijo in Madžarsko ter nevtrali- zaciia j.adranske obali, da se tako kon- čajo prepiri z Italijo. Radičeva stranka ne bo priSla nikdar v skupsčino celot.no. Eeograjska vlada mora priznati hrvatski parlarnent in hrvatsko narodno vlado v Zagrebu, kakor tudi ustar:ov»tev po- dobndi vlad v Bosni, Macedoniii, S!o- veniji, Črni gori, BaČki in Banatj. Mussolini, parlanient in časopisje. Mussolini je te dni izrazil svoje mnenie o diktaturi sledeče : »N'mamo nobene .doktrine o diktaturi. Če je diktatura potrebna, se jo mora avesti. Če je vsak na svojem msstu, je vsak zadovoljen in dela z veseijem. Parlament eksistira, je mireri in dela. Toda ali menite, da bo v bodočnosti dobro, kar je bilo v preteklosti koristno? Parlament, kakor cbstoja sedaji ie imel smotrenost za preteklost, danes pa ne odgovarja več Kosci. (!z čežčine.) I. Nebo je inodro; solnce zahaja. Vsčerna zarja že rudeči. Po cesti v senci visokih topolov stopa krepko tropa koscev. Obleceni so v bele srajce s Sirokimi rokavi, opasani z jermeni, Na glavi irnajo stare kape all raztrgane slamnike, na rami pa nosijo kose, ki se blKče v poslednjih solnčnih žarkih. Pred solnčnim vzhodom so Sli na delo, sedaj se vračajo. Diaeča trava, namešana s cvetlicami, je padla pod njihovimi kosarni, vmes pa so počivali in ležali. Dckler \e bilo kaj v steklenicah, so jih pridno praznili, pozneje pa so večkrat pohiteli k bližnjemu studencu, da si olajšajo žejo. Vinko stopa počasi za drugimi, koso pogosto prelaga z ene rame na drugo in si žvižga pesmico. Pred prvo branjarijo v trgu S .. . odlože kosci svoje kose, jih naslone na zid in vstopijo. Tukaj so se ustaviii slehemi večer ter ostali loüko časa, da jih noge niso več držale in če so hoteli iti vsi, Vinko se je branih Spočetkr-t se je malo govorilo — četnu prazne besede ! Po nekoliko kozarčkih pa so po- stajali giasnejsi in naposled se jih je slišaio po vsem trgu, najbolj Vinka. V temno, mračnc sobo vstopi slabo ' oblečena 5ena in potegne Vinka za rokav. »Pojdi ciumov !« »Kozarček sladkega za ženske!« »Pojdi, doma nirnamo niti koSčka kruha.« »Ksj za to — tu imaš, pij !« Žer.a pokusi. — »Tako, sedaj pa pojdi 1« »To bi bilo lepo i« »Boljše je vendar biti prost kot ptič, kakor tako poročen 1« je pripomnil smeje natrkani tovariš. »Ne grem, slabo me poznaš !« »Pcjdi, pojdi, Vinko otroci že čakaio !« »Stara mati je pri njih, sicer bi pa že lahko spaii.« »Oni čakaio nate, saj si vendar oU !« «Kdo pa to gotovo ve !« »Vinko!« Žena udari v jok. »Zdaj pa pojdi. druga6?----------« V/;digne jezen roko. j »Tega pa ne boS steril, kakor sem tvoj brat!« zakriči Jozko, mlajši Vin- kov brat in mu stopi nasproti. Žena skoči mod nje. »Zakr-ij jo zagovarjaž - ali sta zmenjena?« »N« vpij Vinko in pojdi! Lepše in pohlevnejše je prosila žona, tem surovejše se je vedel Vinko. »Zakaj pa tega nisi poročila? Zakaj si za mano letaia? Zdaj ima5 mene in pojdi. sai ne born tukaj stanoval.« Žena skoči iz prodajalne — svetla obleka je izginila v temi — — — Pred sedmimi leti ni bilo bolj za- liubljenega parčka nego Vinko in Barbka. Vinko je bil že takrat Kosec, kajti bili so tudi njegov oče in bratje kosci. Bil je dobroduSen, zelo delaven, le malo nestanoviten. Toda kornaj se je poročil, je bil kakor izprernenjen. V začetku je šel le ob nedeljah popoldne na kegljišče, pa >!e takrat je Ie redkokedaj prinesel še kaj denarja domov. Pozneje je igral tudi druge dni. Nekoü ga je äia Barbka iskat z encletnim otrokom v narocju. »Vinko — pojdi domov !« [ Igralci se zakrohotajo. Vinko je kegljal daije. Žena je hitela na kegljišče in po- stavila otroka na mesto kralja. »Tako, sedaj vrzi, tu imaš kralja !« Otrok je vzdignii kost.anjevo gla- vico, stegnil ročict ter se smehljal očetu. Ta je hitel po otroka, ga vzel v naročje in odhitel z ženo domov. Danes bi bil morda tudi tacega kralja — zadel. Kosci odideio, le Vinko ostane in neka-| mrmra — — Medtem so se doma. igrali njegovi trije otroci, najstarejSi komaj šest let. Biii so pravi razposajenci. Ali bi bilo mogoče drugače? Očeta so redkokedaj videli, mati pa je delala ves dan v graščini, da jirn je mogla preskrbeti kruha. Stara mati pa je bila hroma. Mlajäa dva sta bila v samih sraj- čkah, večji, deček je imel raztrgane hlačke z naramnicami iz edrezanih kosov suknja. »Pojdi z nami, babica, gremo ma- teri naproti!« >Le počakaj, saj bo prišla!« je Si ran 2. »NO V A O O B A « ':¦¦>'¦ >rv, 1 J7 zahtevam časa. Mora se v,a prepustiti novernu. času primernemu razvoju. Vsa politična vprašanja obravnava temeljito dnevno časopisje. Jaz bereni liste dnevno in se okoristim z njihovo vse- bino. Ali je potrebno, da pride kak poslanec v parlameni: in mi pove, kar sem bral že v listih ? Ko se ie vstvaril parlament, ni še bilo nobenih trgovskih zbornic, delavskih zbornic in sindikatov. Vsako stoletje ima svojo zgodovino, svoje institucije. Inteligsntna diktstura lahko doigo traja.<; italijanska vlada protl novemu tržaŠker^u Škofu. Ker je novoimeno- vani tržaški škof dr. A. Fogar Sloven- cem naklonjen in pravičen, ga italijan- ska vlada še dosedaj ni potrdih. Ne.mčija pred državljansko voj- no. V Berlinu se ropanje nadaljuje. V Chariottenburgu so brezposehii ustavili vef priv^inih ;>.vtomobil<.;v in oropai; potnike. Pasarste slačijo po uiicah ksr pri belem dnevu, zato nodi ijudstvo po uiicah brez denarja in dragoconosti. Na vseh straneh se vojaštvo pripravlja proti zbiranju desno--radikaiskih tai. Bßrlirjska varnostna straža je priprav- Ijena proti četam gevierala vonderGoltz. Na turinsko-bavarski meii so priprave za državljansko vojno v polnem teku. Stres.sernanu svetujejo, naj izroči obiast direktoriju, ki bi edini mogel vzdr;?.ati mir. V tisku so žs novčanice po sto bilijonov mark. V Poren ju bo uveden zlat denar. Z ozirom na kritičen po- ložai v NemČiji se bodo inozemske misije zavarovaie z antantnimi četami. Sporni mandatf v Avstriji. Zvez- na voliina obiast v Solnogradu je 5. tm. razdeliia 8 spor.ih mandatov in sicer so dobili : 2 krščanski socijalci, 3 socijaini demokrati, 2 pristaši vele- nemSke ljudske stranke in Landbunda. Važiie izjctve Poincareja. Poincare1 je imel ob priiiki odkritja. vojaškega spomenika v Briven govor, v katerem je izvajai: Stiri leta so ;:e minuia, odkar je Nernčija velesilarn obljubila svoje obveznosti vestno izoolnjevati. Toda od trenutka podpisa se je skušala NemMja svojim obveznostim odtegniti. Do 30. junija 1923 je Nemčija plačala 8.849,913.000 zlatih mark, od knterih je 6 miiijard 288 milijonov mark li- kvidiranih aktiv, ki se razdele med zaveznike. Od te svcte je dobila Fran- cija v denarju in naturaiijah 2 mili- jardi 152,492.000 zlatih mark, od ka- tere svote pa se morajo cdtegniti stroäki zasedbe Poruhrja, tako da ostane Se 274 milijonov zlatih mark. Nemčija se uničuje sama s svoio trmogiavostjo, medtem ko ne more preprečiti, da pri- vatniki, zlasti veleindust.rijci/ bogatijo. Kljiib temu prostüvoljnemu bankerotu smo biii pripravlieni. da pregledzjo ves'caki nernške dolgove. skienili pa smo, da sü držirno used in po tfelu | veSaikov mirovne pogodbe. Giede $?.-/< para'dsticnega pokreta je izjavil Poin- carč: Nikdar nismo obljubili, da bi ču- väII nemško ustavo in c-i^ncst nemške drzave proti Nemcem. Celiske novicec Redni sestankJ krajcvne organi- zacije JDS v Ce!ju se zopet prično« Prvi sestanek ja v Cetrtek, dne 8. no- vernbra ob 8. uri zvečer v rudeči sobi »Narodnega doma«. sobrodošli so vsi strankini Člaiii. Za Čia c od- bora je udeležfca obllgatoričnal Mestizo ^ledaliäce v Ceiju. V torek 6. tm. je gostovaia pri yias Čla- nica beograjskes^a pozori5ta ?ra. Marija Vera z izbranim programorn: balade, romance, narorfue pesrni in dramski oci'omki. Na nioremo reLi, da jeibilto recitacijs^i v;r'č;;r, ker je to premalo, bil je giedališku umetniškj ve^er, kakor ga more dati urnetnica take sila kakor je ga. Marija Vera. N«ša publika v Jugoslaviji ge ni vajsna ta- kih večerov, to je pokazala tudi celj- ska publika, ki je gledaliSČ»-- le srecinie dobro posetila, reči pa rnoramo da ni bil obisk za začetek slab. Vsi smo obüutili, da taki večeri niso dolgo- casni, da so polni globokepra umt:t- niškega užitka in nas seznanjajo z našo domačo umeinostjo. Koliko sil- nejsi ?n večji je stal pr«=d nami na;1 Oton Župančič, ki nam ga je tolma- i čila a toiikim custvovanjem in ume- | vanjem in s toliko umetnlško :-i!o ga. ; Marija Vera. Dramski odlomki iz Ifige- nije in Judite pa so nam odprli vrata v oni veliki svet veiike klasične umetnosti in dramske sue, koje prva preds'iaviteljica je gospa Marija Vera na naših iugoslovanskih odrih. j Večer ge. Marije Vere je pokazal tudi, j da se je v naSerrj mestu. v zadnjem ! času skoraj razvila hipr;rprodukciia j raznih umetniških prireditev in publiki I niti ne moremo zameriti, da se ta vj- : čer ni odzvala v taki men, kakoršno bi bila lunetnost Marije Vere bre.<; '. dvorn? zasln^ila. — Iz njenih r-vcitacij \ Župančičevih pe^nitev, narodn.ih pesmi I in škotskih balad srno občiitili siino ! umetniško psiho akterke, ki posega z najp;lob]jim razumevanjem v bistvo naojsane besede in zdi se nam, da to šele v njeni interpretaciji zadobi ne- posredno sugesiivno moč in vpliv na našo misel. Njena krasna dikcija je zvenela tudi v dramatičnem nastopu »Judite«, kjer smo le obzY.lovali, da so bili to le odlomki in da nam urrrava ni dala ce!e drame »Judit« iz ljubljan- skega repertoarjn, kjer bi ob ugodnem \ ozadju umetnost Marije Vero se bolj pronikla. Ljudsko vseučlll?.Le v Celjn. Pre- davanje g. urednika Širnnica 5. t. m. »O umetnostih stavih Egip^nnov«. Uvodno je L:. pred«r;vate)j omenii važnost nilske poplave za živijenje in nspredek egipčanskega naroda in podal kretek preg'ed njegove politicne zgodovine. Domači zgodovinar Manetho ie v svojih »Egipčanskih spomenikih«, ki jih je v 3. stoletju pr. I:estnik,i üovoljonja v slučaju sejrna aii drugih prireditev, svojo ebrt tudi na tem mestu izvrševLt'. brez po- sebv;öj{,'3 riovoljenja. ako se vrSi ta pri- re.ditt-v v isti občini, za katero je oo- voljenje Szdano. QostilniLar}i in vsi !«ipd vi«a so obvezani, da dobavo vina s.ii vin- skega .mosty 24 v.r po. sprejemu istega v svoie lokale, naznanijo finančni kon- troli ta sprsjem in neposredno plačajo trošarmo, odnosno obeinsko doklado. -Strokovna šoia za vajence in vajeoke hatelJrsks. kavaralške in gostiünicarske cbiti v Ctlju. Vsled lzreženo zälje, da se pouk na vrši v 4, skušala babica pomiriti dečka. »Da, kedaj? — pojdi!« je zahtevai. »Saj veš, srcek, da ne morem hoditi, saj Se po sobi ne morem, pusti, naj počivam, le počakaj, Le boS ti en- krat tak$en kakeršna sem jriz !« »Jaz ne born takSen !« »Stara čarovnica !« Srednji otrok je pokazal babici jezik. »Le počakaj, 51a bo takoj z nami, jaz ji born zakadil!« Segel je v žep, vžgal vžigalico ob stenä ter zapalil slamo, ki je ležala v veži. Hodnik je bil takoj v plamenu. Prestrašeni otroci*» so odhiteli, manjšega ko vlekli s seboj. Kmalu je vdaril plarnen skozi streho, celo sosednja streha se je vnela. Ljudje so prestraSeni kričali. Zvon je žalostno brnel------------ Vinko je opotekaje se priäel do svoje koče, v kateri je zgorela babica. Za vsako roko ga je vlekel otrok, naj- manjšega je imel deček na hrbtu. Nekaj dni pozneje so našli truplo Barbke v bližnjem bajerju. (Dalje prihodajiCi KRONIST. Žetveno slavlje. V bližini Saksonije je prijazna vas, ki jo krasijo častitljive lipe, pod koji- mi so morda kedaj secleli — st.ari j Slovani, ki pa še niso imeli cast po- ; zdravljati v svoji srodini profesorje, mlinarje, sodnike in agrarce, koje je rodila danaSnja generaeija, plav&joča v obilnem blagostanju, radujnča se ob ubranem peeju naSih popevk. j \z mišliene vasi pa je orisel v J Saksonijo glas, da praznujejo tamkaj vaščani »zahvalno nedeljo«, ki se pa to pot ne obhaja na griču vaäke po- družnice, temveč v farni cerkvi ob slovesnem pritrkavanju kompletnih zvo- nov v drugi izdaji. Domači g. župnik, dober rodoljub j in prikupljivega nastopa pa si je »jedno zmislil« ter prenesel žctveno slavlje na Siovenska tla. On je najbrž kreiral J ta lep običaj v Jugosiaviji sploh, in zdi se mi, da bo našel tudi posnemalce v svojih stanovskih tovariših. Zanimala me je i:a novica. Zato \ sem pohitel na »žetveno izložbo« v staro bogoslužnico. Ker je bila cctrkev precej prazna sem imel priliko si na- tančneie pogledati žetveni dar, ki ga nam je naklonila rajsko lepa jesen, kakršne ne pomninio že dolgo vrsto let. Dopoldne tega dne — bila ]z za- hvalna nedelja — se je brala zahvalfia sv. ma§a za dobro ietino — običaj, ki je zelo razširjen pvi Nemcih in mogoče tudi v severnih slovanskih naSih za- veznikih. Za zahvalno mašo pa so prinesli domačini vse vrste poljskih pridelkov in sadia v cerkev, kjer se le-ti razpo- redijo. Aranžma je res ckusen in niti naj- rrianj ne moti kraj, v katerern 5e menda nikoli niso bil* zbrani zastopniki naših poljä in sadonosnikov. Glavni oltar krasijo grozdje, jab- lane, hruSke. V sreklenih vazah na ia- bernaklu vidiš vse vrste žita. Vsako svečo »straži<: krasen grozdič, stene poleg oltarja pa šopki aide. Med lest^nccm in svečniki vise na razpeti žici paprike. Tik lestenca pa je improviziran »nov lestenec« sestavljen iz raznih poljskih pridelkov. Na križnem vznožju stoje na koneih koru>.ni atcrži, kot imitaeija sve_, v sredini veiikanska buča, raz vznožja pa vise zopet pisani koruzni storži v skupinah. Ves »leste- nec« visi na 2ici, ki je s.koraj do stropa opletena s fižolom. Na desnem stranskem cltarju je na štirih krožnJJcih »izstavljen« krotn- pir, v sredini krasen karfiol ob robu pa še obiinejša zeljna glava. Na ievem stranskem oltarju iadje pa je kar cela razstsva. Tu vidiš sivo zelje, kumare, redkev, korenjt, peteržiij, peso, repo i. t. d. Pod obokorn v kapelo pa ie kita hiTieiia-listi in ovenele kobuie, ki zavzemajo z oüirom na njih »zveneči pornen« v minuli hmeljski seziji po- sebno častno mesto v farni cerkvi. Prijarna hčerka posestnika in or- ganista nam je Se vso ceii:ev elektriino razsvetila, da je bi! utis, ki smo ga odnesli iz starodavne cerkve veličast- nsjši. Ideja je res oriejinaina in vredn.a, da si dragi bralcc ogledaŠ pivu jugo- siovansko žetver.o sbvlje. Pase res postavljajo — Gotovljani. •^ ¦¦»•¦/. 127. » N 0 V A 0 O B A « Stran 3. ampak Ie v 2 I'vUn-kih dneh, se je določil čas poukü oo t;>:l:ih in četrtkih \ od 14. do 1S. (2. — 6.) ure. Vsi pri- | zadeti podjetniki se opozarjajo, da ie j obisk njih vajencev obvezen in da se reden pouk prične v četrtek dne 8. t. ni. v prostorih'drz. deLi-:e mešč. sole. TatvJna v Gaberju. Kontern okto- bra so neznani zhkovci vlor-nili v hišo Mari je Setinc v Gaberju ter odnesli »7 kg masii in gnjat v skupp.i vied- : nosri 800 Din. Vlomi in tatvine v oko- > lici Celja so na dnevnem redu, je to najbri: organizirana družba, ,ki se na la nači:! okorišča s tujim blagorn. Kab.'.va tleJjiromotorjev. Ker se bo pri vtčji porabi električne cnergije dovoiiio )e vporsbo Synhron-mctoriev, se obrtniki, ki si nameravajo nabnvin ' elektromotorje, vabijo, da sr- ;>red n;i- { bavo istih zgiase pri obr;>v,vodstvu j mt-M-ne elektrarne, ki jim bo podalo | vsa pc.trcbna pojasnila. Pociüütev iekarnižke koncesije Ministrstvczanarodnozdravje je podelilo mag. pharm. Andreiu Posavcu konce- ( si jo za vodstvo iekarne v Celju, ki jo ;¦¦? kupil od lekarnaria Ruperta Gaserja. Celjsko pcvsko clruštvo poziva vse svoje pevce, da se uueiežujejo od četrtka 8. tm. naprej redno in polno- Stevilno vaj moškega zbora v svrho prosiave narodnega prsznika dne 1. decembra dopoldne. Vaje se vrše ob 8. uri zvečer v mali dvorani Narodno K?. slctna vCelju in misiirrio, d?. ne bo treba pososei pcrvdarjati, kako c'o;":::osr irna vsak posameznik ob taki priiiki. IVktška in Sen ska podružnžcu G. M. družbe v Celju skiicujeta sku- pno odborovo sejo za iietrtek, tine 8. • u". točno Gb 20. uri v čitalnico Narv ¦'"'¦. Radi važnega razgovo--¦ s-'¦•"-si o'noSteviino udeležbo. Vojfiiika amnestija Z uicazorr. S. ßr- 9211 od 21. oktobra 1923 se oprostijo in pozabiio vsa kaznjiva de- Jan-'a samovoljne odstraniive, ubežniS- tva^ (dezertacije) in dogovorjenega ubežniStva \z vojske, ki so jih izvršili podoficirji, kaplari i redovi naše voj- ske od 8. junija 1922 pa do 21. okt. 1923; to pa samo v slučajih, ako so se dotičniki sami vrnüi v svoje ko- mande, all so se sami javili pri vc:jaš~ ki ali civilni obiasti radi upotitve v ornando, ali pa ki bodo tosiorili naj- ;A^ijf> do 21. januarja 1924. Sorodniki •¦¦•lanci naj takoj obvestijo ubežnike ,;; j;i; pozovejo, da se do 21. januarja 1924 sami prijavijo obiasti kar bo ko- rist ubežnikom in jib sorodnikor.. /'.ilSTNO GLEDALIŠČE V CELJL. j R e p e r t o a;: 10 ¦¦•f.'ci.a. »Pri belem Iccnjiciku*. 5u'J, 0 .; .¦:-:žane cene. Ixven. 13. torck. »Tat«. B, j GostovanjeČJanov zagrsebškega c;le- daI"'Sča ge. Podgorske in g. Nt:Liča. 14. sreda. »Tat«. A. Dopl«.L Zalec. Podružnica Juäcslovanske /:.atice v Zalcu priredi 8. decembra 1923 zsbavni večer v prid podružnice. Pros! se sosednja društva, da se ozi- raio na prekoristno dejtsvo in ne pri- rejajo na ta dan kakänih pvirečitev. Moxirje. Naše sokolsko društvo je uprizoriio v nedeljo 28. oktobra 1.1. zruino veseloigro »Nebesa na zemlji«. Reči moramo, da je uprizcritev prav dobro uspela. Vsi diletanti so reSili svoje vlogre dobro. Zlasti ugajala sta gdč. Mikuževa kot teta Klara in g. Kamp jut kct Balcn. To pot se je zoptt pokazala nujna potreba, da si druStvo omisii nov večji-oder. Kijub temu, da so se vsi igralci res potrudili, ni priSJa igra do veljave, ki ji gre, ker je bil oder popolnoma prernajhen. Naravno je, cia je bjio o prizorih, kjer je nasto- pilo vee oseb naenkrat, v«;e nekam stlaceno. Kakor sligimo, dela druStvo intenz:vno na tern, da si dobi nov oder. To akcijo moramo vsi kar najbolj podpreti. Upamo, dn bode Sokol v na- šem trgu s poljudnimi igrami dvignil naše družabno življenje iz rnorečega mrtvila. Igra se je v nedeljo 4. 11. t. ). ponovila na splošno željo občinstva. Palzely.. Abstinenčni klub »Višnjev križ« na Polzeli piiredi v nedeljo, dne 11. tm. v društvenih prostorih proslavo obletnice dmštvenega ustanovljenja, otvoritve brezalkoholne gostilne in treznega dne. Tej slavnosti bode pri- sostvoval tudi en gospod delegat od pokrajinske uprave, odsek za socijalno • politiko iz Ljubljane in en gospod de- ! legat od okrajnega sjlavarstva Celje. | Sodt-ioval bode društveni tamburaški I zbor. K obilni udeležbi vsbi najvljud- neje odbor. — Istočasno izrekamo naj- topiejšo in iskreno zahvalo gg. Karl FloriančJču, J. Kirbisch, A. Westen in D. Rakuschu za blagohotno našemu družtvu nakazana dariia. Gosp. Ernest Marinen zahvaijujemo s*? istotako pri- srčno za svoto po Din 250"— za pri- spevek kot ustano^ni član. Pokraiinski uprsvi, odsek za socijaino politiko v Ljubijani, kakor okrajnemu glavarstvu v Celju izreksrno udano zahvalo za bia^ohotno pospes'svanje našega hu- rr>anitarnega drustv«-. Vyprn döbrotnikom kličertio 5e enkrat: Bog Vam povrni! Dnevuui kro-i Kraljevič Petsr mornar. Ob pri- iiki :r>ornari.ške slave j.^ri otvon-vi po- morske akademije v Dabrovniki'. je kralj posla! podaclmiralu Pnci v Du- brovnik brzojavko, v kateri je čestital naši mornarici ter naznanü, cla je uvrslil icraljeviča Petra kot mornarja II. razrer»?. iv; poslal tudi v njegovem imenu morn^.s U:i pozdrave. LjubSjanski vüjiki župan oüsto- pil. Dne 6. im. je ljublanski veiiki župan dr. Lukan brzojavno naznanil notranjemu ministru svoj odstop \n zaprosil za pokojnimo. Posle je izročil načelnik!? notranjega oddelka J. Kre- menšku. Sodi se, da bo viada damisij-') dr. Lukana sprejela, keV je vlada že dolgo Č3sa nezadovoljna z vodilnimi funkcijons.rji državne uprave v Slove- niji. Tej spremembi v politični upravi na Slovenskem bodo siedile š> dmge. Namestniku velikega župana dr. Pfei- ferju v A/lariboru so cdvzeti posli okraj- nega g"iavar:;tva ter je imenovan za mariborskega okrajne^a giavarja vla- dni svetnik cr. Vončina, dosedanji okr. glavar v Novem mestu. Kar se tiče nasledstva dr. Lukanu, stoji v ospre- dju kandidatura maribojrskega voli- kega župana dr. Pioja. Štefanovičeva grupa se javija s svojirn lastnim kan- diciatom rnariborskim odvetnikom dr. Ravnikom, ljubljanski akcijski odbor pu. .piiporoča dvornega svetnika dr. Leona Stareta. Najbrče pa bo celo vpražanje za enkrat ostalo nerešeno. fSoko^sko društvo v Šmarju pri Jelšaii priredi v nedeljo, dne 11. nov. popoldne ob poi 4. uri v druStveni te- lovadr.ici Finž^arjevo žaloigro »Razva- lina življenja«. Po igri riomača veselica :•: gOubo, plesorn, !ici+'-ici;o in 5r?.!jivro poštu. i KoroSkfm ^».. —;..., ^^.:.«jKi« deželni glavar pravico. Za novega korožkc-ga čeželncga tviavarja je iz- voljen Vincenc Schumy, ki je v svoji izjavi povdarja!, da ne bo zakonodaja in uprava s Slovenci nič drugače rav- na!a kakor z Nernci v dežeii. Prodijju plitnlHskega donv-t na Wäiiiu pri Kranjski güii. Planinski dorn na Vršiču pri Kranjski gori stoji na italijanski strani. Dalj časa so se l vodila na tnicijativo kranjskotiorske podružnice SPD. pogajanja glede prc- daje. Na jzrednem občnem zbcru po- druž. SPD. 4.tm. v Mojstranise je skJe- nilo prodati domza50.000iis(talijanornz giasom podružnigk-ega načelnika Gra- 5ica. Proti prodaji sta bila graditelj doma na VrSiču in doigoletni predsed- nik dr. Josip Tičar in župnik Jpkob Aljaž. Republlkanskc gibaaje v Grčiji narašča. Kljub intervencije velesil je večina strank za odpravo' monarhije. Prebivalstvo zahteva za proglasitev republike Ijudsko glasovanje. Generalna stavka na Poljskem. Osrednji odbor sochilno-demokratične stranke je sklenil sporazumno s st.ro- kovnimi organizacijami generalno stav- ko za vso Poijsko. Ministrski predsed- scdnik Witos in podpredsednik Kor- fanty :;ta celi dan konferirala z resor- tnimi minlstri. Upanje je, da se sploš- na stavka prepreci. Samornor alkohollka. V gozdu »Logu« pri St. Petru pod Sv. Go ram i se je obesil 43 letni čevljar lvan Ko- lar iz Lastniča, ki je bil tipičen alko- holik. Zadnjih 14 dni sploh ni priSel iz pijanosti. Dan pred samomorom se jepokazal sosedom z vrvjo okoli vratu, pri sosedu pa je napravil z nožem v !evo roko lahko rano ter napisal z lastno krvjo poslovilno pismo svoji ženi. Napaden orožnik. V nedeljo je napadel neznan, elegantno obiečen člo- vek v Zagorju z revolverjem orožnika Guiiča in ga ranil. Neznanec je takoj nafo pobegnil in ga niso dosedaj §e izsledili. Žekzniški nesreči. Na ljubljan- skem glavnem koiodvoru je /grabil vlak 18-letnega tesarskega pomočnika Matijo Beberja iz Zg. Dola pri Hrast- niku in mu odtrgal desno roko. Na progi Ljubljana—Trst je podrl vhk progovnega čuvaja Anl.ona Petelina, ko se je vračal po običsjnern obhodu proge domov proti Preserju. Ootrgalo mu je levo roko nad členkom. Novi železniškf nesrečJ, Na pri- vatni železnici Eisler in Ortlieb v Bosni so se zruSiü piloti pri ?.e3e;:niškem mostu v BeliSu,. ko je bi!o že polo- vico vlaka na mostu. Lokomotive in dva vagona sta padk. v potok. Že v zraku sta strojevodja in kurjač skočila iz vlaka. Polomila sta si rcke iu noge. Strojevodja je že umrl v bolnic?, kurjač pa umira. — Na zagrebžkem južnem kolodvoru je zadel tovomi?.ki vlak, ki vozi iz Sisk^J, v vrsto voz s take» silo, da so hili si popolnoma uničeni, 4 pa tako rnočno po^kodovani, da so nepo- rabni. Tudi lokomotiva jp poškodo-rar:a. BtvSi ruski poslan*k Glerr. is;nr?- '\' mariborski javni bolnic; je umrl 5. novembra bivši ruski poslanik in mi- nister Giers v s:tarosti 75 ler. Preselil se je pr°d kratkim iz Dubrovnika v Maribor ?, .namenom, da se tarn stalno nastani. Dve tekstijni tovarni v S!oven!ji. Izmed vseh nažih pokrajiu stoji Stovenija, kar se tiče industrije, na prvcm mestu. Tako tudi glede tek- stilne industrije. Polegže obstoječih tek- stiinih tovarn grade sedaj v Sloveniji zopet dve novi in to s pomcčjo čeS- kega kapitala. V Kranju grade jugo- slovensko-češkoslovalko tvornico za volneno blago, v Jaršah pri Mengešu pa tvornico platna. Poleg tega se bo s sodelovanjem češkega kapitala po- večala že obstoječa tekstifna tvornica v Koeevju. SploSno se laliko trdi, da je v Sloveniji investiranega več češkega kapi^.la, kakor pa po drugih pekraji- nah nai5e države. Pri Slovencih najdejo Čehi mnogo več resnosti in realnega razumevanja za skupno delo. Zato je tudi v Sloveniji že nad deset podietij, v kst.erih je investiran Češki kapital. Razstava rnlečnih isäelkov v Mi- Ja uu odiožena. IOikor poroča naS &e- neralni konzulat v Milanu, se je rnz- stava mlečnih izdclkov, ki se je ime'a vräiti tekom tega meseca, odložua do aprila 1924. Tretja obktraicausta«ovi{ve»Pod- pornega ckuštva abpih« v LjubJjani. 7. november je nam slepim velevažer. ' ker na. ta dan prod tremi leti smo f> , ustanovili naše dru:?tvo. Ziosti clones se apominjamo vseh dobrotnikov, ki so nas vsa tri leta, vsakdor po svoji moči obd^rovali. Hvaleyini jim osiane- rno do groba in prosimo za njih na- daljno naklonjonost. Bog daj, da bi naraSčalo in naraslo veüko Steviio na- ših bodoČIh dobrotnikov. Ravno danes in tudi v bodoče kličemo v.iem dobrim: odpri roke, odpri sree, utiraj bratovske soize! — Zahvalno se beleži o;.bor »Podpornecra društva sL'nih« v L'ub- Ijani. TiskOV>'c j'.^jjfiii.i; acjio i^i^«;c. Iz Newyorka javlja»o, da je nsmeravala neka amerikanska biblijska družba \z~ dati biblijo brcz vsake napake. Izbrala je najboljSe stavce in korekture je bralo šest najboljših korektorjev. Razun tega so prečiiali še enkrat vse odtiske, tako pregledana biblija je zagledala luč sveta kot izvod brez »«apa'ke. Bralci pa so kljub temu m:šli v knjigi Se dva- najst napak. 18-15 Razne vestL Skrüvnostna najdba.' V bližini Klajnčeca so nasli pastirji v nedeljo rnrtvo trupio novorojenčka, ki je bil po rojstvu urnorjen. Trupio je biio od Živali že objedeno, ker so m an j kali posamezni deli telesa. Mrliček ie ležal že kake tri a!i štiri tedne na tern kraju. ZagrebSka poiicija zasleduje nečlo- veško rnater. Nov letal«ki rekord. Arnerikanski letalec Williams je dosegel nov sve- tovni rekord v hitrosti z letalom, vozil je s hitrostjo 266 milj na uro. Ant Lečnik I i O sas«tts« is?» |&aveSii* O I OeSj3, Blaun; frg l\. V (p ¦?&$ PaccSifiaff»). 71 OSREUNJEMU URADU ZA ZAVARO- VANJE DELAVCEV V ZAGREBÜ. Dii-- 30. oklobi je konč>.la obravnava po § 104 s. in v Ljubljani proti meni na ovadbo r.r/natelja Kocmurja radi- od mene napisanega čianua v ! »Trgovskem 'i.^ti.t«, »Taboru«, »Novi Dobs« in »Obrtnem vestinku« v avgustu ft 1922. pod naslovom: »Nečuveno go- spodarstvo bivšega odbora delavske bolniške blajajne v Ljubljani«. Kritiko sem pričel raai pivotno^zasnovane pa- lace v Ljubljani in navedel m. ' gimi ir.knminirane stavke: Tako ;e Kocmurjsva klika povz- ročila miJiioncko škodo bolniški bla- gajrn" in t'sti Kocniur se še danes usoja sedeti s svojo debelo kofo na ravna- teljskesT1. mestu zavoda, akoravno se mu :e cela vrsta nelepih reči že do- kazaJa. Pri' df-Želnan iodišču v Ljubljana nastopil sem dokaz resnice, kar so mi je tudi v glavnem posrecüo; Bi! sem obsojen Ie radi preostrega izreka na Dm 25"— kazni. Dokazal sorn Kocmurju, da je Koc- murjeva klika delila denar v obiiki nagrad pod raznirni irneni, med kate- rimi je bfl Kocmtir na.'vecjih vsot de- ležen. Dsikazal ... , -- mur ntopravičcno visoke svote pred- " ! '¦•'"-I .'IV. ;n dokazal, da je izrablial iiOiiiiško-biaHajniški avtamobil za pri- vatne vožnje, da je sklenii z istim od- bororn pogodbo, na podlagi koje bi bil lahi!ek: stro- kevni I;::.:. nikorn vožnje iz bolnic.\ ako so biii v isto poslani. Da k> nastavii:. ike brez razpisa In brez kvaUfücacije, da celo soiodno 05f:be, ozirali sq se jzrecno na socijaldemokratske strankarske vodi- teljc D. ¦ '.\i.i:S Kocmt:r ;¦.'•:-- jasnii ničiina o vožnji z avtomobilom n;,- Ri;b Čez Cerkvenico. Da je prikriva! zapisnike članu sosveta, iz strahu pred javnostjö. Da so brezvestno sns'fulirali z zgradbo palafe v Lii.ibiir-1.-. Da ;;• *wl * n^--s : .: , .i.aSCe- vanjem. Da se ;•: you Kocniurj^vo vednostjo nabiralo pri uradnikih za zlate ure in verižice za Kocmurja in načelnika Ro- ž;:;nca. (Kak pomen ima taka podaritev, si vsakdo lahko predstavlja.) Kar pa nisem pri sodniji iznesel, je še tudi to, da se je denar naiagal v sploSnem kreditnem druStvu, cigar vodilni clan je bil tudi Kocniur. To so dejstva, ki crotovo ne do- pusc'ajo zaupanja možu na ravnatelj- skem mestu in ie dolžnost merodainih činiteljev, da narede remeduro. Celje, dne 4. nov. 1923. Ivan Bizjak. Strau 4. »NOVA DOB A Štev. 127. Telefon Stev, 75 ün 76 Podružnica Poštni ček. rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniška glavnica in rezerve približuo Din 45,000.000 — Cenfraia v Ljubljani Delniška glavnica in rezerve približno Din 45,000.000 — Ustanovljena leta 1900 Podx>UESiio© Brežice, Crnome!!, Gorica, firanj, Maribor, Met&ovtč, Novš Sad, Piuj, Sarajevo, Split, TrsS- sprejema vloge sia knjižice In leKoči račlttl protl ugodssemu obrestovanjsa Kupuje Jn prodaja vse vrste vrednostnifo papirjev, vaiut in dovoijuje vsaMovrstae Ircedlfe. Otvarja akredittve In tzdaja kreditna pisma za fu- in Inozematvo. Če je haho milo cenejše od Zlatoroga, ne more biti tako dobrolZlatorog se dobavlja v vedno enaki kako- vosti in se proizvaja \v. najfinejših sirovin. Izku- Sena gospodinja zahteva radi tega vedno le: Zla- torog-milo! Odgovorni urednik: Lic.Edvard Šimnic. Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju. Iščem meblovano sobo z dvema posteljama, uporabo kuhinje, za takoj ali pozneje. Ponudbe pod: »Brez otrok« na upravo lista. 1 Prodata se rive vinski kadi pripravni uk;i /.a zeljne kzdi. Naslov v u'pravi Hsta. 1 Proda so nova hiša z enirn oralom vrta. Reflektanti dobijo . nas!ov v upravi tega lisra. 1 j /elim inštruirati dijaka oz. dijakinjo od 1. do IV. gimn. razreda, kakor tucii učence mešč. in trg. sole in sicer le v realnih predme- tih. Sem namreč dijak-invalid, ki sern napravil IV. gimn. razr. ter 111. 1. višje strojne šole. Inštruirati želim v tuk. inv. dorru, to pa vsled tega, ker sem nezmožen okrog hoditi. Stanko Sre- brnič. Inv. dorn. kozolec v dobrem stanju, z opeko krit, iz hras- tove^a iesa, v Št. Jurju ob iuž. žel. se proda. Naslov pove realitetna pisarna ArzenSek & Comp., Celje, Krslja Petra ceöta 22. 2—1 l Cenjenim frgovcesn! Vljudno naznanjam, da otvorim aiavno zalogo kanditov, . slaščic in čokoladnih izdeikov po tovar- niških cenah pri veletrgovini ViSIo3gja