Št. 44. V. Gorici, v sredo dne 3. junija 1903. Tečaj XXXIII. Izhaja trikrat na teden t testih tedanjih, in siser: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, reierno izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob ncvem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse loto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta ........ 3 ,44,» ,, ,1^0..,, Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulio Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na »aroSUa brei doposlane naročnina t« ne oziramo. > -•«---' Oglasi I* pasfaala« se računijo po petit-vrstah če tiskano i-krat 8 kr,, 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Vačkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru,-~ Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — ' 2a obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo» „orno3t. Dr. K. Lavrie. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nad3tr. Z urednikom je mogoče govorili vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo e nahaja v Gosposki ulici Stil. Naročnino In oglase je plačati loco Gorlon. Dopisi naj se poSiljnjo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog nredniStva, naj se poSiljajo le iiprarniStva. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče» vsak petek in slane vso leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. tSoča» in tPrhnoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi {u Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra Odgovorni urodnik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, »Gor, Tiskarna« A. GabrSSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Manifostacijtki shod slov. akad. društva Jlirija" za slov. vseučilišče v Ljubljani. Praga, 27. maja 1S03. Obljubili smo zadnjic, da priobčimo izvajanja glavnih govornikov na manifeslacij-skem shodu. Visokošolec S t ar d je govoril približno Uko-le: Slovenci bijemo od početkov našega preporoda ljut boj z Nemci, kateri nam v svoji previsoki kulturi nofiejo pripoznati pravice k samostojnemu razvoju, smatrajoč jam J za inferiorno pleme. S pomočjo neprijazne nam vlade odrekajo nam pravico, razširili si svojo izobrazbo ter povspeti se z uma svetlim mečem na ono višino kulture, na kateri stoje drugi izobraženi narodi. Slovencem noče vlada dati niti ljudskih Sol, niti srednjih, n'ti visoke šole, vse to na ljubo našim narodnim nasprotnikom Nen cem in Italijanom. Na naše opravičene klice po vseučilišču ostaja vlada gluha, Italijanom pa hoče, kakor čujemo od naučnega ministra, v kratkem času ustanoviti visoko šolo. Baš to dejstvo nas je zbralo zopet na manifestaeijski shod, da odločno protestiramo proti neopravičenemu protežiranju Italijanov, proti temu, da se jim hoče na si venskih tleh ustanoviti vseučilišče, na drugi sti mi pa da odločno zahtevamo od vlade enakopravnosti, da zahtevamo visoko šolo v našem kulturnem središču, v beli Ljubljani. Zgodovinska fakta, katera govorč za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, so že itak splošno znana, da ni treba jih lu ponavljati. Omenjati je pa vsejedno dejstvo, da je visoka vlada že I. 1848. pri-poznala Slovencem pravico do vseučilišča v Ljubljani, govoreč po ministru grofu Stadionu interpelujočemu slovenskemu poslancu dr. UlepiCu: »Vlada se je prepričala, da je vseučilišče v Ljubljani potrebno in koristno in tako vseučilišče zahteva tudi strogo izvrševanje narodne jednakopravnosni". Pred pol stoletjem smo torej imeli Slovenci pravico do vseučilišča, ali sedaj, ko se je niša literatura in sploh celo naše kulturno stanje tako nerazmerno višje dvignilo od l. 1848., sedaj nimamo več te pravice. Vsi ugovori, katere postavljajo Nemci In vlada proti ustanovitvi slovenskega vseučilišča, so jalovi in ne držo pri razsodnem in poštenem človeku. Na eni strani se nam predbaciva pomanjkanje srednjih šol kot predpogojev za lastno vseučilišče, na drugi pa se ravno ustar.ovijanje slovenskih srednjih šol z največjo brutalnostjo preprečuje. Očita se nam pomanjkanje znanstvene literature, nalašč prezirajoč dejstvo, da se baš potom vseučilišča more znanstvena literatura razvijati. Da ne bi dobili potrebnih učnih močij za svoje vseučilišče, je tudi piškav izgovor. Narod, ki je imel može kakor Miklošič, Vega, Kopitar, Čop itd., bode i sedaj toliko zmožen, da poda vseučilišču potrebni znanstveni naraščaj. Najbolj smešen je ugovor, da ne bi slovensko vseučilišče imelo dovolj slušateljev. Že sedaj je slovenskih slušateljev črez 450, z vseučiliščem bi se to število gotovo še znatno pomnožilo, Slovensko di-jaštvo se vkljub vsem tezkočam, katere ovirajo študiranje slovenskega dijaka, od vseh drugih avstrijskih dijakov še najbolj množi. To nam dokazujejo izkazi c. kr, centralne statistične komisije na Dunaju. Od 1. 1888/89 —1898/99 se je dvignilo število slovenskih vseučiliščnikov od 149 na 327, torej za celih 119'46%, med tem ko so se Nemci v istem času dvignili od C190 na 0982, torej le za 12-79$, in Italijani od 452 na 477, torej za samih 5'53#. Istotako so se slovenski gimnazijci pomnožili za 4763%, a Italijani za 2005% in Nemci za samih 1212%. Z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča bi se dalje razbremenila ona vseučilišča, katera pohajajo Slovenci, kar bi si bilo v imenu vede same le želeti. Razvoj modernih ved nujno zahteva decentralizacijo vseučilišč. V nobeni kulturni državi ne pridejo po jedno vseučilišče šele na 31,* mil. prebivalstva, kakor ravno pri nas v Avstriji. Klic po slovenskem vseučilišču gre po vseh slovenskih deželah, slovensko vseučilišče zahteva celi slovenski narod. I mi slovenski dijaki v Pragi se pridružujemo danes tej zahtevi in kličemo glassn memento vladi, da si ne pustimo teptati več naših narodnih pravic. Po govoru visokošolca Stareta je dobil btsedo visokošolec Ivan Lavrenčič, ki je izvajal sledeče; »Iuslitia fundamentum re-g n o r u m * blesti se napis na Dunaju kot krvava, britka ironija vsakega prava, vsake pravice. Ta »iustitia* nima le zavezanih očij, ampak tudi zavezane roke, Slovencem so med drugimi brati na prsih germanske mačehe-vlade najslabše godi. Za slovenskega kmeta ima vlada le potni list za v Ameriko pri roki, drugega nič. Zgodovina naroda slovenskega nam lahko služi v dokaz, da naroda, ki ima kaj življenske sile v sebi, ne ugonobi ne tuje nasilstvo ne domače liranstvo. Slovenskega kmeta je cela stoletja sesal nemški grof, Turek je hodil na Slovensko po dekleta za svoj harem in po janičarje za svojo vojsko, Slovenec je preživel burno reformacijo, videl je lepše čase kraljestva ilirskega, dočakal leto 1848., prebil reakcijo in — še je tukaj, ne več kot poslušen hlapec nemških grofov, ampak kot narod, ki se zaveda svoje veljave. Dosti dolgo je Slovenec tlačanil, sedaj pa se hoče svobodno razvijati, v to pa zahteva v prvi vrsti, da se v Ljubljani odpre hram muz, akropolis slovenstva — slovensko vseučilišče. Pol stoletja že prosimo, a še danes ga nismo dosegli. Aksijom zdrave politike je pospeševati kulturni razvoj narodov. Le ona država kaj velja na svetovnem pozorišču, katero tvorijo kulturno visoko stoječi elementi. Ti principi pri nas še niso prodrli; zdi se, da so za moč države boljša garancija dobri kanoni in poslušni vojaki kot dobre šole in izobraženi državljani. Kar je pomenila za češki narod ustanovitev češkega, to bi pomenjala še v veči meri slovenskega vseučilišča za nas, novo ero, dobo napredka, A vse besede poslancev so bob v steno, 488 peticij slovenskih občin roma v koš. Ugovarja se nam, češ, da še nismo zreli, kakor da bi Nemci z maturitet-nim spričevalom v žepu prišli na svet. Ce bi prosili v Ljubljani za nemško vseučilišče, v par mesecih je dobimo, slovenskega pa v pol sto letih ne moremo. To je politika oportunilete, a če se odreče narodu zahteva tako eminentnega pomena za njegovo eksi- stenco, tedaj bi se morali gospodje v mini-sterstvu ozreti po temeljitejših vzrokih. To Že ni več oportuniteta, to je furor teutonicus, čas bi že bil, da bi si gospodje na Dunaju zapomnili, da se v Avstriji proti Slovanom ne more vladati, Koga se prav za prav vlada boji? Nemcev? Ti se boje le Boga, torej se vendar ne bodo bali enega nedolžnega slovenskega vseučilišča. AH mogoče ni denarja? Ce finančnega ministra niti vojni minister ne spravi v zadrego, radi ponižnega slovenskega vseučilišča ne bo demi-sijonirul. Kje tiči vzrok: visoka vlada je slabe volje, kot so večkrat vse visoke gospo, Toda ko se jej bliža crnooki Italijan, mino milostivo slaba volja, v katero jo je bil spravil plebejski Slovenec. Kako je 2 njim sladka, vse mu obljubi. Mi Slovenci smo toliko kavalirski, da pripoznamo Italijanom pravico do vseučilišča, a prolestujsmo proti temu, da bi vlada na naše stroške druge osrečevala. Dogodki zadnjih dnij kažejo, da vlada hoče Italijanom v Trstu ustanoviti vseučilišče. To bi bil za Slovence naravnost casus belli. Ne-le da nam ničesar ne da, Se vzanc nam in da nasprotniku. Tako se slovenskega naroda, ki je toliko krvi prelil za Avstrijo, ne sme žaliti, to bi bila parodija ustavnega življenja, persifiaža pravice. Če hočejo Italijani vseučilišče, naj jim ga vlada ustanovi v Tridentu, kjer bi ga rad imel ves južtii Tirol. V Trstu ga n« Hočejo le irreden-tovei, da bi s tem šp gl -ije zasadili kremplje v meso slovenstva ob Adriji. To kažejo jasno glasovi iz Padove, Verone in Pavije, ki prihajajo črez mejo. Za bagatelo jednega vseučilišča bi se cela Italija ne vznemirjala. Avstrijska vlada, četudi je žalosten član tro-zveze, menda ne bo tako kratkovidna, da bo laški irredenti na slovenskih tleh zidala „fortezze*. Trst še ni italijanski, uradno izkazanih je Slovencev 25,000, faktično nas je polovica več, in Slovenci jedini še branijo v Trstu črno-rumeno zastavo in dvo-glavega orla avstrijskega, vse drugo je italijansko ali prusaško. Ni dovolj da so dobili Madjaritako po cent Reko, sedaj naj da vlada še Trst Italijanom, tako da si zazidamo jedino okno v svet, katero še imamo. Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski splsul H. Sienklewlez. — Posl. Podrairskl. (Dalje.) >Nu,« odvrne Matija, »Siegfrieda jaz že iiženem v kozji rog, ker po milosti gospoda Jezusa še vedno Čutim moč v svojih kosteh. Vendar ti se ne precenjuj, kajti Arnold je pravi orjak!« »O, da! Bomo videli I« odvrne Zbišek. »Ti si močan, tega ne tajim, toda dobijo se še krepkejši od tebe. Ali si mar pozabil na one naše viteze, katere sva videla v Krakovem? Ali bi ti nad-vladal gospoda iz TaCeva, ali Paska Zlodeja iz Bi-skupic, ali Ornega Zaviša? Ne bodi lahkomišljen, marveč pazi, kaj delaš.« »Kotgier tudi ni bil slab,c zamomlja Zbišek. »Ali 2&-me ne bo nikakega posla?« v>raša Ceh. Vendar pa na svoje vprašanje ne dobi odgovora, kajti Matijčeve in ZbiSkove misli so bile obrnjene nekam drugam. »Ako nam Bog da srečo,« reče Matija« »P& se moramo pobriniti, da dospemo čim poprej v mazo-veško puščavo. Ondi bomo na varnem, in vse bo srečno končano.« Vendar čez nekaj časa vzdihne globoko; oči vidno si je domislil, da še takrat ne bo vs?e končano, ker bo treba storiti kaj z nesrečno Jagjenko. »Ej!« zamomlja, »čudna so pota božje previd- nosti. Večkrat premišljujem to, čemu ti ni bilo usojeno, I da bi se bil mirno oženil in da bi jaz mirno sedel pri vama? Saj je to nekako običajno... in od vsega plemstva v naši kraljevini se samo mi klatimo po; raznih mestih in krajinah, namesto da bi gospodarili doma po volji božji mirno.« »Da, v resnici je tako volja božja,« odvrne Zbišek. Nekaj časa so jezdili molče, na to pa se obrne stari vitez k sinovcu ter reče: > Ali ti zaupaš temu klativitezu ? Kak je ta človek ?« »On je jako lahkomišljen in morda celo nečimeren človek, toda meni je jako naklonjen in njegovega izdajstva se ne bojim.« »Ako je tako, pa naj odjezdi naprej, da se oni ne splašijo, ako jih dohiti. Naj jim reče, da je ušel iz sužnosii, kar mu bodo jako lahko verjeli. To bo mnogo bolje, nego takrat, ako nas zagledajo od daleč. V tem slučaju se bodo skušali skriti in se pripraviti "-branbo.« »Po noči on že ne gre sam naprej, ker je jako plah,« odvrne Zbišek, »toda po dnevu me posluša. In to bo tudi bolje. Naročim mu, naj se trikrat na dan vstavi in počaka na nas. Ako ga ne dobimo na odločenem mestu, pa bo to znamenje, da je on že pri njih, in takrat gremo po njegovem sledu ter planemo nepričakovano po njih.« »Ali kaj, ako jih on opozori na nas?« »Nikakor, on mi je bolj naklonjen, nego njim, Rečem mu takisto, da hočemo tudi njega zveza«, kadar jih zmagamo, da se mu potem ne bo treba bati njihove osvete. Naj jim ne prizna, da je naš Človek.« »Ti jih torej hočeš pustiti žive?« »Kaj drugega?« odvrne Zbišek začudeno. »Glejte, ako bi to bilo v Mazoviji ali kje pri nas, pozvali bi jih na dvoboj, kakor sem tudi jaz pozval Rotgiera, in pobili jih na smrt. Toda tukaj, v njihovem kraju, je to nemogoče... Tu gre za Danušo in za čim ur-nejši beg. Vse to je treba opraviti tiho in urno, potem pa nalik sopari urno izginiti v mazoveški puščavi. Ako vdarimo povsem nepričakovano po njih, jih morda zaskočimo brez orožja in brez mečev. Kako jih naj potem ubijemo? Mene je strah pred sramoto. Saj mi smo opasani vitezi prav kakor oni.« »Da,« reče Matija,« morda pa le pride do boja.« Zbišku se naježijo obrvi in z lica se mu je čitala silna želja po boju, prirojena očividno vsem moškim iz Bogdanca. V tem hipu je bil močno podoben Matijcu, kakor bi bil njegov sin. »Tudi jaz bi hotel to,« spregovori zamolklo. »Jako rad bi vrgel onega krvavega psa Siegffieda Jurandu pod noge. Bog daj to!« »Bog daj to, Bog!« ponovi takoj Matija. Tako se razgovarjaje so prejezdili velik kos poti, med tem pa je nastopila mirna, tiha, toda temna noč. Morali so se vstaviti, da so dali odduška konjem ter se okrepčal! z jedjo in spanjem. še poprej nego so se vlegli spat, zapove Zbišek Sanderusu, da mora iti jutri naprej, v kar je ta privolil, izprosivši si samo to, da sme v slučaju nevarnosti, ki bi mu grozila od kake zverine ali ljudi, pri-teči nazaj k njim, in da se sme po štirikrat na dan vstaviti, kajti v samoti se ga polašča vselej nekak Slovenci, ki so na tej zemlji avtohtonni, kličejo Italijanom: Hands off 1 vladi pa odločni: veto l Protestujemo dalje tudi proti temu, da bi se vprašanje o slovenskem vseučilišču stavilo v jedno vrsto z vprašanjem italijanskega vseučilišča. Tu je bistveni razloček. Za italijansko kulturo v obče bi bilo to vseučilišče irelevantno, nam Slovencem pa ima biti vseučilišče zibelka duševnega preporoda. Italijani imajo v Trstu vsega, Slovenci ničesar, 6000 otrok je brez ljudske šole. Kaka logika je to ? Petim sto italijanskim dijakom hoCe vlada ustanoviti vseučilišče, 6000 slovenskih otrok pa pušča brez ljudske šole. Le naj pritiska Avstrija Italijane na srce, saj si redi na prsih gada, ki jo vseka do krvavega. In takrat bodo zopet dobri ple-bejski Slovenci, ko bo treba braniti Trst in Primorje. V teh hudih časih, ko nas tlači sovražnik in tepe nehvaležnost države, moramo si sami pomoči, potrojiti se moramo pri delu, da ostanemo na površju. Za to apelujemo na vse državne poslance, da bi kazali več zanimanja za tako erainentno važna vprašanja kakor so vprav: slovensko vseučilišče v Ljubljani In slovenske ljudske šole v Trstu. Upanja, da bi te besede padle na rodovitna tia, ni nobenega; ministri ne dobe niti jednega sivega lasu radi naše resolucije — pa to naj nas ne plaši. Cim bolj so na Dunaju gluhi, tem bolj bodimo mi glasni. V časih, ko ščitijo bajoneti proste varalice in se obesa one, ki protestirajo proti nasilju — nimamo ničesar dobrega pričakovati. Toda zgodovina nas uCi, da vsaka dobra stvar gre počasi naprej. Žito poCasi zori, med tem ko osat bujno poganja. Verujem v bodočnost Slovanstva, verujem v dan obračuna. Časi, ki je Slovan branil zapadni Evropi hrbet, da germanskih livad niso poteptala turška kopita, so minoli, Slovan gre na dan in hoče tekmovati v svetovni areni vede in znanstva, da se pokaže, je-li res njegova črepinja tako trda, ali je trša ona prof. Mommsena, ki ne razume pojma narodne jednakovrednosti. Ona burja, ki danes brije po Kraljevem Zagrebu, brila bo enkrat črez grobove naših sovragov. Končujem z največjim Čehom sedanje dobe dr. Riegrom: Ne dej me se Donite in razus novice* Za bratski narod hrvatski i Rojaki ! »Soča« je prva pozivala v jako obzirni obliki, naj se priredi v G.orici skupni protestni shod proti divjanju trinoga Kuhena Hedervarvja med bratskim narodom hrvatskim. Da, hotela je prepustiti celo prvo besedo nasprotni stranki, ki ima danes večino izvoljenih zastopnikov naroda. Toda ta poziv ni našel zaželjenega odmeva, pač pa sklicujejo klerikalci pod pozabljenim imenom nekdanje »Slo ge« javni shod zunaj Gorice — v Št. Petru. Očitno je, da klerikalcem ni nič za dostojen, veličasten nastop goriških Slovencev, ki bi mogočno vplival navzdol in — navzgor, marveč pred očmi jim je edino ie strankarska korist, vodi jih edino le sebična strankarska strast, ki" jih je privedla tako daleč, da hočejo v tako resnih časih zlorabiti v povzdigo že pozabljene »Sloge* celd žalostni, obupni položaj bratov Hrvatov. Ker torej ni mogoče sklicati v Gorico skupnega shoda obeh strank, kar se je zgodilo celo v Ljubljani, sklicujemo javni shod v nedeljo ob 11. predpoldne v Gorici. (Kraj in dnevni red v »Primorcu«, v prihodnji »Sočic in na lepakih). Rojaki! Vsi, katere pretresajo škandalozni, za ves civilizovani svet sramotni dogodki azijatskega tiranstva na Hrvatskem, prihitite v nedeljo na ta protestni shod, na katerem javno povemo vsemu svetu, da hočemo z brati Hrvati kakor jeden mož bojevati, živeti in umirati! — [Na mnogobrojno svi-danje! V Gorici, 3. junija 1903. Izvrševalo! odbor narodno-napredne stranke. Imenovanje. — G. Rudolf Rasteiger je imenovan c. kr. sodnim oftcijalom pri deželni sodnji v Ljubljani. Današnja „SoeV je izšla le na 4 straneh zaradi praznikov, ki so vzeli delu v tiskarni mnogo časa. V enem dnevu nismo mogli več prirediti. Pevskemu In glasbenemu društva je daroval 5 kron g. Luka Križnic, vratar bolnišnice usmiljenih bratov, ker se ni mogel udeležiti slavnosti v Ajdovščini. Iskrena mu hvala! Pevsko In glasbeno društvo vabi gospodične pevke k pevskim vajam vsak torek in četrtek ob 6. uri, g. pevce pa vsak torek in petek ob 8. uri v društvene prostore. Društvo priredi vrtno veselico dne 28. junija. Prosi se za točno prihajanje k vajam. Ljubljanski Igralci v Gorici. — Sinoči je bila gotovo najlepša, najbolj dovršena slovenska gledališka predstava, kar jih je bilo doslej v Gorici. Družba članov ljubljanskega gledališča prireja v poletnem času predstave po Slovenskem, kjer naši rojaki nimajo prilike, da bi videli in slišali dobro slovensko igro. Pač vse hvale vredno delo! Zakaj ? tega gotovo ni treba razlagati! — Glovek bi mislil, da se bo vse trlo v dvorani »Goriške Čitalnice", ali ljubljanski gostje so doživeli sinoči bridko razočaranje, kajti udeležba je bila neznatna, goriških Slovencev naravnost nedostojna! — Res je, da je bilo oba praznika veliko zabave in da so posebno zadnjo noč še v poznih urah postelje čakale na svoje gospodarje, ali veC občinstva pa bile bilo lahko na tej prelepi slovenski predstavi! — Vemo, da je prav mnogo motil Ust ,p r i-redi«, CeS, da »G. C* nekaj prireja in vabi, toda to je bila le oblika, dasi ne dovolj previdno izbrana! — Zato pričakujemo drev:, ko bo druga in zadnja predstava, veliko večje udeležbe, posebno pa mladeži obojega spola. Naše srednje so le in učiteljišče morajo dati več poslušalcev, saj je malo takih prilik, da bi slišali dovršeno Igro v slovenskem jeziku.__ Sinoči so predstavljali Moserjevo ve-selofcio .Huzarji". Režiser g. Dobro-volny je raojsterski igral ulogo majorja Orlovca; gospa Dobro vol na pa je naravnost divno rešila vlogo najhke Vere, žene pl. Blagaja. Gospa Danilo nam je predstavljala huzarskega poročnika tako naravno, da bi preverila Se vse mlajših očij nego so bile dobričine majorja. — Gospica Kočevarjeva je imela manjšo vlogo majorjeve hčerke Berle, ali tudi v tej je pokazala svoj izredni umetniški talent. Oskarja pl. Blagaja nam je kazal g. Nučič, drugega huzarskega poročnika pa g. Danilo, oba z vso spretnostjo, priznavano v središču Slovenije. — Slugo Ivana je naravnost izborno igral g. Molek; zbudil je obilo živahnega smeha. — Občinstvo je pazljivo sledilo igralcem, katere je odlikovalo s ploskanjem... No vidi se, da je večina naših meščanov čudno vzdržljiva s tako vrsto pohvale... Kako smo mrzli, kako mrzli! Ali pa bodi to znak še česa bjlj obžalovanja vrednega?! Danes večer bo Dumasova veseloigra »Ženski O tel I o-. Igralo bo 7 oseb. Pričakujemo drevi dostojne udeležbe! Torej drevi — v Čitalnico! Narodno slavijo v AJdovščfnt-ŠtnrJJu je skončalo tako, kakor je bilo pričakovati, veličastno, sijajno. Veselični odsek je res neumorno deloval, in društva so se z neko posebno radovoljnostjo odzvala klicu v Ajdovščino na binkoštni ponedeljek. In na ta dan se je okitila naša Ajdovščina, in ž njo Sturje, ovenčala in trobojnice so zaplolale s hiš v znak, da se ima vršiti sredi divne Vipavske doline, lepote sveta, narodno slavlje, kakor-šnih se malo prireja sirom naše domovine. Od vseh stranij, z Vipavskega, z Notranjskega, z Goriškega, h Trsta, s Krasa itd. pa so hiteli ljudje v prelepo našo Ajdovščino od ranega jutra do poznega popoludne. Dasi so se zbirali na nebu oblaki ter pretili izsuti iz sebe dež in točo, vendar niso zadržali občinstva, namenjenega na veliko narodno slavlje v Ajdovščini-Šturiju. 'se, kar je bilo namenjeno t}et vse je prišlo, in tega občinstva je bilo prelepo, impozantno število ; tudi oba vlaka, zjutranji f» popoludanski, sta privedla s seboj premnogo Jjudtj. Iz Gorice so došli ob 10. uri pevsko in glasbeno društvo, Sokol in delavsko podporno društvo. Pozdravil jih je predsednik veseličnega odseka, odzdravil je v imenu njih starosta goriškega Sokola dr. Treo. Idrij-čanje so došli okoli poludne, za njimi Trža-čanje. Med tem časom so se zbrala tudi razna druga društva, katera so bila priglasila svojo udeležbo, in ko so poobedovali ter se razvrstili, je pričel kmalu po 2. uri obhod po Ajdovščini in Šturiju, ki je trajal skoro dve uri. V Šturiju je pozdravil društva župan z občinskim zastopom, odgovoril je dr. Turna, in ko so prišla v Ajdovščino, jih je nagovoril ajdovski župan, odgovoril pa je Ka-muščič iz Trsta. Obhod sam sebi je bir nekaj veličastnega, toliko društev, toliko zastav, in na čelu njim Sokoli. Prvi je korakal idrijski Sokol. — Po vrnitvi je pričVl vspored veselice, kakor je bil naznanjen. Prvo je nastopilo tržaško društvo „Kolo* ter zapelo »Vrbieo", na to pa je nastopil slavnostni govornik dr. Rudolf Grnntar. Kraju in času primerno — saj se je vršil vspored na Lavričevem trgu v Ajdovščini — si je izbral njegovo geslo: Vso za omiko, svobodo in napredek ter povdarjal zlasti eminentno važnost omike. Govoril je lepo, prepričevalno in žel zasluženo pohvalo. Izmed društev, ki so nastopila, nam je omeniti poleg itak že znanih tržaških »Kolašev*, katerih ni potreba še posebej hvaliti, tudi pevsko društvo iz Rihemberga-Brjij, »Školj* iz Šmarij, .Nanos" z Gočin pevsko društvo iz Dornberga, katerih proizvajanja so občinstvu vrlo ugajala. Omenjati moramo, da je tudi našo pevsko in glasbeno društvo storilo svojo dolžnost. Kar se tičo nastopa Sokolov, moramo pač dati čast idrijskemu Sokolu, ki je pod vodstvom br. Novaka na bradlji in drogu ter proste vaje naravnost krasno izvajal. Na bradlji in drogu je nastopalo po 5 idrijskih in 5 goriških Sokolov. Poleg imenovanih dveh sokolskih društev sta se udeležila slavlja tiuii prvaški in solkanski Sokol. Po končanem nastopu Sokolov se je ra/.vil živahen ples, drugi ljudje pa so se zabavali po svoje, dokler ni prišel čas odhoda. In ko so se razšli, so nesli s seboj prepričanje, da so doživeli krasen dan, kateri obdržijo v živem spominu. Slavlje je bilo divno, impozantno, naj bi doživela naša probujena Vipavska dolina še takih, za prirejeno pa gre vsa čast vsem onim, ki so se tako resno trudili za isto. Vspch ni izostal, ta naj jim bo v zadoščenje. Poseben vlak je torej vendarle vozil v ponedeljek popoludne iz Gorice v Ajdovščino in k sreči tudi iz Ajdovščine v Gorico. Naznanilo, da bo vozil, je prišlo precej pozno, zato pa se je dato že naprej misliti, kak da bode ta vlak. In res je bil imeniten, skrpucalo raznih avstrijskih in italijanskih vozov in pa tistih slavnih vozov zi živin), prirejenih za transport tako - le po vojašk i. strah, celo v obljudenih krajinah, kaj še le v tako divjem in odurnem gozdu, kakor je ta, v katerem se sedaj nahajajo. Na to si pripravijo ležišče, in okrepčavši se z jedjo, se vležejo na kože pri malem ognjišču, zakurjenem ob cesti. Služabniki so čutčU pazljivo konje, kateri so se urno najedli ter zadremali, položivši glave drug drugemu na vrat. Vendar ko je posrebril prvi svit drevesa, je skočil Zbišek prvi po koncu, sprebudil tudi tovariše in takoj so odrinili dalje. Zopet so lahko našli sled orjaškega Arnoldovega konja, ki je bil vtisnen v blatni že nekoliko osušeni zemlji. Sanderus odjezdi naprej ter jim izgine mahoma izpred očij, ali čez tri ure so ga zopet našli na odločenem mestu. Rekel jim je, da še ni videl žive duše, razven velikega bivola, pred katerim pa ni zbežal, ker se mu je žival prva umaknila s poti. Pač pa jim je pravil opoldne, da je videl človeka-čebelarja z lestvo v roki, katerega pa ni zadrževal iz strahu, da bi jih morda vtegnilo biti v gozdu še več. Skušal ga je izpraševati to in drugo, toda nista se mogla razumeti. Ko so zopet odšli dalje, se je jel Zbišek čimdalje bolj vznemirjati. Kaj bo, kadar pridejo v višjo suho krajino, ker na trdi poti ne bo mogoče več opaziti sledu? Kaj, ako bo njihovo iskanje trajalo predolgo ter jih privede v obljudeno okolico, kjer so se ljudje že davno privadili služiti Križarjem. Tam bi bila Da-nuškina rešitev nemogoča, ker bi domačini Siegfriedu in Arnoldu brez dvoma priskočili na pomoč, zlasti ako še nista našla zavetja za zidinami kakega gradiča. Na srečo je bila ta bojazen prazna, kajti na naslednji postaji že niso našli več Sanderusa, pač pa so našli na veliki jelki, stoječi ob cesti, obsekano skorjo v podobi križa. To znamenje je bilo še le prav kar vsekano. Mahoma pogledajo drug drugega, lica jim postanejo resna, in srca jim jamejo urneje vtri-pati. Matija in Zbišek skočita takoj s konja, da tem pozornejše ogledata sledove na zemlji. Ni bilo treba dolgo iskati jih, ker so jima sami silili v oči. Sanderus je bil oeividno krenil s poti v gozd, stopaje za sledom velikih konjskih kopit, ki sicer ni bil tako globok kakor na cesti, vendar pa dovolj razločen, kajti tla so bila ilasta in težak konj je potlačit pri vsakem koraku jegličevje s podkvami, po katerih so ostale v njem rudaste jamice. Bistremu Zbiškovemu pogledu ni ušla nobena stopinja ostalih jezdecev. Na to sta on in Matija zasedla vsak svojega konja ter so se jeli potihoma posvetovati s cehom, kakor bi se sovražnik nahajal v neposredni bližini. Čeh je svetoval, naj gredč rajše peš, toda ona dva tega nista hotela storiti, ker nista vedela, kako dolgo bodo morali še korakati po gozdu. Služabniki bi imeli iti peš spredaj pred njimi in v slučaju, ako bi kaj zagledali, bi imeli takoj dati znamenje, naj bodo pripravljeni. Krenili so v gozd. Drugo znamenje križa na jelki jih je zagotovilo, da Sanderusovega sledu niso izgubili. Kmalu so tudi zapazili, da so dospeli na stezo, po kateri je že korakala marsikatera človeška noga. Sedaj so bili zagotovljeni, da najdejo kako gozdno naselbino in v njej one, katere iščejo. Solnce se je že zdatno znižalo ter sijalo z zlatimi žarki skozi drevje. Bližal se je prijeten večer. Gozd je bil tih, kajti vse, zverina in ptice, se je spravljalo k počitku. Samo tu pa tam so skakale gibčne veverice. Zbišek, Matija, Čeh in služabniki so jezdili drug za drugim. Med tem reče stari vitez svojemu sinovcu: »Požurimo se za solncem. Od zadnje postaje do mesta, na katerem je bilo vsekano znamenje, smo pre- jezdili velik kos poti. Kazalce na uri se je Že pomaknilo na tri. Sanderus je torej že davno med njimi ter je impl čas povedati jim svoje dogodbe. Samo, ako nas ni izdal.« »Ne izda nas!« odvrne Zbišek. »In ako so mu verjeli,« dccli Matija, »kajti ako bi mu ne verjeli, pa mu bo predlo slabo.« Ali čemu iTiu ne bi verjeli? Ali mar oni vecM za nas? Ali njega .dobro poznajo. Saj se vendar večkrat pripeti sužnju, 4a uide iz sužnjosti.« Jaz le mislim nU. to, ako jim je rekel, da je zbežal iz sužnjosti, da se. vtegnejo morda bati preganjanja ter takoj odidejo d^lje.« »Ne. On jih pridrži, oinSpa tudi vedd, da preganjalci ne pridejo tako daleč.« k Nekaj časa so molčali, kmalu pa se zazdi Matijcu, da mu Zbišek nekaj šepeta, zato pL se obrne in vpraša: »Kaj praviš?« Tocla Zbišek je obračal oči pr<$ti nebu ter ni šepetal ničesar Matijcu. Priporočal je iLogu Danuško in svoje drzno podjetje. ^ Tudi Matija se je prekrižal, todJ* komaj je pravil prvo znamenje svetega križa, fi|ar se vrne j njim jeden od naprej poslanih služabnikov ter reče: »To je ogljarska koliba ! Tukaj so !ic »Stoj!« zašepeta Zbišek, in v temSj«pu skoči konja. , Za njim skočita s konj še Matija in Cd|k ter druj Žinčad, od katerih trije dobe" zapoved, naj osftanejo 11 pri konjih in naj pazijo, da kateri, Česar pa ne\daj B<# - ne bi zarezgetal. Ostalim peterim pa rečel Mat,Ja' ^Ondi sta dva vojaka in Sanderus, kate|re ta j zvežite. Ako bi bil kateri oborožen ter sr ri>tel br' niti, udarite ga samo s palico po glavi.« (Dalje pride). No, pa vlak je vendarle bil. Sicer bi bil j bolj primeren za kake pobožne in potrpežljive I romarje, ki pričnejo delati pokoro že v va- I gonu, nego za ono boljše občinstvo, ki se je I hotelo poslužiti tega vlaka, n6, ali vlak je le I bil i! Morda pride poCasi tudi ravnateljstvo I c. kr. drž. železnic v Trstu do tega prepri- j čanja, da kadar kličemo po kakem vlaku, da I takrat se ne peljejo po njem samo ljudje J romarskega kroja, ampak tudi — drugačni. I Pa bodimo potrpežljivi, morda nam prinese J ta potrpežljivost vendarle končno po 51 en I popoldanski vkk iz Gorice v Ajdovščino. I Potreba takega vlaka se je pokazala| dosti I jasno dne" 1. junija t. 1. j Sadjarska razstava In drngl vi-pavskf kmetijski skodT v FrvaeTnl. — Pridržuje si obširnejše poročilo za prihodnjo številko, poročamo danes le toliko, da je z razstavo črešenj in drugih zgodnjih pridelkov, ki se je v nedeljo otvorila v PrvaCini, po mnenju strokovnjakov naše kmetijstvo na Vipavskem storilo lep korak naprej. Posebno g. GombaC »z Ljubljane se je jako laskavo izrazil o razstavi ter rekel, da bi moral naš del vipavske doline služiti v vzgled kranjski Vipavski. Razstava radi neugodnega časa ni bila tako obiskana, kakor bi bilo želeti. Otvoril jo je g. dvorni svetnik grof Attems. Popoldanski shod je bil razmerno dobro obiskan. Pred- | sedoval mu je g. JakončiC. Sklenjenih je bilo več resolucij glede kmetijskega društva, glede obrambe proti slani, eolnine na sadje iz Italije, nagrad vzornim kmetovalcem itd. Imena odlikovancev radi razstavljenega sadja in vin prinesemo tudi prihodnjič. Kje bo laška pravna akademija 2 — .Piecolo* je izvedel z Dunaja, da je naučni minister dr. Hirtel privatnim potom sporočil prof. Mussafia, da se italijanske paralelke inomostskega vseučilišča premeste v Trst. V ta namen se vrše pogajanja s trgovinskim ministerstvom, da bi se v Trstu ustanovila pravna akademija v zvezi s trgovinsko visoko šolo. Poleg tega da se ustanovi tudi mešana fakulteta, na kateri se bodo predavale znanosti in literatura. Prof. Mussafia da takoj skliče italijanske poslance, katerim to sporoči. V morske kopeli t Uradožu je sprejetih brezplačno 28 otrok iz Gorice, 12 iz goriške okolice, 18 iz gradiščanskega okraja, 7 iz tolminskega, 4 iz sežanskega ter še 7 drugih. Kdo filrl sovraštvo med ljudmi? — Graški škof dr. Schuster je v svojem pastirskem listu zabiči! svojim vernikom, da ne smejo pozdravljati nekatolikov ter ne smejo ž njimi prijateljsko občevali, kajti drugače se jako pregrešijo. V tej stvari so stavili nekateri nemški poslanci v državnem zboru interpelacijo, v kateri poprašujejo, zakaj se ne zaplenjajo takt škofovski listi, ki oznanjujejo sovraštvo, dočim se listi plenijo za vsako malenkost. — Po potih Sčuvahja in sovraštva si katoliška cerkev pač ne postavlja trdnih tal, marveC si jih izpodkopuje, in ako pojde tako naprej, tudi izpodkoplje. Občinske Tolttve ˇ Št. AndreŽu so se vršile v sredo in Četrtek. Izvolili so 12 prejšnjih starašin ter G novih. Volitve so se vršile v redu in mira tako, kakor malokje v naši deželi; tudi rekurza ne bo nobenega. Občinarjt pričakujejo, da bo novo starašin-stvo tudi v redu in miru vršilo svojo ne-lahko nalogo. Pozor pri kopo vanj a gob! — Tukajšnji magistrat opozarja občinstvo, naj ne kupuje gob izven pokritega trga na Verdijevem tekališču. Prodajali gobe okoli po mestu je prepovedano ter zapade prodajalec kazni. Pred iolltvijo staraSlnstva t Kam-njah je bil v Easovljah nekak shod, kakor nam pišejo. Govorilo se je, da je sklical shod župan Pavlica, ali mi vemo, da tiči za tem tudi kamenjski župnik Kosec. Ta bi namreč rad videl, da bi mu sezidali palačo, ki bi se že od daleč Jvidela. Dopisnik pa je nasproten temu, ter pravi, da imajo že dosti skrbi domačih v rlhemberški občini ter jih ni volja, prispevati še za farovž v Kamnjah. Ali b» ne bilo bolje napraviti pri postaji zadružno hišo, kjer bi imeli zatočišče za sadje, vino, grozdje in druge pridelke. Padel pod Tlak. — Na binkoštno nedeljo so bili natlačeni vsi vlaki, ki so vozili po črtah v Trat in iz Trsta v našo deželo. Tako je bilo tudi na vlaku št. 647/577, kije šel v nedeljo zvečer v Trst. V Tržiču je imel vlak zamude 25 m, zato pa jo je ubral nekoliko hitreje proti Devinu, da bi zamudo kolikor toliko popravil. V vlaku je bilo mnogo veselega občinstva, prepevali so in govorili, da je bilo veselje. Kar nakrat se [je vlak ) vstavil. Železniški uslužbenci so letali ob vlaku I gori in doli ter nekaj iskali. Na razna nujna I vprašanja se je izvedelo, da je padel iz jed- I nega prvih vozov nekdo pod vlak. Lahko je I uraeti, kako je poparila na vest izletnike, vse I je hotelo vedeti, kdo je ponesrečil, kaj se je I zgodilo, ali je živ ali mrtev. V jednem prvih I vozov.Je^jsedel neki elegantno oblečen go- j spod, star^ololi'3l)leTf"pl^rbsil'je*,Konduk- J terja, naj ga odvede v drug voz, ker se je I bil flaveličal poslušati neprestano popevanje I svojih sopotnikov. Koj na to pa je odprl I vratca voza ter hotel čez prehod v drugi j vo'žT Ali tu je stopil nerodno ali se mu je spodrsnilo ter je padel pod vlak, ki ga je i. Tazmesaril in raztrgal, da je bilo groza. Na \ I vlaku ga ni nikdo poznal. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Tržiču. Ponesrečenec se imenuje dr. Kari Hein-sel, je 32 let star, ter zdravnik, specijalist za oči, v Trstu. V soboto je bil prišel s svojo ženo in sinčkom v Solkan, kjer ju je pustil na letovišču, ter se je vračal sam domov. I Ker so našli v kupeju, kjer je bil pred nestsc.:, herbarij, je skoro gotovo, da ni hotel ili v drugi voz, marveč se je samo za- i časno odstranil iz kupeja, Vstrelll se Je na straži v Panovcu na binkoštno nedeljo zgodaj v jutro neki vojak tukajšnjega 47. pešpolka. V Dobrav 1J ah napravi tamkajšnje bralno in pevsko društvo dne 28. t. m. ve- I liko veselico. Odbor prosi slavna društva, rnaj bi se, ako mogoče, ozirala na naznanilo J ter ne prirejala za isti dan drugih veselic. Pevsko In bralno društvo „Dout" v I Vel. Ilepuu je priredilo na binkošlni ponc-I deljek veliko veselico s petjem, igro in ple-I som. Veselica se je prav dobro sponesla. J Sodelovalo je pevsko društvo »Zvon* z Op-1 čin. Svirala je veteranska godba iz Mavhinj. I Tukajšnji socljalnl demokratje so I imeli v ponedeljek opoludne v lidtelu Central I javen shod z dnevnim redom: Postopanje I laškega parlamentarnega kluba za časa glasovanja za'povišanje vojaških troškov; 2) so-cijalizem in nacijonalizem. Poziv slovenskim kolesarjem. — Prelepi dnevi za kolesarje so se zopet pričeli. Vsak z veseljem zasede svoje kolo, ter hiti ven na prosto uživat sveži zrak in občudovat probujajočo se naravo. V tem hipu opozarjamo Vas slovenske kolesarje, da se zopet zberete v onej družbi, katere glavna naloga je pospeševati kolesarstvo, bodisi na kratkih izletih, bodisi na daljnih vožnjah s tem, da svojim članom omogočuje prijetno, osigurano vožnjo, da jim nudi v posameznih krajih razne udobnosti ter jim v slučaju potrebe preskrbuje na svojih raznih pomočnih postajah različne potrebščine. Sirom slovenske domovine po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem ustanovljenih je za člane zveze slovenskih kolesarjev že 47 pomočnih postaj, katere so opremljene s po* trebnim orodjem in drugimi pripomočki, kateri omogočujejo kolesarjem brezplačno izvršiti male poprave na kolesu, ter mu nudijo tudi prvo pomoč v slučaju kake telesne poškodbe. Na vseh pomočnih postajah osigur-jena je kolesarju, če je Član zveze, dobra in cenena postrežba, kakor tudi eventueino prenočišče. Za slučaj prehoda italijanske meje pridobila si je zveza zopet pravico, da smejo njeni člani prestopiti mejo, ne da bi polagali sicer običajno carino. Število sedanjih pomočnh postaj pa se bode še pomnožilo, istotako bo svežina skrb pridobiti svojim članom še drugih udobnosti, da jim oiahkoči potovanje po slovenski zemlji. Vi slovenski kolesarji pa pomagajte zvezi doseči in vršiti svojo nalogo s tem, da polnoštevilno prijavite svoj pristop. Vsak slovenski kolesar bodi član »Zveze slovenskih kolesarjev !* Vpisnina znaša enkrat za vselej 2 kroni, letni prispevek pa 3 krone. Z malimi prispevki bo torej odboru omogočeno delo, ako se bo slovenski kolesar zavedal svoje dolžnosti. Po celi slovenski zemlji naj kažejo zvezini znaki, da je to naša zemlja in da jo čuvamo vsestransko in jo hočemo i na dalje. Slovenski kolesarji prijavite torej svoj pristop zvezinemu odboru v Ljubljani. — Odbor zveze slovenskih biciklistov. Razgled po svetu. Dogodki na Hrvatskem, — Na Dunaju zbrani hrvatski in slovenski poslanci so izdali, kakor smo že povedali, glede na dogodke na Hrvatskem poseben manifest, iz katerega posnemljemo tO-le: % ; ,Taki resni dogodki imajo gotovo j tehtne vzroke. Umetno vstvarjena agitacija I brez vzrokov ne more takega ognja provzro- I čili/ posebno pa ne med kmetskim ljudstvom, I ki je povsod najbolj konservativen element. I 0 razmerah, ki vladajo na Hrvatskem in v I Slavoniji, je pa vnanji svet žalibog slabo I poučen. V tej deželi, ki je toliko prestala, I vlada pod krinko ustavnosti gola nasilnost. Še trije odstotki prebivalstva nimajo"volilne*] pravice, a med volilci je velik del državnih uradnikov, ki se ne smejo predrzniti, da bi glasovali proti vladnim kandidatom. Večine pri volitvah se delajo s silo in z hasilnostimi. Časopisje je zatirano, kako.-- v nobeni drugi _dežeji. OpozicijonalnoJMopMe_se_pfeganja z globami, z zaporom in s konfiskacijami. Za vladanja sedanjega bana je bilo 102 časnikov 3702krat zaplenjenih in v eni sami številki uradnega lista (»Narodne Novine" z 18. maja 1903 št. 113) je bilo natisnjenih petnajst konfiskacijskih razsodeb. Neki zagrebški dnevnik je od 1. novembra 1883, ' do 27. maja t. 1. doživel nič manj ko 958 konfiskacij. Občinske avtonomije ni kakor je sploh vse avtonomno življenje podvezano. Politični delikti ne spadajo pod judikatururo porotnih sodišč, izvzemši one delikte, ki jih stori časopisje. Nič boljši ni gospodarski položaj. Vsled obstoječega razmerja z Ogrsko dobiva Hrvetska za svoje potrebščine samo 44 odstotkov lastnih dohodkov, v resnici pa še manj, to pa radi nepopolnih zapiskov o dohodkih, kakor je razvideti celo iz nuncijev ogrske in hrvatske regnikolarne deputacije. Ti dohodki ne zadoščajo niti za pokritje stroškov avtonomne uprave; ker je za skupne zaaeve (zlasti za vojaštvo, za ogrski drž. dolg iti za investicije na Ogrskem) treba velikih izdatkov, je davčni pritisk neznosen. To je provzročilo tako izseljevanje naroda, da je sedaj skoro deseti del vseh Hrvatov onstran Oceana, Z izseljevanjem gineva narodnogospodarska moč deželo in prišlo je že do tega, da avtonomna vlada — to je tudi unl-kum parlamentarnega regima — nima proračuna In ga tudi ne more sestaviti. K temu pride Še vladni sistem, ki dopušča, da se krše po pogodbah, obveznih za obe strani, 1 Hrvatski zajamčene pravic?. Tako se usiljuje na Hrvatskem madjarščina kot uradni jezik pri železnica! in drugih skupnih uradih in sicer v očitnem nasprotju s §§ 56. in 57. ogrske-hrvalske nagodbe, po kateri mora bili na Hrvatskem in v Slavoniji hrvaščina iz- ! ključni uradni jezik. Enake kršitve so se zgo> dile z razobešanjem ogrskih zastav na uradih j na Hrvatskem in v Slavoniji, ker je to v očitnem nasprotju s § 61. in 62. istega os- I novnega zakona, o katerih se glede Hrvatske govori samo o eni zastavi — o hrvatski — v tem, ko se morajo pri zadevah, ki so I skupne z Ogrsko, rabiti ne ogrska zastava [ nego združena grba ogrski in hrvatski kot zakonita emblema. Zadnji čas, ko se je na I Hrvatskem vpričo obnovitve fmancialne nagodbe z Ogrsko začelo razvijati živahno delovanje po shodih, ki so se delali na zboljšanje nezadostnih financialnih razmer, so se vzlic zakonito zajamčeni svobodi zborovanja I prepovedali ne samo javni, nego tudi zaupni shodi. Iz navedenega spozna vsakdo, da gibanje na Hrvatskem in v Slavoniji ni prevratno in da ni izbruh narodnega sovraštva. Hrvatska zahteva po svojih zastopnikih in po svojem časopisju, da se spoštujejo po bilateralnih pogodbah zajamčene pravice. Zadnji dogodki so gotovo tudi pripomogli razgnali predsodke, ki so razširjeni glede hrvatskega naroda. Hrvatski narod, ki si je pridobil toliko zaslug za civilizacijo, ki je s krvjo najboljših svojih sinov ohranil kulturo pred ope-tovanimi naskoki barbarizma, si ohrani sedaj, ko je bolje poznan in pravičneje sojen, tudi za prihodnjost simpatije civilizovanega sveta, katere simpatije bodo njegov najmočnejši zaveznik za dosego narodnega ideala. Iz LJubljane poročajo, da je došlo povelje, poslati zopet večji oddelek vojaštva v I Zagreb. — Iz Oakovca poročajo, da so zasedli madjarski orožniki most pri Varaždinu, kateri skrbno čuvajo ter pazijo na osebe, ki gredo v Medjimurje, kajti tam opažajo veliko razburjenje. — V Samoboru so udrii izgred-niki v grad grofa Erd6dyja ter pometali vso I opravo proč in opustošili grad. Orožniki in vojaki so le s težavo pregnali množico. — V ponedeljek se je vršil pri Celju napovedani ljudski manifestacijski shod za Hrvate; shod ] je bil velik, sijajen. Velika slavnost v Postojini. — V I Postojni bo dne 14. t. m. velika slavnost po- I vodom rszvitja zastav »Sokola* in .Čital- nice*. Ljubljanski Sokol si je najel poseben vlak. Gotovo, da pohiti na ta dan v Po-stojino tudi več občinstva iz naše dežele, zlasti še, ker bo tudi dana prilika, ogledati si postojinsko jamo. Nova prodajalniea mleka t Trstu. — Na novo vstanovljena mlekarna v Hrušici pri Podgradu, ki je urejena po najnovejših zahtevah racijonalnega mlekarstva, odpre dne 1. junija lastno prodajalnico mleka, sirovega masla, skute, sira itd. pri sv. Jakobu, na takozvanera »Campo San Giacomo«. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava* na Dunaju bo imelo svoj redni občni zbor dne 5. junija t. 1. v restavraciji r»zum Grundstein" VIH. Joseph-stadsterstrasse. Začetek ob 8. uri zvečer. Svobodomiselni. slovanski gostje dobrodošli! Odbor. »SloTcnska Matica" v Ljubljani vabi na XXXIX. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 17. t, m, ob l«/t pop, v veliki dvorani »Narodnega doca* v Ljubljani, Vrsta razpravam je običajna, kakor druga leta, V LJubljano je prišel včeraj nadvojvoda Josip Ferdinand, kateri ostane tam pri-i deljen 27, pešpolku. Sprejele so ga slovesno civilne in vojaške oblasti ob grmenju topov, I Peti slov. časnikarski shod t Pleuju. I Binkoštno praznike se je vršil peti časni-I karski shod v Plznju, kateri je bil dobro j obiskan, kakor prejšnji. Otvoril je zborovanje M. Chvlinski z dolgim primernim nagovorom, povdarjaje važnost shoda ter izrekajo nado, da bodo razprave mirno in veličastne. Predsednikom shoda je bil izvoljen Hrvat dr. Mazura iz Zigreba, Maloru« Markov podpredsednikom in drugim podpredsednikom Srb Fabris iz Dubrovnika. Poslali I so udanostno izjavo cesarju, Banket je pri-¦ redil časnikarjem občinski svet plzenski, Jeduakost t Ameriki. — V pokrajini Nc\v-0rleans je izšel nedavno zakon, po katerem morajo imeti vsi oni vlaki, ki vozijo skozi ulice, za zamorce posebne oddelke. V drugih pokrajinah se je žo I, 1889, zauka-zalo raznim železniškim družbam, da morajo v svojih vlakih napraviti za uboge črnce posebne prostore, in sicer za ženske druge, za moške druge. Ta razlika je posledica one mržnjc, ki jo gojijo Amerikanci, posebno oni iz južnih pokrajin, proti črncem, katerih se ogibljejo kot nižje rase, Amerikanska svoboda in jednakost velja pač samo za bele Ameri-kance. Če bodo še nadalje tako postopali, ne bo zamorsko vprašanje nikdar povoljno rešeno, I Wilhelmov I Izeljiščni sok I I Že dolgo let priljubljen I I sok proti kašljii I 1 steklenico K 2-50, I I poštni zavoj ^ 6 stoki. K 10 I I trun m roki mln-iitnki priti m0fc I I Fran Wilhelm, lekarnar I I c. kr. dvorni lalagatelj I I t Nennklrehen, Spodnje Avstrijsko. I I V znak pristnosti je na omotu grb ob- ¦ I zine trga Neunkirchen (devet cerkva). I B Dobiva se v vseh lekarnah. ¦ I Kjer s« ne dobi, vrši se poSiljatcv direktno. I ¦____________m i Anton Potaizky v Gorici. i; Na sredi RaStelja.7. ;| TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. j i Najceneje kupovallšče nfrnberskega In drobnega 1 I blaga ter tkanin, preje In nitij. j i II POTREBŠČINE i I za pisarnice, kadilce in popotnike. I Najboljše šivanke za Šivalne stroje. j j POTREBŠČINE j ! J xa krojašd in čevljarje. j j Svetinjice. — Rožni venci. — Masne j: i knjižice. I Sišna obuvala za ise letne čase. | I; Posebnost: I Semena za zelenjave, trave in detelje. j Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, I krostrjarje, prodajalce pejmiho s m trgih , l| ter na deželi. 8 35—8 < SL Novost! Fotografije, izdelane navadno in v najmodernejšem šlilu, takozvane .Imperial« platino bromit, priporoča A. Jerkič, odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7. Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi. V najem se odda stanovanje v I. nadstropju v Dol. Vrtojbi obstoječe iz 3 sob in kuhinje. Stanovanje je zdravo in snho ter tik cerkve. Pogoji poizvedo se tam. l^arol praščiK, pe&ov&ki mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, koUCe za birmanee, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. • postrežbo po jako zmernih cenah. Zaloga piva iz prve kranjske izvozne pivovarne in sladovne na par T. Frohlich-Vrhnika (Kranjsko). Priporoča se za bodočo sezono cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih vrst piva kakor: »Eksportnomarčno«, »Kranjski biser« in »Granat-Porter« v sodčkih in steklenicah. Jamči so za solidno in točno postrežbo po najnižje mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost cen. gg. odjemalcev iz Vipavskega ima tvrdka na Goričici »pri Eebkuc in v Dornbergu pri Alb. fc>inigoj-u z ledom in vedno svežim pivom dobro oskrbljene ledenice. Glavni zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan, s zalogo v Gorici — Raba t išče štv. 20. Novi živinski semenj v II. Bistrici se bode vršil dne 8. junija t. 1. Dovoljena sta dva nova semnja, ki se bosta vršila vsako leto in sicer I. prvi pondeljek meseca junija, II. pa prvi pondeljek po malem Šmarnu. Županstvo Ilirska Bistrica na Notranjskem. Rimske toplice v Tržiču (Monfalcone) =r in blatne kopelji = priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: z elektri-citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hiša ¦ost it. 249. — (Čežko). Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravic^ do dividende. IŠtflfii' vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x vseskozi slovansko-narodno uprave. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne ss v Iastnej bančnej hiSi Gospodskih ulieah štev. 12;. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjnjc takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Anton Pečenko Vrlna ui.i-ii 8 • Via Giardino 8 pristna bala In Lrna vina iz vipavskih, furlanskih. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežbe poltena, briških, dal. matlnsklh in Istsrsklh vinogradov, gj: Blago za opravo nevest. ^5J RoCno tkalstvo; o d p o š i 1 j .* t e 1 j František Hlavaček v Krčine (ti No veho Mčsta naMetuji Češke) priporoča po najnižjih cenili: Ilarclioute, natisnjene in tkane, lepih obrazcev in trajne barve. Itatiste, modnih obrazcev. Damnskov gradi, bombužast m lanen, modnih obrazcev. Garniture *seh vrst in izdelkov. Kaniifase Ianene n boinltažase modnili obrazcev. Žepne rutice Ianene in hombnftislc. Krizete za ženske obleke in spodnice. Oksfortle za srajce. Platna bombažasta, lanena, bela in navadna. Ohrisalko s franžami in bres njih. Scflrc trajnih barv in modnih obrazcev. Siihna za gospe in gospode. Strukse modnih obrazcev. Grenadine bele in barvane. Prte in prt če Ianene in bombažasle. Blago za predpasnike, itd. itd. Vzorce blaga brezplačno in poštnine prost". toda prosim, da se pove blago od katerega se zahtevaj". Pošilja se proti povzetju, samo v ceni črez 10 K poštnine prosto. HHT- Solidna postrežba. -*J(1 E. LEBHERZ Gorica tovarna užlgalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigabce ••- Apollo-** Schichtovo hranilno jedernato milo Dobi se povsod! varstveno znamko garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. • • ¦ • P" nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica. Novost! Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo siadno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju no zahtevajte samo »sladne kave«, ampak izrecno vselej •- Kaihreinerjevo «— Kneippovo siadno kavo in odjeiuajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba.