Poštnina plačana » gotovini. Leto IX., št. 46 („jutro« xvni., št. »e a) Ljubljana, ponedeljek 1$. novembra 1937 Cena 2 Dir o^iakuunu ujuoijautv tinailjeva o — leietoE St 3122. 3123. 3124, 8125. i 126 —erauu xiuelek: Ljubljana, Selen-ourgova tU - Tel 3492 uj 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telelon št. 2455. Podružnica oelje tiocenova ulica 2. — feletoD St 190 Podružnica Jesenice: E1« kolodvoru St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Irbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ponedeljska Izdaja »življenje In svet11 Uredništvo: LJubljana: Knafljeva oUca 0, TeiefoD 6t 3122, 3123. 3124. 3125 U> 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj — Na roča se poseoej m velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon št 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. MIROVNA OFENZIVA ANGLIJE Nov val britanske diplomatske aktivnosti — Sporedna pogajanja z Nemčijo in Italijo London. 14. nov. d. Predsednik angleškega državnega 6 ve ta lord halifax bo prispel v četrtek na tridnevni obisk v Berlin- Kakor je bilo napovedano, ne bo obiskal samo iovske razstave v Berlinu in se udeležil Jo-va v feleziji, temveč se bo sestal tudi g kan-celarjem Hitlerjem, zunanjim ministrom Neurathom in pruskim min. predsednikom Goringom. Zanimanje za Halifaxovo pot v Nemčijo je po uradnem priznanju o domenjenem razgovoru e Hitlerjem posebno veliko V poučenih krogih so prepričani, da se bosta Halifax in Hitler pogovorila o vseli perečih mednarodnih vprašanjih, še posebej pa o onih, ki zadevajo meJsebojne odnošaje obeh velesil. Ker pa Halifasov obisk ne bo uradnega značaja, se bo ta omejil v svojem razgovoru s Hitlerjem samo na to, da bo e>Prejci na znanje nemško stališče v informativne namene angleške vlade. Hali£axova misija v Nemčiji V tej zvezi pa zatrjujejo v tukajšnjih političnih krogih, da je Ha!ifaxova pot v Nemčijo, prav tako kakoT razgovor angleškega odpravnika poslov v Rimu z italijanskim zunanjim ministrom Cianom, samo del velike ofenzive Velike Britanije, za katero se je proti pričakovanju o»Močila angleška vlada prav v sedanjem trenutku, ko je zaradi [»odpisa trojnega pakta v Rimu napetost v svetu narasla. V Londonu 6e namreč prav dobro zavedajo, da se Nemčija svoji želji po ureditvi svojih odnosa jev z-Andijo, za kar je bila pripravljena že marsikaj žrtvovati, še vedno ni odpovedala, dasi so uradni listi med obema vladama po znani odpovedi Neurathovega obiska v Londonu takorekoč prenehali. Chamberlainov govor na banketu londonskega župana pa je spet odprl pot za iskanje novih stikov v znamenju zbližanja tako z Italijo kakor z Nemčijo. Priznanje italijanskega imperija >Evening Standard« poroča, da je grof Ciano v razgovoru z angleškim odpravnikom poslov v K:mu iziečno poudaril, da pripisuje Mussolini Chamberlainovemu govoru zelo velik pomen. Iz zanesljivega vira se nadalje doznava, da je za razgovor z angleškim odpravnikom poslov zaprosil Ciano sam. Zato v diplomatskih krogih navzlic vsem trenutnim rezervam ne izključujejo možnosti neposrednih angleško-itali-janskih pogajanj. Ta delni cptimi/em je nastal predvsem zaradi tega, ker so se raznesle govorice, da je v glavni italijanski zahtevi, priznanju abesinske osvojitve in italijanskega imj>e.rija. že mogoč kompromis. Anglešika vla:a pa bi bila pripravljena sprejeti kompromis v tem vprašanju le pod pogojem, ako bi ji Italija storila naslednje protiusluge: • • • z naslednjimi pogoji 1. Odpovedala naj bi se protiangleški propagandi v Egiptu in Palestini. 2. Omilila naj bi nekatere. svoje vojaško-strate-ške ukrepe, ki posebno kvarijo medsebojno zaupanje, tako naj bi na primer zmanjšala število svojega stalnega vojaštva v Libiji, kjer je v zadnjem času zbrala okoli 70.000 vojakov, kar se Angliji samo za obrambo te kolonialne posesti zdi močno pretiran ukrep. 3. Pokazala naj bi vso dobro voljo glede ureditve in razčiščenja nekaterih obmejnih problemov med italijanskimi in angleškimi ozemlji v Afriki. 4. Dala naj bi vsa jamstva za povsem neovirano in svo- bodno britansko plovbo skozi Sredozemlje. Glede vse teh vprašanj se hoče angleška vlada, kakor poudarjajo v vseh tukajšnjih poučenih krogih, posvetovati z italijansko vlado v popolnem siporazumu in ob takojšnjem obveščanju francoske vlade, s katero želi postopati v skladu s popolno solidarnostjo obeh držav glede vseh perečih mednarodnih problemov. Rezerviranost v Rima Kolikor se je moglo doslej zvedeti o italijanskem stališču glede teh angleških zahtev, se zdi, da Italija Lonilonu še vedno ne zaupa, ker ima vtis. da je Anglija sprožila svojo najnovejšo mirovno ofenzivo samo zato, da bi pridobila na času za izvedbo svoje popolne oborožitve. Zato eo v Rimu mnenja, da bi se morala podajanja za ureditev visečih vprašanj, ako je angeški vladi zares kaj do tega začeti takoj in brez odlašanja. Vprašanje je. ali bodo nova pogajanja med obema velesilama mogoča navzlic rezerviranosti, ki jo trenutno kaže Rim. Lord Halifax pojde tudi v Rim London. 14. nov- o. »Daily Mailc doznava, da bo lord Halifax iz Berlina takoj odpotoval v Rim. Te informacije potrjujejo tudi v londonskih političnih krogih in nagiašajo, da je potovanje Halifa-xa v Rim potrebno, ker si želi Anglija istočasnih pogajanj z Nemčiji in Italijo za ureditev medsebojnih odnošajev. Pred odhodom v Berlin bo imel lord Halifax v ponedeljek konferenco z zunanjim ministrom Edemom, v Berlin pa bo odpotoval v sredo takoj po sej! vlade, na kateri bodo sprejeli končna navodila za njegove razgovore v Berlinu in Rimu. Mlhalake vrnil mandat Njegova misija ni uspela, ker je naletel na ovire v pogajanjih z Vajdo Voevodom Bukarešta, 14. nov. AA. Vlada je objavila naslednjo izjavo: Zakonodajna doba sedanjega parlamenti se po ustavi zaključi meseca februarja prihodnjega leta. Prekratek čas dotlej onemogoča zakonodajno delo, zlasti proučevanje proračuna, in je zato predsednik vlade Tatarescu smatral za potrebno, da naprosi kralja, naj čim prej prouči splošni politični položaj, zaradi česar mu je podal ostavko vlade. Kralj Karol je ostavko Tatarescove vlade sprejel in takoj nato pričel konzultacije. Poleg drugih je sprejel v avdijenco tudi vodjo narodne kmečke stranke Mi-halaka, ki mu je poveril misijo za sestavo vlade pod pogojem, da bi sodeloval z Vajdo Voevodom, voditeljem stranke ru-munske fronte. Po Mihalaki je bil ponov- no sprejet v avdijenci dosedanji ministrski predsednik Tatarescu. Nato je kralj sprejel še bivšega predsednika vlade in zunanjega ministra Mironesca. Glavni odbor narodne kmečke stranke je imel dopoldne pod vodstvom Mihalaka sejo, na kateri so sklepali o sestavi vlade. Predvsem so razpravljali o ovirah za sporazum z Vajdo Voevodom. Splošno sodijo, da bo Mihalake vrnil mandat. Politični krogi potrjujejo vest, da se bo neodvisna stranka združila z liberalno, šef neodvisnih liberalcev Jurij Bratianu je sam potrdil to verzijo. Bukarešta, 14. nov. AA. Kralj Karol je sprejel vodjo narodne kmečke stranke Mihalaka, ki mu je vrnil mandat za sestavo vlade, ker mu njegova misija ni uspela. a faza japonske ofenzive pri šang haju Japonci zavzeli mesto Kiating, glavno oporišče čang- kajškove obrambne črte šanghaj, 14. nov. d. Nova ofenziva, ki sojo pričeli Japonci na severo-zapadu od Šanghaj a na črti Liuho-Lotien-Kiating je že dosegla znatne uspehe. Kitajske črte so biie 25 km severno-zapadno od Šang-haja prebite, kar bo morda imelo za posledico. da se bodo morali umakniti Kitajci v vsem severnem odseku šanghajške fronte proti za.ps.du. Japonski sunek, ki predstavlja drugo fazo šanghajške ofenzive in ki ima za cilj, da potisne kitajske čete do Nankin-ga, je naperjen v prvi vrsti proti Kiatin-gu, glavnemu oporišču takozvane Čang-kajškove črte ob Sučavu. Včeraj ob 3. zjutraj so japonske čete dosegle čang-kajškovo črto pri Kiatingu, ob 11. dopoldne pa so Japonci že zasedli mesto, ki je zavarovano z močnim zidom m s treh strani z vodnimi prekopi, ker so se Kitajci le sls,bo branili. Na kitajski strani priznavajo istočasno umik v južnem odseku šanghajške fronte Kitajske čete so zavzele postojanke na gričih okoli Sungkianga, kjer upajo, da se bodo mogle uspeSno upirati jaiponskemu navalu. Japonske pomorsike oblasti izjavljajo, da so včeraj dopoldne izkrcali čete v Pai-nu, 60 kni severno od Šanghaja, točno nasproti s vražnim postojankam. Boji so se takoj pričeli in so japonske čete zavzele čingčEintem .ki :e 70 k,m od Tašanga. Japonci so nato zasledovali kitajske čete, ki so se pričele v neredu umikati. Poročevalec agencije Havas si je ogledal zapadni del šanghaja in okraje, ki so jih v zadnjih dneh zavzele japonske čete. V Kun^čaju je poškodovan«« velikv število hiš, v kiterih prebivajo t-ujci. Civilno prebiva ^tvo je s-koraj docela zapustilo ta ol raj. Na nekaterih krajih je ostalo še nekaj kitajskih vojakov ker se od časa do časa čujejo streli ;z pušk in strojnic. -Va, cestar 'sže še vedno trupla vojakov in civilistov. Povsod je mnogo opuščenih topov. zabojev, granat in drugih vojnih potrebščin. Japonci so ugotovili, da je bilo letališče v Hungčavu spremenjeno v pravo trdnjavo, ki je bila vešče maskirr.na in v kateri so bila razmeščena neštevilna strojniška gnezda. Delbos zadovoljen s potekom bruseljske konference Bruselj. 14. novembra AA. Pacifiška konferenca je imela včeraj popoldne tajno sejo, na kateri eo proučili besedilo deklaracije glede japonskega odgovora na povabilo k sodelovanju z dne 6- novembra. Na popoldanski seji je italijanski delegat izjavil, da bo italijanska vlada potrebovala V3Č časa za proučitev vsebine deklaracije, ki naj fci se objavila na poslednji japonski odgovor, menil pa je, da ne bo mogla pristati nanjo niti Jiatelno niti v podrobnostih. Tajna seja, ki se je pričela ob 16.30, je trajala dobre tri ure. Četrt ure pred zaključkom j3 francoski zunanji minister Delbos odšel in je ob 20. odpotoval v Pariz. Novinarjem je izjavil, da je bil dosežen popoln sporazum in da je zelo zadovoljen z rezultatom, posebno pa še s prisrčnimi razgovori, ki jih je imel z Davisom in Edenom. Na snočnji seji konference so načelno sprejeli ( predlog delegacije, obenem pa je bilo sklenjeno, da se zastopniki sodelujočih velesil sestanejo spet jutri ob 16. Po informacijah iz zanesljivih virov, je bil na včerajšnji tajni seji dosežen načelni sporazum o nekaterih ukrepih glede Kitajske, tako glede dobave orožja in streljiva ter kreditov. Podporno akcijo za Kitajsko bo vodila vsaka država zasa po svojem lastnem premisleku, vendar pa je bila po želji Francije predvidena tudi vzajemna pomoč za primer, če bi nastali kakšni nepričakovani incidenti. Besedilo deklaracije, ki je bila proučena na snočnji seji, bo objavljeno jutri. Nesreča grškega parnika Newyork, 14. novembra o. Iz Norfolka v Virginiji coročajo, da se je davi potopila v silnem viharju ob vzhodni obali Zedinjenih držav pri rtu Hateras grška tovorna ladja Ceni Handris«, natovorjena s 6tarim železom. Posadka je imela 29 ljudi, rešilo pa se jih je samo 6. Bolgarski kralj na pariški razstavi Parir, 14. novembra AA- Bolgarski kralj Boris in kraljica Ivana sta dopoldne drugič obiskala pariško mednarodno razstava Companys v Bruslju Po obisku v Parizu je predsednik katalonske vlade odpotoval v Bruselj, baje zaradi pogajanj za premirje v Španiji Pariz, l-i novembra. AA. Predsednik katalonske vlade Companvs, ki se je mudil v Parizu, je bil včeraj na obedu pri poslaniku Osoriju Galardu. Popoldne se je poklonil grobu Neznanega junaka in položil nanj venec, dopoldne pa je odpotoval v Bruselj. Eruftel], 14. nov. AA. Glede na bližnji prihod predsednika katalonskega generali-dada Companysa v Belgijo, je delegacija generalidada v Bruslju izjavila, da bo njegov prihod izključno zasebnega značaja. Companys bo obiskal svojega sina, kakor je pred kratkim že si-m napovedal. Delegacija zaradi tega želi. da se za njegovega obiska, o katerem še ni znano, koliko časa bo trajal, spoštuie ineognito predsednika ter poudar a. da si to želi tudi on sam. Z druge strani prihajajo informacije, po ka-ttrih prihaja Companys v Bruselj v zvezi s poga;anjam za premirje v Španiji. Delegacija kategorično izjavlja, da so te govorice absolutno neor.novane in da se Com-panys ne bo pogajal z nobeno osebnostjo iz diplomatskih drogov. Azana na madridski Sronii Madrid, 14. nov. A A. Predsednik republike Azana je prispel snooi v spremstvu mi- nistrov Jirala, Prieta in Negrina v Madrid. Pregledal je vso fronto, posebno pa postojanka pri Sieri. Na tej poti sta ga spremljala generala Miaja in Roja. Dopoldne je pred sednik s svojim spremstvom obiskal ranjence v delavski bolnici. Obiskal je tudi magistrat, kjer je imel govor po radiu, v katerem je opozoril posebno na junaštvo madridskega prebivalstva- Azana je zelo pohvalil narodno vojsko, ki je sposobna za največje napore in bo branila ozemlje republike brez sleherne tuje pomoči. Negrin ne gre v London London, 14. nov. d. V španskem poslaništvu demantirujo vesti listov, po katerih naj bi predsednik španske vlade Negrin odpotoval iz Barcelone v London. Negrin a ne pričakujejo v Londonu in so tozadevne vesti brez vsake podlage. Tudi poročila iz Barcelone demantirajo, da namerava Negrin odpotovati v London, kjer naj bi zaprosil angleško vlado za posredovanje z generalom Frankom. Postani in ostani član Vodnikove družbe: Zveza kulturnih društev je podala račun svojega dela V ljubljanski zvezi je organiziranih 378 društev Ljubljana, 14. novembra. V sejni dvorani Zveze kulturnih društev v Kazini so se dopoldne zbrali delegatje nacionalnih in naprednih prosvetnih društev k občnem zboru svoje matice, ki je pokazal nazorno sliko nacionalno-pionir-skega dela v naši provinci. Poleg delega-tov iz naših mest in vasi so zborovanju prisostvovali mimo nekaterih drugih nacionalnih delaivcev tudi zastopnik banske uprave prof. Jeglič, zastopnik mestne občine načelnik dr. Mole in minister cir. Krnmer, ki so ga delegatje ob prihodu v dvorano pozdravili s prisrčnim aplavzom. Zborovanje je otvoril predsednik prof. Je-ran, ki se je v pozdravnem nagovoru še posebej spominjal najvišjega zaščitnika vsega nacionalno-kulturnaga dela Nj. Vel. kralja Petra II. Med živahnim odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka mlademu vladarju. Delo v preteklem poslovnem letu Pregledno sliko borb, ki jih je ZKD iz-vojevala v preteklem letu, je podal tajnik glavnega, odbora dr. Boris Puc. Navajal je materialne težkoče in ovire, ki so izven območja nacionalne kulturne organizacije, pa so v preteklem letu občutno zadrževale razmah dela ZKD. Trenotno je v zvezi organiziranih 378 diuštev, kar pomeni nasproti stanju v lanskem letu nazadovanje za 16 edinic. Delovni stik med članstvom in centralo je bil v splošnem dober. Centrala je svojim članom nudila vse, kar je mogla v okviru razpoložljivih sredstev. Prirejala je predavanja, izposo-jevala knjige, projekcijske aparate, kostume, partiture in dajala pojasnila in nasvete. Da dš. več iniciative za podrobno delo na deželi, se je odbor odločil organizirati predvsem idejne tečaje in poseben dan naše knjige, ustanavljati knjižnice, deliti knjige že obstoječim in organizirati potovanja na pariško svetovno razstavo. Izmed teh nalog^ so največ uspeha prinesla štiri potovanja v Psiriz. Poleti je odbor nameraval organizirati srednješolski idejni tečaj, da vzbudi med našo mladino zanimanje za prosvetno delo. šele zadnji dan je bila prireditev prepovedana. Prav zato je odbor opustil tudi organizacijo idejnoga tečaja za naše podeželske prosvetne delavce, ki bi se morila vršiti jeseni. S tem je odpadel tudi dan naše knjige, ki nag bi se vršil skupno s tečajem. O obsežnem podrobnem delu pa priča seznam prejetih (1002) in odposlanih dopisov (964). Poleg tega je tajništvo odposlalo 9 brzojavk in 2 okrožnici. Izmed odsekov ima največ uspeha za sabo predavateljski, ki je organiziral 95 predavanj, a udeležilo se jih je blizu 12.000 poslušalcev. To so prav zadovoljive številke, če upoštevamo, da je moral odsek zaradi težkih gmotnih razmer svoje delo omejiti. Dramski odsek je med drugim izdal v svoji založbi igro »Drobosenjak«, izvirno delo podpredsednika ravnatelja špdcsrja. Knjižarski odsek je bil stalno v zvezi z mnogimi knjižnicami, ustanovil je novo knjižnico v Kočevski Reki, razdelil večje število knjig domačim bolj siromašnim knjižnicam in poslal tudi večjo zbirko na Vestfalsko. Po sklepu centralnega odbora pa je v zadnjem času opustil sistem da rovanja in je začel knjige v večjih skupinah izposojati samo za dobo 6 mesecev ali enega leta proti poznejši zamenjavi. Marljivo je bil na delu tudi propagandni odsek. Na koncu svojega poročila, je tajnik toplo priporočal, naj se v odbor pritegne več mladih moči, ter se zahvalil n. tajniku Dušanu Verboču za vso pomoč in naprednemu tisku za naklonjenost, ki jo je zmerom izkazoval ZKD. Blagajnik Patvle Borštnik Je poročal o denarnem gospodarstvu ZKD v preteklem letu, nato pa je načelnik predavateljskega odseka dr. Alujevič podrobno očrtal delo na tem važnem področju kulturne propagande. Vodstvo odseka si je pr.zadevalo, da reorganizira sistem predavanj in zlasti da doseže tesnejši stik med predavatelji in občinstvom. Mnogo zanimanja se opaža pri poslušalstvu zlasti za predavanja iz potopisne in zemljepisne stroke. Da bo beseda na odru deležna živahnejšega učinka, bo treba nabaviti še več diapozitivov in fotografskega, materiala. Prijave za nameravani tečaj za srednješolce so jasno izpričale, koliko je še zmerom idealistov med našo mladino, iz katere bodo zrasli novi kadri nacionalnih in prosvetnih delavcev. V vsakem srezu, pa tudi v vsakem večjem kraju naj bi se organizirali posebni odseki, ki bodo pomagali centrali pri izvajanju predavateljskega progr:ima do čim večje smotrnosti. Načelnik propagandnega odseka inž. Rus je poročal, dri je bila naloga tega odseka v preteklem letu predvsem, organizirati okrožne prosvetne odbore v provinci in preko njih oživiti nacionalno-kulturno akcijo. Ovire, ki izhajajo iz političnega življenja naših dni, so v veliki meri zavrle izvedbo zamisli. Lepe uspehe pa pomenijo izleti, ki jih je ZKD organizirala junija, julija, avgusta in septembra v Pariz in ki se jih je udeležilo no oseb. Posebej se je načelnik zahvalil pri tej priliki prof. dr. Janku Pret.' ar ju, ki si je za njih organizacijo pridobil največ zaslug. Debata in razni predlogi V debati, ki je sledila, je najprej dele- 1 gat Paternoet iz Trbovelj izrekel sekaj { kritičnih pripomb, kar se tiče dela na področju dramatike. Da bi ZKD v večji meri ustregla potrebam naprednih odrov, naj bi naprosila vsa včlanjena društva, da sestavijo sezname geldaliških iger, s katerimi razpolagajo, in na podlagi teh seznamov naj bi ZKD potem sestavila skupen seznam, iz katerega bi si lahko gledališki odri izmenjavali literarno gradivo med seboj- Prav tako naj bi ZKD tudi sproti izpopolnjevala garderobo igralskih kostumov, obenem pa naj bi poskrbela, da bi tudi Narodno gledališče Itak o r v prejšnjih časih izposojalo igre in kostu. me. Po vzoru Sokolskega gledališča v Trbovljah, ki izdaja za vse ko premiero svoj »Gledališki list«, naj bi tudi ZKD poizkušala uvesti svoje redno glasilo. Načelnik dramatakega odseka ravnatelj špicar je v svojem pojasnilu poudarjal potrebo, da se v repertoarjih naših amaterskih odrov uveljavi več boljše kvalitete in več narodnega duha. Zato je tudi ZKD izdala zadnji čas v slovenskem prevodu več dobrih, aktualnih čeških komadov, pa je vse premalo zanimanja zanje. Kar se tiče izposojanja garderobe, so največje težave v tean, da so nekateri odri mnogokrat premalo tankočutni, ko ravnajo s tujim blagom. Delegat Ramovž z Ježic je navedel nekaj poučnih primerov, kako si lahko amaterski odri na deželi tudi v siromašnih razmerah pomagajo naprej. Tako so na Jezici za uprizoritev »Uboge Ančke« izdelali kostume ob najskromnejših sredstvih sami. Govorili so delegatje Mlakar v imenu Naprednega društva za. šentjakobski okraj, zastopnik škofje Loke, Rejc z Gradu, Perko v imenu Naprednega društva za dvorski okraj, starosta Sokola iz Zalogas zastopnik Cerknice, Klemesn-čič za Gasilsko četo na Barju in Dimec z Zidanega mosta. Posamezni govorniki so sprožili pobudo, naj bi ZKD apelirala nr, druge napredne organizacije za. gmotno podporo, naj bi se predavanja vršila v smotrno urejenih ciklih in naj bi bilo čim več predavanj iz nacionalnih tem, naj bi se prosvetnemu ministrstvu predložila posebna spomenica z zahtevo, da vlada, kar se tiče podpore, enakovredno obravnava vsa prosvetna društva brez ozira na politično smer, in da naj bi se čim bolj smotrno izposojal podeželskim društvom filmski in podobni materijal, da bi laihiko tudi s svojimi predavatelji ob čim manjših stroških vršila svoje pionirsko delo. Novi odbor Ko je bil na predlog prof. Vrhovnika soglasno podeljen obsolutorij dosedanjemu odboru, je bila po poročilu zastopnika verifikacijskega odbora Seršena iz Domžal na predlog inž. Zajca med živahnim odobravanjem sprejeta naslednja lista novega odbora: predsednik prof. Je-ran, podpredsednik dr. BajiČ in ravnatelj špicar, odborniki dr. Alujevič inž .Bevc, Pavle Borštnik, Pran Juvan, Lindtnerje-va, Svetozar Polič, dr. Boris Puc, inž. Rus, inž. Roth, Dušan Verbič, dr. Ver-čon, inž. Zajec, Zupančič in še zastopnika mladinskega in prireditvenega odseka V nadzorstvu so prof. Vrhovnik, Ur bas in Ribičič, namestnika Franjo Marn in Božo Borštnik, v razsodišču pa prof. dr. Za-lotkair, ravnatelj Gruden, Bramko Goslar, inapeiktor Gregorka in Perdo Hanžič. Blagajnik Borštnik je na kratko poročal še o novem proračunu, nato pa je bil na Verbičev predlog- ustanovljen novi prireditveni odsek. Na koncu je še tajnik mariborske ZKD sporočil pozdrave štajerske posestrine na* ši kulturni maitici in ji čestital k doseženim uspehom. Po pičlih dveh urah stvarne, resne razprave, ki bo prinesla podrobnemu kulturnemu delu v našem podeželju brez dvoma mnogo novega razmaha, je predsednik prof. Jeran zaključil zbor. Obisk belgijskega kralja v Londonu Bruselj, 14. nov. AA. Kralj Leopold bo odpotoval v torek preko Ostenda v London. Spremljal ga bo tudi zunanji minister Spaak. Ladjo, s katero bo potoval prako Rokavskega preliva, bosta spremljali brodovji belgijske in angleške vojne mornarice ter eskadrilja vojnih letal. V Dovru bo belgijskega kralja sprejel v imenu angleškega kralja Jurija vojvoda Glou-cestrski. 9 Sk«*ivnostna smrt zagrebške Slovenke Zagreb, 14. nov. o. Zagrebška policija Se bavi s skrivno~tao smrtjo vzgojiteljice Rozallje Lo~bek, rt:re 27 let in po todu iz šoštanja. Snoči je odšla iz stanovanja ter izjavila gospodirji, da gre na neko zabavo, vrnila pa se je že po dveh urah ter se je pritoževala, nad silnimi krči v želodcu. Gospodinja je čula vso noč pri njej ter ji skušala olajšati bolečine. Zjutraj je pozvala zdravnika, ko pa je prišel, je bila Lorbekova že v agoniji. Zdravnik je izrazil mnenje, da je bila bižkone zastrupljena, ter je odredil obdukcijo trupla. Po obdukcij? bo policija skušala ugotoviti, ali gre morda, za zločin ali pa le za nesrečno naključje. Lorbekova je stanovala v Ulici kraljice M'rije št. 15. ter je bivala v Zagrebu že več let kot vzgojiteljica, otrok. »JUTRO« ponedeljska izdaja 2 PonedelieJč, 15. XI. 1937. Delavski parlament je zasedal Delavci in nameščenci za izvajanje socialne zakonodaje in izboljšanje položaja » fi±iyeJi -jev« - križ ščiti od ponareienja Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 Ljubljana, 14. novembra. V dvorani Delavske zbornice so se dopoldne zbrali zastopniki delavcev in nameščencev iz vse Slovenije k redni skupščinski seji DZ. Zborovanje je otvoril predsednik Jakomin, ki je ugotovil, da je izmed 60 delegatov prisotnih 50, posebej pa je pozdravil še komisarja dr. Bogataja kot zastopnika ministra za socialno politiko in šefa socialno-političnega oddelka "dr. Kar-]ina za bana. Skupščini je poslala pozdrav tudi splitska DZ. Predsednik Jakomin je poročal najprej o odloku ministra za socialno politiko, s katerim je bilo marca razrešenih 7 članov. Na njihova mesta so bili poklicani Ivan Ropret, strugar iz Ljubljane, Anton Gerdej, kovinar z Javornika, Karmen Piu-kova, bančna uradnica iz Maribora, Tomaž Kavčič, žimoprejec iz Stražišča pri Kranju, Anton Blažek, uradnik iz Ptuja, Jože Vidergar, papirniški delavec iz Vevč, in dr. Franc Vatovec, novinar iz Maribora. Podrobno je predsednik obrazložil, kako je razdeljeno delo v zborničnem uradu, ki zavzema široka področja vse socialne problematike naših delavcev in nameščencev. Prizadevanja DZ in strokovnih organizacij po izpopolnitvi socialne zakonodaje in izboljšanju položaja niso ostala brez uspeha, obžalovanja pa je vredno, da se izvajanje zakonskih določil slabša iz dneva v dan. Strokovne organizacije so s svojimi akcijami dosegle celo vrsto kolektivnih pogodb, ki so prav tako izboljšale mezdne in delovne razmere. A tudi tu so pogosti primeri, da ostanejo pogodbe samo na papirju. V pogledu pravne zaščite bo morala DZ v bodoče posvečati več pozornosti zaščiti onih, ki so v pravdah za plačo, določeno v kolektivnih pogodbah, za plače po zakonu o minimalnih mezdah, za odškodnine vajencem in za odškodnine, določene v raznih zaščitnih zakonih, in zaščiti onih, ki pridejo v spored zaradi izvajanja zaupni-ških funkcij in dela za strokovno organizacijo. Letos je bilo izvoljenih na področju ljubljanske DZ v 194 industrijskih in obrtnih obratih 779 delavskih in name-ščenskih zaupnikov, v 20 rudarskih in plavžarskih obratih pa 78 delavskih zaupnikov. Veliko število zaupnikov je bilo izvoljenih tudi v drugih strokah, zlasti v stavbinski, tako da kmalu ne bo večjega podjetja pri nas, ki bi bilo brez zakonitega zastopstva. Na koncu je predsednik protestiral proti zavlačevanju volitev v DZ. Če so se pred 4 leti lahko izvršile \'olitve v to važno socialno-politično korporacijo brez škode za javne interese, ni mogoče razumeti, kakšni interesi naj bi bili zdaj z volitvami v zbornico ogroženi. Zato zahteva skupščina čimprejšnjo izvedbo svobodnih volitev v DZ. Za njim je tajnik Uratnik v obširnem poročilu očrtal gospodarski in socialni položaj našega delavstva in nameščenstva. Razčlenil je razvoj našega gospodarstva v smeri izboljšanja, ki ga na vseh področjih opažamo zadnji čas. Posebej se je po-mudil ob vprašanju rudarjev, ki predstavljajo še danes skelečo točko vse naše gospodarske in socialne politike. V letih krize se je iz emigracije vrnilo v domovino okrog 800 slovenskih rudarjev, a samo v revirjih Rajhenburg, Kočevje in Leše je od leta 1930. do 1936. padlo število zaposlenih delavcev za 3666. Iz teh številk jasno sledi, da imamo rudarjev preveč, ker za presežek ni mogoče dobiti dela ne doma ne v inozemstvu. V boljšem položaju so stroke, ki so v zvezi z gradbeno industrijo. Tu se je stalež delavstva dvignil na višino, ki jo je zavzemal pred 7 leti. Podrobno je tajnik poročal še o socialno-političnem položaju delavcev in nameščencev, na koncu pa je sprožil predlog, naj se osnuje poseben socialno-ekoncmski institut za obravnavanje socialnih in gospodarskih problemov, s čimer bi se DZ razbremenila v svojem tekočem poslovanju. Na njegov predlog je skupščina odobrila institutu subvencijo 60.000 Din. Blagajnik Bricelj je poročal o računskem zaključku, iz katerega povzemamo, da dohodki DZ vzdržema naraščajo, kakor se v zadnjem času povišujejo mezde in rase obenem število zaposlenih. V imenu finančne kontrole je predsednik Rozman predlagal odboru razrešnico. V debati, ki se je nato razvila, so zastopniki posameznih frakcij v skupščini Svetek (Klub svobodnih strokovnih organizacij), Kosem (Narodni klub) in inž. 2u-mer (Klub krščanskih socialistov) podali načelne izjave, v katerih so pograjali zadržanje odločujočih činiteljev nasproti vrhovnemu strokovnemu forumu v banovini in so vsak v imenu svoje skupine ponovno zahtevali takojšen razpis volitev. Delegat Jelen iz Maibora se je še posebej zavzel za koalicijsko svobodo in se dotaknil tudi vprašanja azila za potujoče delavce, ki so ga krajevni činitelji v Mariboru onemogočili s tem, da so prostore, ki so od nekdaj služili v stanovanjske namene, najprej označiil kot nehigienske in neprimerne, nato pa so jih oddali v najem nekemu katoliškemu društvu. Predsednik Zveze društva privatnih nameščencev Zemljič je predložil obširno resolucijo, ki se zavzema za uvedbo neprekinjenega šesturnega delavnika za nameščence. Ministra za socialno politiko in za trgovino naj izdata novo uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških obratovalnic in o delovnem času pomožnega osebja. Nameščencem naj se zagotovi popoln nedeljski počitek, uvede naj se angleška sobota. Ban naj z uredbo o minimalnih mezdah poskrbi, da bodo prejemki nameščencev vsaj za 50°/« višji od mezde nekvalificiranih delavcev. Minister za socialno politiko naj redigira pravilnik o skrbstvu za delavce in nameščence. Izvede naj se davčna reforma na nameščenske plače, razširi in izpopolni naj se zaščita plač pred rubežni-jo, razširi naj se zakon o pokojninskem zavarovanju na vso državo. Uredi naj se socialna zakonodaja za trgovske pomočnike in izboljšajo naj se pokojninske rente ir pa rente vdov in sirot. Delesat Lombardo je protestiral proti prizadevanju političnih krogov, ki bi radi uveljavili svoj vpliv nad DZ, in je zahte-y-»> naj se Opravi ^ecloostau fond. Vsa sredstva, ki se nabirajo v njem in pri Borzi dela, naj se v resnici porabijo za podpore brezposelnim. Govorili so še delegat je Toman z Jesenic, Rozman, Godnik iz Celja, Kores iz Maribora. Vsi so se ujemali v kritiki, da se socialna zakonodaja v resnici izvaja samo tam, kjer delavstvu nalaga dolžnosti, a kjer gre za pravice delavcev in nameščencev, ostaja na papirju. Delegat Krč iz Kranja je poročal, da v tekstiln; stroki ponekod še zmerom velja 10-, 12- pa celo 16-urni delavnik kljub kolektivni pogodbi. Prav tako še marsikje ni odpravljeno nočno delo mladoletnih. Delegatki Selanova in Godeševa sta na- Ljubljana, 14. novembra. Danes dopoldne je bil v veliki dvorani Mikličevega hotela izredni občni zbor Društva državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino. Namen zborovanja je bil v glavnem pretres in odločanje o sprejemu osnutka pravilnika za posmrtni skad, ki ga je predložil glavni odbor. Zbor je otvoril društveni predsednik dr. Ivan Vrtačnik, predsednik upravnega sodišča v pokoju, in pozdravih navzočne, ki so veliko dvorano do kraja napolnili, ker je bilo pričakovati, da se bo poleg razprave o ustanovitvi posmrtnega sklada govorilo tudi o prikrajšanju, ki so ga utrpeli upokojenci, ko so bili prezrti pri zvišanju prejemkov. Glavna točka dnevnega reda je bilo, kakor omenjeno, sklepanje o ustanovitvi posmrtnega sklada za društvene člane. Namen sklada naj bi bil, nuditi po smrti članov zakonitim dedičem, odnosno upravičencem, podporo, ki bijih obvarovala pred najhujšo stisko. Ker je bila izražena želja, naj se osnutek pravilnika obravnava od točke do točke, je bilo tej želji ugodeno. Podpredsednik sodnik apelacijskega sodišča v p. Jakob Antloga je podal obširno poročilo o osnutku in se je od točke do točke do točke razvijala prav živahna debata. Po daljši debati je bil osnutek z majhnimi spremembami sorejet. V smislu teh pravil obstoji redno članstvo, do katerega so upravičeni vsi državni in samoupravni upokojenci - člani društva, njih vdove in otroci. Poleg rednega pa dopuščajo pravila tudi izredno članstvo, do katerega so upravičepe zakonite soproge državnih in samoupravnih uslužbencev, pa tudi vsi aktivni državni in samoupravni uslužbenci, ki postanejo z upokojitvijo avtomatično redni člani. Mesečna članarina znaša 10 Din, vpisnina do 60 let starosti 20 Din. Za večio starost se vpisnina postopno zvišuje. Višina podnor znaša po 6-mesečni karenčni dobi 500 Din in se stop- Ljubljana, 14. novembra Snoči smo videli na odru velike frančiškanske dvorana akademijo slepe mladine. Vesele prizore, slišali smo poskočne pesmi, do eolz smo se smejali prleškima bratcema DraSku in Jožku — odhajamo pa pretreseni v dno src, kakor da smo gledali eno najbol-nejših tragedij, igrano z dovršeno izvežba-nimi igralci- Da, gledali smo tragedijo ... Za akademijo slepe mladine je vladalo že nekaj dni veliko zanimanje, ljudje eo postajali pred izložbami in si ogledovali pisavo elepih. Zvečer ob 20. je bila dvorana napolnjena. Za spuščeno rdečo zaveso se je slišalo kašljanje, naglo šepetanje, koraki 6em in t ja. Luči v dvorani so ugasnile. Zavesa se je razmaknila. Na odru je zbor zapel Slomškovo koračnico. Deklice v belih bluzah. Vsa dvorana je gledala oči, oči teh, ki so v lepi vrsti stali n>a odru in peli. Oči majhne deklice spredaj, ki so se neprenehoma obračale sem iu tja in eo bile kakor žive, kakor da vidijo. Upraviteljica zavoda za slepo mladino v Kočevju gdč. Bogomira Dobovškova je nato na kratko razložila namen akademije- Prihodnje leto bo kočevski dom obhajal 201 et-nioo otstoja. Saj je bil ustanovljen leta 1916 in sicer v Ljubljani, odkoder je bil leta 1922 premeščen v Kočevje. Danes je ta zavod posvečen samo vzgoji slepe mladine. Vzdržuje se iz banovinskega proračuna. V njem so trije razredi osnovne šole, obrtna šola in pletarska delavnica, saj ee gojenci po dovršeni osnovni šoli posvečajo večinoma pletarstvu. s čimer se pogosto tudi preživljajo. Gojence poučujejo tudi v glasbi, za katero imajo veliko smisla. Vodijo mladinski in mešani zbor, dramski in eeperantski krožek. Izdajajo svoj časopis v Braillovem točkopisu za slepe. Ko gojenci dovršijo učno dobo, jih odpuste iz zavoda. Ker so večinoma revni, jim zavod ob odhodu preskrbi orodje za pletaT-sko obrt. Zavod nima mnogo sredstev, saj od države ne doti nobene podpore, zato si pomaga s prireditvami- Tudi dobiček te prireditve je namenjen podpornemu fondu za slepo deco. Dnigi namen prireditve je pa ta, da se skuša slepo mladino čim bolj se-' znani ti z javnostjo. Slepi otroci so veseli, živahni, spretni in kot taki se hočejo tudi pokazati pred ljudmi. V začetku svojega govora je gdč. upravite Ijica pozdravila tudi pokroviteljico prireditve go dr. Natlačenovo. Ob koncu godovne budnice, ki jo je spesnila gojenka zavoda, uglasbil pa gojenec Tone Curič, sta oba dobila cvetje. Smehljaje se, sta se klanjala tja, odkoder sta slišala burne aplavze. A nista videla ne rož ne ljudi. Potem gledamo zapovrstjo in poslušamo simbolično sliko, najmanjše, ki pre- vajali težek socialni položaj hišnih poslov. Delegat Arh iz Zagorja je naglašal potrebo reprocitetne pogodbe med Francijo in Jugoslavijo, kar se tiče rudarskega zavarovanja, obenem pa je navajal kričeče primere o razmerah, ki vladajo v državnih rudnikih. Vsi predlogi, ki so jih sprožili govorniki, in vsi referati so bili na koncu razprave soglasno sprejeti. Delegat Kosem je prečital še pravilnik o fondu za pravno zaščito, nato pa je bil sprejet premog tajnika Uratrika o zamenjavi hiše DZ v Celju z vilo in stavbi-ščem narodnega poslanca dr. Novačana, kl se prav tako nahaja v bližini celjskega kolodvora. DZ se bo za to transakcijo odločila, če ji bo tudi mnenje celjskega delavstva naklonjeno v pretežni večini. Iz proračuna za novo leto povzemamo med drugim, da bo DZ vrnila Mestni hranilnici letos 1,200.000 Din anuitet, da s tem prihrani na obrestih. Vsota 300.000 Din je določena za izvedbo novih volitev, drugi skupini rudarske zadruge pa je dovoljena subvencija 50.000 Din. njuje do petih let članstva na 2.000 Din. Predsednik je med drugim opozoril zbo-rovalce, da so banovinska društva državnih upokojencev v Zagrebu soglasno sprejela sklep, po katerem naj bi se vsako banomn-sko društvo imenovalo banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev. Tudi naj bi v eni banovini ne bilo več takih društev, da bi se sile ne cepile. Med slučajnostmi je banski svetnik Mle-kuž postavil vprašanje, kaj je ljubljansko društvo ukrenilo glede na zadnjo uredbo vlade o zvišanju prejemkov državnih aktivnih nameščencev, pri kateri so bili upokojenci prezrti. Na njegovo vprašanje je poročal predsednik, da je banovinsko društvo v Zagrebu pozvalo vsa ostala banovinska društva, naj skličejo izredne občne zbore in sklepajo o potrebnih resolucijah. Prečital je tudi predmetno resolucijo zagrebškega društva in predlagal, naj bi domače društvo izglasovalo resolucijo, ki naj se odpošlje kraljevskemu namestništvu, ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru, obema slovenskima ministroma in predsedniku senata in narodne skupščine. Resolucija, ki je bila soglasno sprejeta, poudarja, naj se s socialnimi ukrepi kolikor mogoče ozdravi med uradništvom nezadovoljstvo. Deloma se je to izvedlo z zvišanjem prejemkov aktivnim uslužbencem, upoštevano pa ni bilo več kakor bedno materialno stanje upokojencev, katerim ni bilo vrnjeno niti to, kar jim je bilo vzelo 1. 1935. Očitno nesocialen ukrep je, da upokojencem niso bili zvišani prejemki tako kakor aktivnim, kakor so bili svoj čas obojim ponovno enako znižani. Posebno obupen je položaj upokojencev po starem zakonu, ki leto za letom naletavajo na nerazumevanje. V imenu 3.000 organiziranih upokojencev iz dravske banovine aoelira občni zbor na človekoljubnost odločujočih faktorjev, da se krivice čimprej popravijo. oblečeni v krilatce, nabirajo rož in jih nosijo Mariji, poslušamo kvartet, strmimo pred temi štirimi fanti, ki sedijo na stolih srsdi odra in z dovršenostjo podajajo Haydnov finale. Njihovi obrazi eo mrtvi, saj jih ne oživlja pogled, njihove roke pa z natančno pravilnostjo izvabljajo tone s strun. Prav prisrčna sta bila prleška bratca Jo-žek in Drašek, ki od navdušenega ploskanja niti začeti nista mogla- >Ja 6en Drašek, toti.. .c ploskanja je zadušilo Draškov glas. Moral je počakati, da se je dvorana umirila in potem je nadaljeval: >Toti pa je moj liibi t rateč Jožek.. .< Zapela sta tisto znano prlesko »Dere sen jaz mali bija.. .< Ljudje so imeli solzne oči. Drašek in Jožek sta morala ponoviti- Zadnja točka je bila trodejanka >Bom že šec. ki jo je sestavila gojenka Tilka Juvan-čičeva, po znani povesti Julija Slapšaka. Ko sedi mali, neubogljivi Boštjanček tam ob lončeni kmečki pači s sklonjeno glavo, se ne moremo ubraniti občutka, da to ni mali, navihani Boštjanček, temveč junak tragedije, katere avtor je usoda. Z akademijo, ki smo jo gledali v frančiškanski dvorani, smo se prepričali, da je res, kar je malo prej povedala gdč. Dobov-škova: Da so slepi otroci veseli, živahni, spretni in duševno razgibani. Želeti bi bilo, da bi se zavod za slepo deco lahko čim prej preselil iz Kočevja tja, kamor spada tak zavod — v Ljubljano. V velikem, primernem domu bi imelo tudi učitelj6tvo lažje delo, in bi gojencem, ki se jim posveča s toliko ljubeznijo in požrtvova-njem, lahko nudilo veliko več kakor pa v tesnih prostorih, brez prepotrebnih naprav in daleč v provinci. • • • Danes dopoldne so slepi ponovili svojo akademijo. Akademija je brla določena za polena js to uro, toda že ob desetih so začele prihajati šole in še pred polenajsto uro je bila frančiškanska dvorana popolnoma zasedena. Kakor snoči, je pozdravila slepa deklica navzočne w zaprosila za topel kotiček v njih srcih. Da so si pridobili ne samo kotiček, ampak cela srca gledalcev, malih in vedikih, o tem je svedočil prisrčen pozdrav treh deklic, ki so v imenu prve dekliške ljudske šole krtljice Marije podarile slepemu zboru šopek cvetic in izrazile željo vseh otrok, naj bi slepi otroci ostali še v Ljubljani, da bi se lahko bolje spoznali med seboj. Z otroško prisrčnostjo in sočutjem so sprejeli naši najmlajši akademijo slepih. Ko je prvič padel zastor, ni bilo ne konca ne kraja izpraševanju: »Ali res ne vidijo? Ali res nobeden nic ne vidi?« In pri tem so oči malih sočutno zrle na oder in tipali so abecedo za slepe, ki pa zanje nima pomena, saj njihove oči vidijo bolje kakor prsti slepih. Kako ginljiv je bil prizor, ko je poklonila učiteljica svoj šopek s>lepima umetnikoma Curiču in Juvančičevi, in Curičevi prsti so tipali rdeče cvetove, katerih njegove oči nikdar ne bodo videle! Največjega priznanja so bili deležni go-jenki za klavirjem in prlcška bratca Drašek m Jožek. Osvojila sita si sleherno srce v dvorani. Posebno navihani Drašek, ki ga je ves čas posilje%al oni šegavi smeh, ki je tako pristen hudomušnemu Prleku. Po nastopu vesele trojke je sprejela šo- Maribor, 14. novembra. Sokolski večer v Narodnem domu Letošnje leto je za obmejno sokolstvo jubilejno leto. saj poteka 30 let, odkar je bil ustanovljen v naši obmejni postojanki Sokol, to je današnje matično društvo. V letu 1907. se je zbrala četa narodnjakov in ustanovila v takrat narodno ogroženem Mariboru Sokola. V spomin na ta pomembni dogodek se je vršil tudi letošnji žup-ni zlet. Snoči pa je priredilo matično društvo intimen večer na čast svojih prvih članov, ki so vso dobo ostali zvesti sokolski ideji. Gornja dvorana Narodnega doma, ki je bila slavju primerno okrašena, je sprejela številne sokolske goste, ki so se odzvali povabilu matičnega društva. Večera sta se med drugimi udeležila tudi bivši župan dr. Lipold in narodni poslanec Lukačič. Starosta matičnega društva, se je v nagovoru spomnil predvsem umrlih članov ustanovnikov dr. Rosine, dr. Pivka, dr. Dimnika, Rapoca, Volčiča, dr. Turnerja, prof. Jerovška, Reicherja in prof. Koša-na, katerih spomin so vsi navzočni počastili a klici »Slava«. Sledil je pozdrav na-vzočnim 301etnikom. in sicer Burešu Pranju, črnohlavku Metodu, Drofeniku Hin-ku, Grozaju Štefanu, Hichu Emanu, dr, Kacu Viktorju, Kerberju Mateju, dr.' La-šiču Ferdu, Majerju Franju, Medvedu Štefanu, Menhartu Francu, Osetu Franju, dr. Poljancu Ljudevitu, Paherniku Franju, dr. Potočniku Mateju. Požu Antonu, Peč-ku Ivanu, Pišku Franju, dr. Stanjku Marku, Tomažiču Ivanu, Troštu Antonu in Zemljiču Ivanu. Po zanosnem govoru staroste je zapel zbor »vandrovčkov«, nato pa je sestra načelnica Makučeva pripela vsem jubilantom jubilejne znake. Klub vandrovčkov sicer ne spada med ustanov-nike, slavi pa vendar tudi svoj 301etni jubilej v spomin na ono dobo, ko so van-drovčki z našo lepo narodno pesmijo širili narodno zavest >ied mariborskimi okoliškimi Slovenci v piedvojni dobi. V imenu svojih tovariV».v se je v zbranih besedah zahvalil dr. Poljanec, ki je v svojih markantnih izvajanjih orisal takratno dobo, delovanje čitalnice in Bralnega društva, iz katerih vrst izhaja ustanovitev sokolskega telovadnega društva, katerega duša je bil pokojni dr. Ljudevit Pivko. Značilno in pomembno vlogo je imel takratni Klub pipec, ki je iz nabranih pri- i Ljubljana, 14. novembra. Krasno uspeli in sijajno obiskani eotot-ni akademiji članstva, o kateri bomo še poročali, je danes popoldne sledila mladinska akademija. Bila je to prireditev mladine tako po izvajalcih, kakor po obiskovalcih, ki so vnovič napolnili veliko eokolsko dvorano na Taboru. Akademiji so prisostvovali poleg drugih minister dr. Kramer s soprogo, narodni poslanec Rajko Turk, predsednik starešinskega društva >Jadrana« dr. Za-k>kar ter zastopniki raznih drugih nacionalnih organizacij, zlasti seveda sokolskih društev. Prišli so tudi predstavniki izvenljub-ljanskih sokolskih društev, ki so ob tej. priliki sporočili Sokolu I. čestitke svojih sokolskih družin k društvenemu jubileju. Ob sokolski koračnici je deea prinesla v dvorano večji prapor, nato je spregovoril nekaj toplih besed sokola k i mladini starosta br- inž. Beve. ki je svoj govor zaključil z vzklikom mlademu sokolske mu kra lju Petru II., zatem pa je orkester zaigral državno himno. V imenu staršev je s. Ribi-fičera pripela na dečji prapor s krasnim nagovorom spominski trak, darilo načelni-ce s. Mice Kržetove. Ob zaključku je orkester zaigral >Hej Slovani«, ki jo je vsa množica navdušeno pela. pek gdč. Bogomira Dobovškova upraviteljica zavoda za slepe v Kočevju. Seveda se je ponovila tudi igrica. » * * Popoldne je bila tretja ponovitev akademije. Že ob pol 17. so bile vstopnice razprodane, v pasaži ie pa še čakalo ogromno število ljudi. Takega obiska frančiškanska dvorana že dolgo ni doživela. Slepi otroci bodo lahko zapustili Ljubljano z zavestjo, da se je Ljubljana s polnim razumevanjem odzvala njihovemu delu in da so s svojim nastopom osvojili srce slehernega Ljubljančana. spevkov in kazni podpiral CMD za ustanavljanje slovenskih šol. V imenu potomcev je izpregovoril br. Ciril Hočevar, med tem ko je dr. Ferdo Lašič orisal borbenost tedanje dobe. ki je neustrašeno pripravljala pot današnji mladini. Učitelj Vauda pa je prinesel bratske pozdrave obmejnih šmarjeških Sokolov, za narodno zavedne Korošce-Sokole je izpregovoril br. Gačnik, ki je poudarjal, da je zlasti obmejni Maribor doslej še vedno kazal velike simpatije do Korošcev. Po izmenjanih pozdravih in čestitkah se je razvila prijetna zabava, ki je trajala pozno v noč. Spielmann: Pire V spodnji dvorani Kazine je bil danes šahovski dvoboj med Mariborskim šahovskim klubom in šahovskim klubom »Blau-weiss« iz Gradca. Gostje so se pripeljali v Maribor z avtobusom. V imenu MŠK je goste pozdravil predsednik g. Golouh, nato pa je vodja turnirja prof. Sila obrazložil propozicije turnirja, in sicer dopoldne 4, popoldne pa 2 uri. V dveh urah se je moralo napraviti 36 potez. Za pozdrave se je nato zahvalil v imenu Gradčanov g. Bruckner, ki je izročil MŠK lepo spominsko darilo, in sicer umetno izdelan model graškega stolpa. Zatem se je pričelo tekmovanje na 12 deskah. Na posebni mizi pa sta zavzela svoji mesti avstrijski velemojster Spielmann in jugosJovenski velemojster Vasja Pire. Spielmann je z žrebom dobil bele figure. Ta partija se je igrala izven konkurence in se je po 29. potezi končala remis. Bila je to sicilijan-ska partija in je imel Pire neznatno premoč, s katero pa ni mogel doseči pozitivnega uspeha. Klubski dvoboj med mariborskim šahovskim klubom in. šahovskim klubom Blauiveis iz Gradca se je končal z zmago Mariborčanov v razmerju 8 in pol proti 3 in pol. Po tekmi je bil brzi turnir mariborskih in graških igralcev. Zvečer pa je priredil Mariborski šahovski klub na čast gostom v spodnji dvorani Kazine svečano večerjo. Ženitveni slepar aretiran Mariborski policiji se je posrečilo, izslediti in aretirati 411etnega trgovskega potnika Karla Pirherja, ki ga je zasledovalo okrožno sodišče v Celju zaradi prevare, ker je kuharici Antoniji Kavčičevi iz Žalca pod pretvezo, da jo bo poročil, izvabil 15.000 din. Epilog te zadeve bo pred sodniki. Sledila je telovadna akademija. Najprej je moška deca lepo in skladno opravila proste vaje, zatem pa je moški naraščaj podal odlič ino skladbo >Delo«, moška deca je pokazala prav spretno preskoke s prožno uesko in Pod prapork, ki je doživela nepričakovan uspeh, kakor ga je že snoči. S petjem »Pesmi sokolskih legij«, je bila prisrčna mladinska akademija zaključena. Pripomniti moramo še, da je med posameznimi točkami deea zanosno deklamirala sokolske in rodoljubne pesmi. Zlasti je ugajala deklamacija sinčka staroste br. inž. Bevca. Sokolu I Tabor k 301etnemu jubileju r.nše. iskrene čestitke! Foersterja so odkrili spomenik Ljubljana, 14. novembra. Danes dopoldne se je pred poslopjem Glasbene Matice v Vegovi ulici zbralo lepo število ljubljanskega občinstva k odkritju doprsnega kipa velikega slovenskega skladatelja Antona Foersterja. Med zastopniki so bili intendant narodnega gledališča Oton Zupančič, za bansko upravo šef prosvetnega oddelka dr. Sušnik, za mestno občino ljubljansko profesor Silvo Kranjc, za odsotnega rektorja univerze dr. Jakob Kelemma, za Slovensko Matico dr. Lončar, za Hubadovo pevsko župo dr. švi-gelj, za sodišče podpredsednik apelacijskega sodišča dr. Mastnak, za Advokatsko komoro predsednik dr. Janko žirovnik, za Zvezo kulturnih društev ravnatelj prof. Jeran, za Rusko Matico univ. prof. Bub-nov, za Jugo3lovensko-češkoslovaško ligo tajnik Fran Govekar, za Vodnikovo druž- I bo urednik Borko. Slovesnost, kateri je prisostvovala tudi rodbina pokojnega skladatelja, je otvorilo Orkestralno društvo Glasbene Matice s Foersterjevo koračnico na narodne motive. Pozdravni nagovor je imel predsednik Glasbene Matice podžupan dr. Vladimir Ravr.ihar, a stolni dekan in kanonik dr. Fran Kimovec je v obširnem referatu predstavil občinstvu velik pomen Antona Foersterja za napredek slovenske glasbe. Po zaključku Kimovčeve^a govora so razni zastopniki položili pred spomenik vence s kratkimi nagovori. Ko je dr. Rav-nihar izročil spomenik v lastnino in varstvo mestni občini ljubljanski, je zbor Glasbene Matice pod Poličevim dirig nt-stvom zapel za zaključek Foersterjevo »Mogočno se dvigajo naše gore i. Tudi upokojencem naj se zvišajo prejemki Ustanovitev posmrtnega sklada za društvene člane Tri uspele akademije slepe mladine Izreden naval občinstva na vse tri prireditve Maribor preko nedelfe Mladinska akademija Sokola I »JUTRO« poneHeljsSa izdaja 3 Fooe Trbovlje, 14. novembra. V današnji prvenstveni tekmi jeenaj-storica Celja po veliki premoči z dvošte-vilčmm reguKmtom odpravila moštvo Tr« bovija. Občinstvo, med katerim so b£K v gla/v«-aem pristaši Amaterja, se Je vedlo skrajno nedostojno ki je večkrat vdrlo na igri. šče. Na koncu je igratoe Celja otometalo m kamenjem m je bil med drugimi zadet tudi službujoči odbornik M*P. Vsekakor bo treba na igriščih v Tfctovfljah temeljito poskrbeti za varnost igralcev in nogomet nib funkcionarjev! Tekmo je soda! dobro ki objektivno g, Mrdjea iz "Ljubljane. Ostale prvenstvene tekme Dunaj: Prvenstvo: Waeker : Viena 1A Admira—Favoritner AC 1:1, Sportklub— Austria 3:2, Rapjd.Svmmering 5:1, FC Wien —FAC 3:2. Praga. Prvenstvo: Slaria—Viktorija PV zen 7:0. Sparta—SK Plzen 4:1, Bratislava— Pardubioe 3:0. Kladno—Viktorija Žižkov 4:0, Židenice— Šleska Ostra va 4:1, Nachod— Prost jejov 1:1. Rim. Prvenstvo: Liguria—Ataianta 2:1, Luchese—Fiorentina 2:1, Lazio— Lfevorno 3:0, Napoli—Genova 2:2, Torino—Bologna 3:1, Ambroeiana— Juventus 2:1, Triestina— Milano 0:0. Bari—Roma 2:0. Budimpešta. Madiarska—Švica 2:0 (1:0), Tekma la evropski pokal. Težka atletika Dvoboj med Mariborčani in Zagrebčani Maribor, 14. novembra Po daljšem presledku se je v Mariboru zopet vršila težkoatletska prireditev, in sicer sta snoči v veliki unionski dvorani merila svoje moči v prijateljski tekmi Pekovski športni klub v Mariboru in zagrebški »Herkules«. Na sporedu so bile boksaške in rokoborbne tekme, in je nastopilo po pet boksačev in po 4 rokoborci za vsak klub. Zanimanje za to prireditev je bilo zelo veliko in se je zbralo nad 700 gledalcev, ki so z živahnim zanimanjem spremljali posamezne točke prireditve, ki je trajala od 20.30 do 23.45. Kakor je bilo že v naprej pričakovati, so v rokoborbi in v boksu zmagali Zagrebčani, ki so premagali Mariborčane v boksu v razmerju 3 : 2, v rokoborbi par s 3 : 1. Posamezni rezultati so bili naslednji: Boks: mušja kategorija do 51 kg: Se-nekovič (P) : Radel (H) neodločeno; lahka kategorija do 60 kg: Gojsnik (P) je podlegel Kroičniku (H) po točkah; wel-ter (65 kg): Pitner (P) je premagal Me-helina (H) po točkah; srednja kategorija do 71 kg; štrukelj (P) : Tomie (H) neodločeno; težka kategorija do 80 kg: Albini (H) j« po točkah porazil Jevšenaka (P). Točke 8 : 2 za Herkulesa. Izven konkurence sta merila svoje moči Meglič in Fajdiga od PSK in se je borba končala neodločeno. Rokoborba: peresno - lahka kategorija; Merla (H) je zmagal nad Kemperlom (P) po točkah; lahka: Pangrac (H) je r 14. minuti s tušem premagal Kosiča (P); welter: Deluci (H) v 3. min. s »tušem< zmagal nad Cokanom (P); srednja kategorija: Fišer (P) je premagal Ujakoviča (H) po točkah. Stanje točk: 3 : 1 za Herkules. Izven konkurence je Pirher v 5. min, položil na blazino svojega klubskega tovariša Plohla. Lepenik od PSK pa škrofii-ča (PSK) v 3. min. Kot sodnik pri boksu je fungiral g. Ko-vačevič iz Zagreba, posle sodnika pri rokoborbi pa je opravljal g. Rihter iz Zagreba. Ljubljanska kronika Ljubljana, 14. no embra Jubilej brivcev In frizerjev V kazinski dvorani se je popoldne zbrala velika množica občinstva k slavju Združenja brivcev, frizerjev tn kozmetikov, ki praznuje letos 50-letnico svojega obstanka. Za ves popoldan se je dvorana, ki jo je nad odrom krasil lovorov venec z letnico jubileja , spremenila ▼ velikopotezno preurejeno frizersko in brivsko delavnico, v katero je hitelo veliko StevHo izurjenih rok ▼ tekmi za naslov najboljše frizerke in najhitrejšega brivca. Priglasilo se jc veliko število mojstrov in mojstric, pomočnikov ki pomočnic, da bo tekmovanje trajalo še pozno v noč m da nadalje še ne moremo poročati o rezultatih. Vsa znamenja pa kažejo, da bo tekma v celoti izkazala prav lepe uspehe, saj so se naši brivci in frizerji zanjo že dolgo skrbno pripravljali. Po vsej priliki bo padel nocoj vsaj državni rekord v naglici britja. Tekmi so med drugimi prisostvovali tudi podpredsednik zbornice za TOI Ogrin, častni član združenja Engelbert Franchetti m zastopniki tovariškrh združenj iz Beograda, Zagreba in od drugod. Objave Nacionalna ura v radiu. Danes bo oddajal radio Beograd v nacionalni uri ob 19.30 v okviru mesečnega kulturnega pregleda življenjepis in opis dela hrvatskega književnika Avgusta Šenoe o priliki stoletnice njegovega rojstva- Sokol v Trbovljah priredi drevi ob 20. r svojem domu predavanje o naši državi v sedanjem mednarodnem položaju. Predaval to predavatelj ZKD g. dr. Vrčon Branko. Vremenska napoved Zemiimko vremensko poročilo: Nad vsem evropskim kontinentom se je ozračje zelo ohladilo. Vpliv mraza je postal slabotnejši le ▼ severnih predelih Sredozemskega morja. Ponekod se je zaradi tega vreme pooblačilo, tako da je na nekaterih krajih deževalo odnosno snežilo. Zmerno hladno je tudi na jugovzhodu Evrope. Zemunska vremenska napoved: Pod vplivom toplote s Sredozemskega morja se bo po vsej državi vreme ponovno pooblačilo. V zapadnem delu države bo deževalo. Temperatura se bo nekoliko dvignila, vendar pa bo v vzhodnem delu drža- ve še vedno mrzlo. Veter bo še jačji ta-cem še enkrat prikrfnost, da bi bili zade- | j^STo^^^ * ^ na iužni »JUTRO« ponedeljska izdaja —— 4 Panedelldk. 15. XI. 1937. Teden dni filma Najboljši zgodovinski iilm bomo FREDRIC MARCH kot Antonio Adverso v vele-filma istega imena, ki ga bo začel te dni predvajati kino Matica Pogosto uporabljalo v filmih zgodovinsko vsebino in na ta način ožive slavne dogodke preteklih dni. Seveda so ti filmi skoraj vselej po svoji izdelavi najdražji, ker pač zahtevajo 'starinsko okolje, ki ga dandanes ne poznamo več. Stotisoči in stotisoči gredo za razne malenkosti, ki jili v filmu samem srečamo samo mimogrede in jih skoraj ne opazimo. Zato dobimo tudi vsako leto le maj hno število takih filmov in njihove izdelave se morejo lotiti samo filmske družbe, ter eden največjih ljubimcev tiste dobe, doživlja v tem filmu svoje pustolovščine po Italiji, Franciji, Angliji in Ameriki, ki je bila takrat šele v začetku svojega razvoja-Spremljamo ga od trenutka ko je prišel na svet kot sad greha, do samotne smrti. Prizor za prizorom se vrsti in vsi so napeti in živi, kakor le morejo postati pod spretno roko odličnega režiserja in izbranih igralcev. Glavno vlogo .v filmu igra Fredric March, Lep prizor iz zgodovinskega filma »Antonio Adverso«, kjer bomo poleg dragega videli tudi več prav lepih plesov ki imajo dovolj kapitala na razpolago. Ti filmi zahtevajo tudi najboljše igralce, ker so vselej višek letne produkcije poedinih filmskih družb. Nedvomno največji zgodovinski film zadnjih časov je >Antonio Adverso«, ki ga bomo videli te dni v Ljubljani. Kaže nam razburkano dobo. ko je Napoleon gospodaril nad Evropo. Po vsem svetu se godi. Med ljudmi vseh narodov. Antonio Adverso, cesarjev pustolovec, ki je bil prijatelj Napoleona, Neleona, bančnik in trgovec s sužnji, ki smo ga zadnje čase občudovali v ameriškem flimu po Hugojevih ^Bednih«, v ^Lordu Nelsonu« in še nekaterih večjih filmih. Razen njega bomo videli še prelepo Olivio de Haviiland. Edmunda G\venna, Gale Son-dergeardovo, Anito Louisovo in še 90 drugih znanih ameriških igralcev. Film, ki združuje v sebi najboljše literarno delo, najboljše igralce, najboljšega režiserja, in kj je stal poldrug milijon dolarjev, zasluži, da si ga vsakdo ogleda. Nihče ne bo pri njem razočaran. i . ... Ai-Si._______ Za odpravo nevzdržnih razmer v ženski bolnišnici Naši javnosti so splošno poznane razmere, v katerih delujejo naše bolnišnice. Akademska akcija za izpopolnitev univerze je že pred dolgim časom pokrenila akcijo za zgraditev splošne bolnišnice v Ljubljani, ki ne bi bila v sramoto zdravstvenim razmeram, kakršne ta čas vladajo, po naših javnih bolnišnicah. Javnosti pa je tudi prav dobro znano, koliko uspeha je imela. Je pač tako, da se pri nas tisti ljudje, ki jim je po njih službeni funkciji dolžnost, da se za take reči brigajo, zadovoljujejo s stanjem, kakršno vlada. Zato je privatna javnost vedno tista, ki je prisiljena, da daje v trenutkih, ko ni več odlašati, iniciativo za izboljšanje razmer tam, kjer jih po starih tokovih ni več mogoče prenašati. Vsekakor naj bo resnici na ljubo povedano, da krivda za neiniciativ-nost ne zadene tiste osebe, ki imajo važno funkcijo na mestu narodne sramote, to je v tem primeru v bolnišnici, odgovornost nosijo kakor povsod vedno pač naši narodni predstavniki. Da bo vsem jasno, kako se morajo staviti v službo splošnih interesov taki privatni ljudje in privatne ustanove ter društva, naj navedemo iz zgodovine ljubljanske ženske bolnišnice tole značilno okol-nost: Kakor se dandanes v času tako zva-nega »napredka« v higieni naroda vedno ' pogosteje in glasneje ponavlja, da bi se morale noseče ženske v času poroda zatekati v bolnišnice po zdravo nego pod strokovnim nadzorstvom zdravnikov, tako je jasno, da tega večina žensk zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev ne more. Država, ki od ženskega sveta zahteva, da ji rodi sinove, čim večji je zarod, tem bolje, ta je tudi dolžna poskrbeti, da jim bo primerna nega zagotovljena. In opozoriti je treba, da je visoko število tistih mater, ki nimajo doma dostojnega ležišča in prehrane v času poroda, vrata v bolnišnico pa so jim zaprta, ker ne bi mogle poravnati računa. To je zlasti našemu žen<;tvu prav dobro znano. Zato je že 1. 1926. Sninšno žensko društvo poneslo vmes kot zaščitnik bednih mater. S nomočio mnogih ženskih organizacij, posebno Kluba Primork, ie zbralo za žen=ko bolnišnico veliko število rjuh. posode, plenic in d^naria. s katerim ie opremilo posebno ambulantno sobo, v k^eri naj bi siromašne ženske dobivale brezplačno pomoč. V zadnjem času so se spet močneje pojavili glasovi, da je ženska bolnišnica v zagati in da so prikipele razmere prav do vrhunca. In spet je bilo naše ženstvo tisto, ki je moralo zastaviti svoje sile za izboljšanje neznosnih razmer. Dravski sekciji Jugoslovenske ženske zveze so namreč v zadnjem času ponovno prihajali s strani članic raznih ženskih društev in pa tudi od v zvezi včlanjenih društev predlogi, naj bi sekcija kot centralna in najmočnejša organizirana ženska predstavnica vendar nekaj ukrenila, da ne bo šlo vse po starih, napačnih potih. Bilo bi treba osvetliti od vseh strani razmere, v katerih nesorazmerno prevladujejo senčne plati, kajti tu gre za vprašanje razmer tistega zdravstveneea zavoda, v katerega se zatekajo ženske — bodoče matere v svoji naihuiši življenjski uri — v času poroda. Več jih ie že osorčeno pripovedovalo, kako v bolnišnici primanjkuie že prav nainuj-nejših reči: perila, zdravil, živil, kuriva. In kie ie vzrok? Država leto za let^m zmanjšuje kredite, namesto da bi «h leto za letom v svrho napredka večala. Na končno iniciativo Sološneea ženskega društva in K^ba Primork se ie liub-ljancka sekcija .TZZ po doblienih informacijah o razmerah, po katerih je spoznala, da vse to*be in obtožbe niti najmani ni<=o bile pretirane, odločila storiti vse potrebne in energične ukrepe. Povabila je na anketo zastopnike raznih organizacij in kor-poracij: ženska društva. Slovensko zdravniško društvo. Zdravniško zbornico, Dru-š*t-o medicincev, Rdeži križ, Uniio za zaščito dece, Šolsko polikliniko in druge. Na tej anketi je bilo sklenjeno, da bodo združene socialne in kulturne organizacije poslale na vsa odločilna mesta, med drugim Nj. Vel. kraljici Mariji, kraljevskim namestnikom, predsedniku vlade, vsem resornim ministrom, posebej še slovenskim, vsem poslanskim klubom in končno še glavni upravi Jugoslovenske ženske zveze, Kolu srpskih sestara v Beogradu in Uniji za zaščito dece kratko spomenico nastopne vsebine: »Zaradi stalnega zmanjševanja letnih kreditov je zašla ljubljanska ženska bolnišnica v obupen položaj. V tej bolnišnici, ki je osrednji z^-avstveni zavod za Slove- nijo in bi moral vršiti naloge klinike, stoje postelje prazne, matere pred porodom pa pošiljajo domov, da rode na cesti, v vlakih in na kolodvorih ali pa v takih domačih prilikah, ki so z zdravstvenega in moralno-etičnega stališča narodu v kvar. Nezaslišano je, da ni na razpolago niti toliko kreditov, da bi bila bolnišnica vsaj za silo opremljena z rjuhami in zdravili.« Tej spomenici je bila pristavljena prošnja, naj vsi naslovniki podprejo akcijo združenih socialnih in kulturnih društev in naj jo priporočajo na odločilnih mestih. Ministru za narodno zdravje pa je bila dodana še posebna prošnja, naj dovoli naši centralni bolnišnici dovolj visok kredit, ki bo v zadostnem obsegu omogočil poslovanje tega zavoda do kraja proračunskega leta 1937-38. Ker pa bi bila taka rešitev le začasna, zato bi bilo tudi nujno potrebno, da izda podrejenim oblastvom navodila, naj vnesejo v proračunski predlog za 1. 1938-39. kredite v taki višini, da bodo omogočali popolno in neovirano poslovanje do 1. aprila 1. 1939. Če pa to ne bi bilo več možno, naj bi se krediti preskrbeli s finančnim zakonom. Ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču je bilo v spomenici poudarjeno, da so razmere v naših bolnišnicah tako porazne, da Škodujejo ne le ugledu slovenskega naroda, temveč ugledu celotne jugoslovenske državne uprave. Zaradi tega naj ugodi prošnji, da postavi na eno izmed prihodnjih sej ministrskega sveta kot glavno točko dnevnega reda razpravo o sanaciji in reformi jugoslovenskih bolnišnic. To spomenico v 18 izvodih so podpisale dravska sekcija JZZ, ki je vso akcijo vodila in zbrala podpise častne dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve, Splošnega ženskega društva, Zveze gospodinj, Slovenskega kluba na univerzi, Društva medicincev, Protituberkulozne zveze, dravskega bano-vinskega odbora Rdečega križa, Društva »Doma visokošolk«, Ženskega pokreta v Ljubljani, Kluba Primork, revije »Ženskega sveta«, ženske podružnice CMD iz Šiške, društva »Atene«, šole za gostilničar-ske gospodinje, Zdravniške zbornice. Družbe sv. Cirila in Metoda, Zveze akademsko naobraženih žen, delavskih organizacij, Zveze gospodinjskih pomočnic, Delavske zbornice, Protituberkulozne lige, centrale Kola jugoslovenskih sester in podružnic iz Most in Štepanje vasi. Prizadevanju organiziranega ženstva in organizacij, ki so s svojim podpisom storile svojo dolžnost v službi narodnega blagostanja, želimo popolnega uspeha, ki ga narod vsekakor zasluži in upravičeno pričakuje z odločujočih mest —kn— FOTOAMATER Prijavljenci za začetniški tečaj Foto-kluba Ljubljane. Prvi večer se bo vršil po sklepu informativnega sestanka to sredo ob 8. zvečer v lokalu fotokluba (za »Mladiko«). Pridite vsi in prinesite svoje kamere s seboj! Nove prijave se sprejemajo samo še do začetka tečaja. Predavanje »Po slovenskih dobravah in višavah« bo ponovil K. Kocjančič v četrtek 18. t. m. pod okriljem Ljudske univerze v Kranju. Kranjske amaterje in ostalo javnost opozarjamo na ta večer. »Fotograficky Obzor« piše v svoji novembrski številki v dveh člankih o novih filmih za snemanje v naravnih barvah. Inž. Koblic opozarja v nadaljnjem članku o malo upoštevanem, a zelo odločilnem vzroku, da na zvite filme ne dobimo ti- ste ostrine, kakršno bi nam lahko dajale moderne optike: o različnih napetostih, ki se pojavljajo med filmom samim in njegovim zaščitnim papirnim trakom med navijanjem. Mnogo zanimivega in praktično uporabnega zvemo tudi iz nadaljnjih člankov in iz vestnikov, slikovne priloge pa prinašajo spet osem celostranskih mojstrskih reprodukcij po delih češkoslovaških amaterjev. s>F. O.« se bliža že svojemu 46. letniku. To je eden najstarejših amaterskih obzornikov, kar jih izhaja na svetu, in že to dejstvo, ki je samo posledica njegove kvalitete, bi ga moralo priporočiti našim amaterjem, ki so navezani na strokovno revialno literaturo iz in»-stranstva. čez drn in strn. Slaboumnež in zločinec Na zagoneten način je bil v petek umorjen zdravnik duševne bolnišnice v Topo-nici pri Nišu dr. Anton Skorskij... Dve možnosti sta da je zdravnika ubil kak slaboumnež v nastopu bes n ost i, ali pa da ga je ubil kak pobegli kaznenec. Prvo se zdi neverjetno, ker je bil Skorskij mirne narave in zelo blag človek. (»Slovenski dom«, 8. XI.) Tako smo z ostrino logike dognali potek in ceno kriminala na svetu: kaznenci, notorični zločinci, pobijajo mirne, blage ljudi, umori neblagih, nasilnih, tiranskih pa so ostali delež blaznih Tragična nesreča Avto se je prevrnil. V kabini sedeči šofer in tovarša so bili izven nevarnosti ter je delavec dobil le majhne praske. Na opeki sedečega delavca, ki je doma iz Prek-murja, pa je avto pokopal in je bil na liJ cu mesta mrtev, ker je dobil prav hude poškodbe po vsem telesu in mu je bil zdjob ljen tudi prsni koš .. Tragična nesreča prekmurskega delavca, ki je bil drugače zelo varčen in marljiv, je zgodaj zjutraj zbudila med prebivalstvom splošno sočutje. (»Slovenski dom«, 10. XI.) Kadar človek umre. mu ljudje po stari navadi obnavljajo bilanco in po*ezajo črto pod njegov življenjski račun In račun tega delavca iz Prekmurja je od sile preprost: drugače je bil zelo varčen in marljiv, samo zvrhan avto opeke se je z\'rnil nan j. Katastrofa na Moravi 30 ljudi, samih žena in otrok, se je v ponedeljek popoldne borilo z valovi zapa-dne Morave pri Varvarinu. K sreči ni bilo številnih smrtnih žrtev, ker je utonila le ena ženska. (»Slovenski dom«, 10. XI.) Glas iz megle Nad Beograd je včeraj padla gosta megla, kakršna v Beogradu m preveč pogosta. Megla je bila tako gosta, da se je mo- FILATELIJA Nove znamke po sveta Alžir; Za loOletnico osvojitve Constanti-ne je izdala francoska poštna uprava za Alžir posebne spominske znamke in sicer po 65 centimov karminaste barve, po 1 fr. rjavo, po 1.75 fr. sinje zeleno in po 2.15 fr-vijoličasto. Za pariško razstavo so bile izdane štiri posebne znamke s sliko alžirskega paviljona, in sicer po 40, 50 centimov in po 1.50 in 1.75 fr. Andora: Francoska pošta je izdala novo vrednoto po 25 centimov v rdeče rjavi barvi. Na znamki je slika mosta sv. Antona v Andori. Tudi portovna znamka po 5 c. je izšla v novi izdelavi. Avstralija: Za I501etnico osnovanja Syd-neva so izšle tri spominske znamke, in sicer rdeča po 2 pennyja, sinja po 3 pennyje in vijoličasta po 9 pennyjev- Bolgarija: S sliko male princese Marije Luize so prišle v promet tri znpmke po 1.2 in 4 leve. Spomin na obletnico, kar je kralj Boris zasedel prestol, so proslavili z izdajo posebne znamke po 2 leva, kjer je naslikan on kot poveljnik vojske. • Francija: Ker so spet zvišali poštnino, lahko pričakujemo v kratkem izdajo novih znamk. Zaenkrat bodo najbrž poTabili stare znamke s pretiski. Prva taka znamka je že izšla, in sicer po 80 cent. na 1 fr. Za otvo ritev nove ceste čez Col d'Iseran je bila izdana posebna znamka po 90 cent. s sliko te ceste. Brazilija: Izdana je bila riova 6erija fran-kovnih znamk s pokrajinskimi slikami, ti- skana v Londonu. Izšle so naslednje vrednote: po 200 reisov temno rjava in temno siva, po 300 reisov rdeče oranžna in zelena. po 2000 reisov temno zelena in lilasta in po 10.000 reisov, rdeče vijoličasta in temno sinja- Češkoslovaška: Za zasedanje Mednarodnega urada dela so bile izdane tri fran-kovne znamke v nekoliko izpremenjeni barvi s pretiskom »B. I. T. 1937«, in sicer po 50 h temnozelena, po 1.50 Kč rdeča in po 2 Kč temno zelena. Doininicana: Izdana je bila posebna priložnostna znamka po 3 cent. v temno vijoličasti barvi s sliko orača. Filipini: Poštna uprava je izdala dve novi f ran kovni znamki, in sicer po 10 pesosov v sivo črni barvi in po 20 pesosov rjavo rdečo. Liechtenstein: Nova serija se nadaljuje z znamkama po 5 rappov v zeleni in rumeni barvi, ki kaže sliko kapele, in po 20 rappov v rdeči in rumeni barvi s sliko mosta čez Ren. Obe znamki sta tudi dobili pretisk, ki ju izpreminja v službeni znamki. Norveška: V novi izdelavi v bakrotisku so -7oIe vse vrednote do 40 oerov s sliko leva. Znamke so nekoliko večje, kakor so bile- prej Barve" so zelo občutljive za bencin. Tudi rove uradne znamke po 10, 20 in 40 oe!c-v so izšle te dni. Poriorico: Izšle so nove službene znamke in sicer po 3 c. rumeno rjava, po 4 c. rdeča, po 5 c. olivno zelena, po 8 c. črno oliv- na, po 10 c. rdeča, po 20 c. rdečo in sinjo, po 25 c. temno lilasto in temno sinjo, po 40 c. rumeno, zeleno in sinjo, po 45 c. vijoličasto in temno sinjo, po 55 c. svetlo 6injo, po 60 c- vijoličasto rdečo in temno sinjo, po 75 c. temno zeleno in sinjo in po 1 cordoba temno zeleno in vijoličasto rjavo. Novi Zeland: Izšla je letošnja dobrodelna znamka za pomoč otroku. Kakor druga leta, je tudi letos v rdeči barvi in z nominalo 1 + 1 penny. Peru: Za medameriško letalsko konferenco v Limi je izšla posebna spominska serija znamk, ki obsega 4 vrednote, in sicer no 10 centov vijoličasto, po 15 c. zeleno, po 26 c. temno rjavo in po 1 sol črno. Znamke so namen '"ene za letalsko pošto, njihova naklada pa znaša 100.000 serij. Novi bloki Albanija pripravlja za 2oletnico neodvisnosti razen priložnostne serije še poseben blok z znamkami po 20, 30 in 40 elikih skrbeh. (»Slovenski dom«, 11. XI.) To bo spet kakšna nova komplikacija iz tretjega carstva. Drugod poznaio samo slinavko, bolezen, ki se pri govedih loteva gobcev, na Nemškem pa je kuga nažrla že čeljusti same. Skoraj ne more biti dvoma, da bo tudi ta reč v zvezi s prehrano. Martinov sneg Ko so se zaspani Ljubijanci davi prehodili in pokukali skozi okno, so vsi presenečeni pripominjali: »Kaj, sneg? Ni mogoče?«. Lani je prvi sneg zapadel že 5. oktobra, letos smo ga dobili na Martinovo. (Slovenski dom«, 11. XI.) Čudno, nedopovedljivi ljudje, ti zaspani Ljubljenci. Lani so ga dobili deber mesec bolj zgodaj, a ko je letos dober mesec pozneje zapadel prvi sneg, skoraj niso mogli verjeti. Tujski promet Ker pa to časopisje na\>aja med kraji, katere bodo ti Angleži obiskali, samo izključno Dalmacije, se ne moremo obraniti vtisa, da tujskoprometne arganizacije v tujini \~edo in znajo agitirati za vse druge dele naše države. Ie za Sloveni jo bore, bore malo. (»Slovenski dom«, 11 XI.) Dva zaključka, dve zablodi. Če bodo namreč neki Angleži obiskali Dalmacijo, ni to še niti malo dokaza, da znajo (naše) tujskoprometne organizacije v tujini agitirati za vse druge dete naše države razen za Slovenijo. A če bodo ti Angleži obiskali Dalmacijo, ni to še trohice dokaza, da te tujskoprometne organizac;je vsaj bore, bore malo agitirajo tudi za Slovenijo. Cigan in stil Živega goloba, živo ribo in nazadnje še živega mačka je pojedel neki cigan iz okolice Kule v Vojvodini. Iz bog zna kakšnih razlogov je nastala stava za dva litra žganja in cigan se je korajžno postopil tistega, zakar se je stava glasila. (»Slovenski dom«, 12. XI.) GOS Pepe je bil povabljen na kosilo in sedi pri mizi zraven gospodinje. Tedaj prinesejo na mizo debelo gos in jo postavijo pred Pepeta. »Glej, glej,« se razveseli Pepe, »kdo bi si mislil, da bom še danes sedel pri tako debeli gosi!« Gospodinja ga začudeno, užaljeno pogleda Pepetu se zazdi, da ga je polomil. Za-rdi in zaječi j a v opravičilo: »Oprostite. gospa, mislil sem namreč tisto na mizi.. .c Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za Lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani