Jugoslovanske po-
šte so posodobile
poslovanje. Novost,
zapopadena v šte-
vilčnih oznakah pa
je, kot slišimo, le
polovična, ker so
se odločili samo za
pet namesto za
vseh deset številk,
kolikor jih pozna-
mo. Ne znamo si
predstavljati, kako
lahko velemestne
pošte po svetu sha-
jajo z največ tro-
števiičnimi števili,
čeprav je res, da
si ničel navsezad-
nje ni težko zapom-
niti!
Celje, dne 23. decembra 1970 — Številka 50 — Leto XXIV — Cena 60 par
i Giasiio občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec
ZAHTEVNEJŠE 1971. LETO
Koledai-siui leto in posebni,
širšd ter pomembnejši dogod-
ki, so vsak zase mejniki.
Pravkar pretečeno leto velja
kot časovni mejnik, a ima
spričo dogodkov, zlasti v zad-
njem obdobju, globlji pomen
in težo. Leto 1970. bodi torej
naš skupni mejnik, saj se
naša pričakovanja in hotenja
opirajo prav na obdobje, ko
se odločno izrekamo za novo
orientacijo v našeon razvoju.
Stabilnejša in bolj zdrava
rast našega gospodarstva in
drugih sfer družbenega živ-
ljenja naj bi nam prinesla
večjo gotovost, večjo trdnost.
V glavnem že soglašamo z
osnovnimi dokumenti in izre-
čenim na račun tega, da ne
moremo potrositi več kakor
ustvarimo, da ne kaže prehi-
tevati tam, kjer tega ne zmo-
remo in kar utegne v različ-
nih oblikah prinašati nemir.
Za naslednje obdobje, smo
dejali, da bo sitorjen premik
v cisti-vl družbeneg^i proizvo-
da: le-ta bo naraščal za 1 do
2 odstx>tka hitreje kot masa
čistih osebnih dohodkov, rast
splošne porabe pa bo za blisu
5 do 6 odstotkov nižja od ra-
sti družbenega proizvoda. Tu-
di odnosi med naraščanjem
produktivnosti, zaposlenosti
in realnimi osebnima dohodki
bodo skladnejši. Omejeno bo
povečanje dohodkov proraču-
nov in drugih sredstev za
splošno porabo na največ
10.8 odstotka v primerjavi z
1970. Bistven premik bo po-
menilo vsekakor jačanje re-
produktivne sposobnosti gos-
podarstva. Uresničevanje za-
stavljenega bo zahtevalo do-
slednost na vsakem koraku
in pomeni da bo leto 1971.
v marsičem zahtevnejše.
Na širšem celjskem območ-
ju bo pomenilo leto 1971. med
drugim tudi start v novo pro-
dukcijo oz. začetek urejanja
nekaterih ključnih zadev.
Spomnimo se, da bo prihod-
nje leto začela poizkusno ob-
ratovati nova termoelektrar-
na* v Šoštanju. V Velenju no-
va tovarna hladilnikov, pa
proizvodna dvorana rudarske-
ga šolskega centra, v Rogaški
Slatini nova nalivalnica, hkrati
pa bo steklarna tu začela z
gradnjo brusilnice. V Celju
začne z delom tovarna radi-
atorjev (EMO), v Cinkarni
bodo storjeni odločni premi-
ki v kemijsko proizvodnjo.
v Storali bo stekla nova va-
Ijama, pri sosedih v Laškem
pa bodo začeli graditi nove
zdraviliške objekte in,rudnik
Laško bo dalo p;ko na i.
Veliko novega bo povsod
tudi na področju trgovine.
JANEZ KOLENC - PAVČ sodi med tiste celjske športnike, ki so se predali
hokeju na ledu že vse od mladih nog. Drsališče v mestnem parku je tudi del
njegovega življenjskega prostora. Četudi sodi v »najstarejšo« skupino igral-
cev, je tisti, kj nikoli ne zataji, marveč zmeraj odlično opravi svojo nalogo
in se uvršča med najboljše strelce. Uspeha HPK Celje v zveznem tekmo-
_________vanju je tudi njegov uspeh.
MEDOBČINSKI SVET ZKS V CELJU O TEZAH ZA SEJO CK ZKS
v ponedeljek dopoldne je
bila v Celju razširjena seja
medobčinskega sveta ZKS, na
kateri so razpravljali o tezah
za sejo CK ZKS o reformi,
stabilizaciji in ekonomskem
sistemu.
Daljšo uvodno razpravo je
imel predsednik komisije za
družbeno ekonomske odnose
in ekonomsko ix>litiko prd
CK ZKS Zvone Dragan, ki je
govoru med drugim o aktual-
nih vprašanjih ekonomskega
sistema, delu ustavne pod-
skupine za bodoče ekonomske
funkcije federacije in o neka-
terih nadaljnjih fazah stabili-
zacijske politike.
Kot je poudaril, bosta v
središču ekonomske politike
za prihodnje leto važna pred-
vsem dva elementa: treba bo
na celotru fronti izvajati sta-
bilizacijsko politiko brez iz-
jem in privilegijev, ki so se
v zadnjih letih spreminjali v
pravila, poleg tega pa krepiti
materialno podlago gospodar-
stva. Gospodarstvo bi moralo
prej kot kasneje izvedeti, kak-
šen položaj se mu obeta, kaj-
ti predvidena razbremenitev
mu ne bo prinesla bistvenih
ugodnosti, ker bo v zameno
za odpravo obresti na poslov-
ni sklad treba sprejeti obvez-
nosti za financiranje nerazvi-
tih.
Dailje bo po besedah Z. Dra-
gana treba usmerjati osebno
potrošnjo in v delitvi osebnih
dohodkov sprejeti ustrezen
zakon oziroma družbeni do-
govor. področju investiraj
naj bi omejevali tiste zunaj
gospodarstva, pri čemer bo
zaostriti kontrolo koriščenja
kratkoročnih kreditov za
dolgoročna vlaganja. Prav ta-
ko bomb morali pospeševati
izvoz in zmanjševati uvoz ter
odpraviti obvezne depozite,
ki še povečujejo nelikvidnost.
Ob vsem tem in drugih ukre-
pih ni pričakovati, da bi že
z januarjem 1971 krenili po
novem, saj bodo elementi
starega s.ist©ma nujno prisot-
ni verjetno do poletja
V razpravi so med drugim
načeli vprašanja de\Tznega
trga in zasebnega kapitala
kot carin, v središču pa je
bila tudi nelikvidnost, za ka-
tero bi, kot je bilo rečeno,
morali izdelati ustrezen-sana-
cijski program.	dhr
BRALCEM
TEDNIKA
Naročnikom in bralcem se
najprej opravičujemo, ker so
dobili to številko Novega ted-
nika samo na dvanajstih stra-
neh. Zato pa bo prihodr^a,
zadnja v letošnjem letu, ime-
la 24 strani zanimivega bra-
nja. In Se ena posebnost —
zgodilo se bo prvič, da bo
imel letošnji letnik Novega
tednika 51 števUk!
V zadnji številki Novega
tednika v letošnjem letu bo
tudi velika nagradna križanka
celjske Kreditne banke. Ne
pozabite!
Prihodnja številka Novega
tednika bo izšla v torek, 29.
decembra.	Uredmštvo
FRANCEK FRAKEU
»Kot nelikvidnega upokojenca me je banka
honorarno zaposlila v akciji za rešitev bančne
nelikvidnosti. Prosim vbogajme!«
CELJSKIM mmm delavcem
ViSOKA PRIZNAN iA PREDSEDNIKA TiTA
Občinska zveza za telesno
kulturo je včeraj pripravila
svečano sejo ObZTK ob 25.
letnici telesne kulture v naši
republiki.
Ob tej priložnosti so sku-
pini priznanih celjskih šport-
nih delavcev in športnemu
društvu izročili visoka držav-
na odlikovanja predsednika
Tita.
Odldkovand so biü:
Janko Vagner z redom —
zasJuge Uk narod s srebrno
zvezdo
Poldka Kopitar z redom —
zasluge za narod s srebrno
zvezdo
Ivan Petaver z s redom —
zasluge za narod s srebrno
zvezdo
AD Kladivar z redom zaslu-
ge za narod s srebrnimi žar.
ki
Karel Jug z redom dela
z zlatim vencem
Miro Rudolf z redom dela
s srebrnim vencem.
Vsi odlikovanci so dolgodet-
ni športni delavöi, ki so s
svojim predanim delom pu-
stili močan pečat celjskemu
športu. Pnznanja, kd so jih
dobili ob pomembni obletnici
telesne kulture v Sloveniji,
niso samo priznanja njim
osebno, temveč tuda organi-
zacijam, kjer so delali i» Se
delajo ter celotnemu šport-
nemu Celju. Visoko odliko,
vanje predsednika Tita Vag-
nerju, Kopitarjevi, Petaverju,
AD Kladivar, Jugu in Marol-
tu pa nas obvezujejo, da tudj
v bodoče z vsemi močmd pod-
piramo razvoj športa v na-
šem mestu.
tv
OTROK IN AVTOMOBILIST
Voznik osebnega avtomobila J02E HERLAH, 40,
iz Velenja je pclijaJ po Kidričevi cestd v Velenju,
kx) je nenadoma preökala cesto osemletna NUŠA
PEVNIK. Voandk jo je ki job zaviranju zadel. Za-
radi hudih poškodb so Jo odpeljali v bolnišnico
Slovenj Gradec.
UMRL JE V BOLNIŠNICI
V	celjski bolndfeiici Je umrl JURIJ SUHOVRS
NIK, 31, iz Dola pri Gornjem gradu. Suhovršnik
se je poškodoval v prometni nesreči 7. decembra na
Kajuhovi cesti v Šoštanju.
AVTOMOBIL POD NASIPOM
IVAN DIACCI, 39, iz Šempetra je voeil z oseb-
nim avtomobilom iz Laškega proti CeQju. Ko je na
Polulah prehiteval, ga je na spolz;ki cesti zaradi
neprimerne hitrosti zaneslo na rob vozišča. Trčil je
v obcestni smernik, vozilo Pa se je prevrnilo pod
cestni nasip. Voznik je dobil težje poškodbe, nj^o
va žena pa je med prevračanjem padla iz avto-
mobila. škode na vozilu je za 10.000 dinairjev.
SLABA RAZSVETLJAVA ZAPORNIC
V	nedeljo zjutraj se je pripetila težja prometna
nesreča na železniškem prehodu v Boštjanu zaradi
nepazljivosti voznika avtobusa in slabo razsvetljenih
železniških zapornic. Voznik avtobusa RUDOLF
EISENBOCK, 30, iz Zah. Nemčije je vozil iz Mün-
chena v Zagreb jugoslovanske delavce zaposlene v
tujini. Na železniški prehod v Boštjanu je pripeljal
s hitrostjo 75 kilom.ebrov in spregledal spuščeno za-
pornico. Zaletel se je vanjo, ko je pripeljal tovorni
vlak štev. 6794. Lokomotiva je trčila v sredino av-
tobusa in ga rinila pred seboj 35 metrov. K sreči
mrtvih ni bilo, le osem potnikov je dobilo lažje
telesne po-škodbe. Skupno materialno škodo so oce-
nili na 30.000 dinarjev.
IZGUBIL JE OBLAST NAD VOZILOM
JANKO DEBENJAK, 20, iz Celja je voail po Pri-
jateljevi ulici v Celju in pri prehodu z asfaltnega
dela cestišča na makadamski zaradi prevelike hi-
trosti izgubil Oblast nad vozilom. Avtomobil se je
prevrnil na streho in drsel po njej 14 metrov in
obstal na kolesih. Pri tem se je teže poškodovala
sopotnica DRAGICA PLESNIK, 18, iz Celja. Škode
na avtomobilu je za 7.000 dinarjev.
TRIJE POŠKODOVANI
TONE OVNICEK, 28, iz Velenja je vozil iz Šošta-
nja proti domu, ko ga je zaradi hitrosti na spolzki
cesti pričelo zanašati. Zavrl je in avtomobili je za-
neslo v voznika osbnega avtomobila FRANCA KRI-
CEJA, 30, iz Velenja, ki je prav tako zsviral. Pri tr-
čenju se je teže poškodoval Kričej, lažje poškodbe
pa sta dobila njegova sopotnika ALOJZ PETREJ,
22, in JOŽE VETROVŠEK, 31, oba iz Velenja, škode
na vozilih je za 10.000 dinarjev.
NEVARNO ZAVIJANJE
RUDOLF KRAŠOVEC, 19, iz Zagrada je voal pro-
ti Pečovniku in prehiteval mopsdistko IDO KME-
TEC, 14, iz Zagrtida. Mopedistka je zavila, ne da bi
se prepričala, če je cesta prosta ali nakazala spre-
membo smeri. Težje poškodovano so jo odpeljali v
celjsko bolnišnico.
SILVESTROVAMJA
Na celjskem področju so
letos poskrbeli za silvestro-
vanja v vseh večjih gostiščih,
hotelih, zdraviliščih, pa tudi
v privatnih lokalih. Po in-
formacijah, ki smo jih zbrali
ob koncu preteklega tedna
je sicer že skoraj povsod vse
zasedeno, tako za silvestro-
vanje samo, kot tudi preno-
čišča. Vendar je ostalo še
nekaj prostih mest:
CELJE:
Restavracija Kladivar: ce
na silvestrovanja z večerjo je
60,00 din; igrajo Bratje
Ocvirk.
Celjska koča: cena silve-
strovanja je 60,00 din; igrajo
Domači zananci; menu: meša-
no meso, pražen riž, mešana
solata, orehova potica; sobe
so zasedene.
Hotel Evropa: cena silve
strovanja je 120,00 din (60
din rezervacija, 60,00 din
konzimiacija); igrajo trije an-
sambli: Kvintet »Bratje Ko-
vačič« s pevko iz Maribora,
»Vandrovček« s pevcem iz
Ptuja in celjski ansambel
»čim-bum«; obiskovalce ča-
ka 5 lepih nagrad; rezervacije
pri šefu recepcije tov. Brem-
cu ali šeiu strežbe tov. Lo-
triču.
Sainopostrežiia restavraci-
ja: cena silvestrovanja je
20,00 din; igra Celjski instru-
metalni kvintet; silvestro-
vanje po staroslovanskih še-
gah.
ROCiAŠKA SLATINA:
Zdraviliški dom: vstopnina
s silvestrovim menujem je
100,00 din, samo vstopnina
50,00 din; igra Boris Frank s
svojimi Kranjci; menu: div-
jačina, odojek, purani, pi-
šcanci, meso' na žaru, slašči-
ca. Nudijo tuäi 4-dnevni pa-
ket uslug: penzion, silvestro-
vanje z menujem za 290,00
din.
Slovenski dom: igra kvintet
Patrioti iz Krapine, ostalo
enako kot v Zdraviliškem do-
mu.
Restavracija pošta: igra
domači ansambel Havajski
zvoki, ostalo enako kot v
zdraviliškem domu.
VELENJE
Restavracija Jezero: silve
strovanje 70,00 din.
DOBRNA:
Zdraviliška dvorana: cena
silvestrovajija 150,00 din (ape-
ritiv, večerja, buteljka vina,
slaščica, presenečenje in žre-
Ijanje); igra ansambel Ota
Roma iz 2alca.
Zdraviliška restavracija:
prostora je še nekaj v kmeč-
ki sobi, cena silvestrovanja,
oziroma vstopnina je 30,00
din, ostalo po naročilu; igra
ansambel EHO iz Laškega.
Hotel Triglav: vstopnina
je 30,00 din, ostalo po naro-
čilu; igra ansambel iz Celja.
LAŠKO:
Restavracija Hum: rezer-
vacija 20,00 din, ostalo po na-
ročilu; igra ansambel črni
angeli.
Šmohor: je še prostora, re-
zervacij sicer ne sprejemajo,
pravijo pa, da je vsako leto
vse polno, predvsem ljubite-
ljev planinarjenja.
Privatni gostilni: Pri Šu-
helnu v Strm'ci in pri Nago-
dev Vodmatu.
ŽALEC:
Dvorana Kmetijskega kom-
binata: cena silvestrovanja
je 65,00 dinarja, pijača, se-
dež — dobra volja; igra an-
sambel Borisa Terglava iz
Žalca; rezervacije lahko do-
bite v Mladinski knjigi v
Žalcu.
SLOVENSKE KONJICE:
Pri .felenu. Pri mostu in
Pri ribnikih: rezervacije so
pričeli prodajati šele v pone-
deljek, velja pa 10,00 din.
Povsod bodo imeli po en an-
sambel, nočnin pa v Konjicah
ni moč več dobiti.
SAVINJSKA IM)LINA:
Gora Oljka in v domu TVl)
Parti/an v Mozirju, kjer sta-
ne silvestrovanje 25,00 din,
rezervacija pa 5,00 din; igra
ansambel Plavi pet z Koro-
ške.
Zasedeno pa je že v liotelu
Celeia v Celju, v liotelu Tu-
rist v Mozirju, v turističnem
centru Golte nad Mozirjem,
hotel Paka v Velenju, v ho-
telu Savinja v Laškem. Pla-
ninski dom v Lj)garski doli-
ni.
Celjski Kompas organizira
tudi potovanja, združena s
Silvestrovanjem v Dolenjske
Toplice, v Koper (hotel Žu-
sterna) ter na Gardsko jeze-
ro, vendar je tudi tu, žal, že
vse zasedeno.
Vse kaže, da so se turistični
in gostinski delavci letos res
potrudili in da bodo gostom
ob zaključku leta nudili res
bogate zabave, predvsem če
pomislimo, da so rezervacije,
oziroma silvestrovanje pone-
kod pripravili celo za 1.^,00
dinarjev.
Milan Vrbovšek, 23, Dvor
pri Šmarju, poškodoval si je
prste leve roke; Ivan Cret-
nik, 40, Celje, poškodoval si
je levo koleno; Anton Hri-
bar, 50, Velenje, poškodoval
si je vratno hrbtenico; Janez
Crešnar, 23, Kasaze pri Pe-
trovčah, poškodoval si je pr-
sni koš, Albin Hajduk, 54,
Sp. Loče, poškodoval si je
desno kračo; Ida Golič, 26,
Rečica pri Laškem, poškodo-
vala si je levo zapestje;
Franc Repič, 27, Laško, po-
škodoval si je prste leve ro-
ke; Marjan Zupančič, 20, Ho-
temež pri Radečah, poškodo-
val si je prste desne roke;
Zvone Novak, 35, Začret pri
škofji vasi, poškodoval si je
desno stegno; Stane Potočnik,
29, Galicija pri Žalcu, po-
škodoval si je levo roko; To-
ne Mulej, 17, Store, poško-
doval si je desno pK>dleht;
Marija Brzar, 29, Bukovžlak,
Teharje, poškodovala si je
levo roko; Drago Hlupič, 22,
Rog. gorca, poškodoval si je
desno roko; Tone Vidmajer,
Bukovžlak, poškodoval si
je desno roko; Jože Ograjšek,
33, Šmartno v Rožni dolini,
poškodoval si je desno peto;
Branko Grdina, 18, Jakob pri
Šentjurju, poškodoval si je
desno zapestje; Silvo Lesi-
čar, Polane pri Laškem, po-
škodoval si je desno stopalo;
Ivan Gril, 30, Ličenca, poško-
doval si je levo roko; Erika
Ulaga, 28, Trnov hrib. Laško,
poškodovala si je levo ko-
leno; Marjan Ribič, 37, Do
ropolje, poškodoval si je levo
golen; Jože Učakar, 28, Ve-
lenje, poškodoval si je prste
leve roke; AIo,}z Turnšek, 35,
Sotensko, iX)škodoval si je le-
vo zapestje; Stane Nenado-
A-ič, 57, Žalec, poškodoval si
je levo koleno; Jože Bogatin,
27, Vešenik pri Slovenskih
Konjicah, poškodoval si je
desno roko; Stane štrukelc,
16, Brezno donje pri Humu
na Sutli, poškodoval si je levi
komolec; Jože Hrup, 26, Pod-
plat, poškodoval si je levo
stopalo in Fuda čabrič, 18,
Velenje, poškodoval si je de-
sno ramo.
CELJE
Poročilo se je šest parov,
od teh: Leopold Jeler, Zado-
brova in Helena Klanjšek,
Škofja vas ter Bogomir že-
rak in Ljubica Naraglav, oba
iz Celja.
ŽALEC
Svemir Vilovič, 30, Korču-
la in Dragica Košenina, 23,
Vransko.
CEIJE
20 dečkov in 30 deklic
GORNJI GRAD
1 deklica
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deklica
CELJE
Anton Čebela, 64, Rijeka;
Janez žvižej, 68 Celje; An-
tonija Petek, 65, Poredje;
Helena Likar, 76, Celje; Ju-
rij Suhovršnik 30, Šoštanj;
Branko Bratko, 32, Cakovec;
Karel Jost, 83, češnjice;
Franc Plevčak, 76, Celje; Leo-
pold Koienc, 71, Dobrava in
Aloj Ahtik, 68, Trnovlje.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Egon Bračko, 28, Zibiška
vas; Martin Humski, 44, Do-
bležiče in Martin Kidrič, 69,
Spodnje Sečovo.
ŽALEC
Ivan čuk, 5, Parižlje; Ma-
rija Goljčar, roj. Florjane, 63,
upokojenka, šmatevž; Andrej
Piki; 49, upokojenec, Gotov-
Ije; Ferdinand Kozole, 66,
upokojenec, Vrbje in Štefan
Kalafatič, 26, tehnik, Žalec.
UNION: Otvoritev nove dvo-
rane 26. decembra. Do 31.
decembra bo na sporedu
jugoslovanski barvni film
»Kdor poje, zlo ne misli«.
METROPOL: od 23. do 31.
decembra ob 16.30 uri ju-
goslovanski barvni otroški
film Družba Petra Kvrži-
ce«; od 23. do 27. decem-
bra ob 18.30 in 20.30 uri
ameriški barvni film »Jetni-
ki vesolja«; od 28. do 31.
decembra, prav tako ob
18.30 in 20.30 uri kubanski
barvni film »Chequev^ra«.
DOM: 23. decembra še angle-
ško-italijanski barvni film
»štirje komandosi za Nor-
veško«; od 24. do 27. de-
cembra ameriški barvni
film »žena z dna morja«;
od 28. do 31. decembra
ameriški barvni film »Kra-
sen par«.
DOBRNA: 26. in 27. decem-
bra ameriški barvni film
»Revolucija veličastnih se-
dem«.
Nedelja, 27. decembra ob
10.00 uri »Rdeča Kapica in
dedek Mraz« — zaključena
predstava za Metko Celje z
obdaritvijo otrok, ob 15.00
uri pa za LIK Savinja, prav
tako z obdaritvijo otrok
Ponedeljek, 28. decembua
ob 8.00 uri »Rdeča Kapica in
dedek iMraz« — zaključena
predstava za osnovno šolo
Hudinja, Celje ob 10.00 uri
za osnovne šole Šentvid pri
Grobelnem, Socka in Strmec,
ob 14 uri za II. osnovno šolo
Celje in šolo vransko, ob 16.
uri za Aero z obdaritvijo
otrok.
Torek, 29. decembra ob
11. in 12. uri »Rdeča Kipica
in dedek .Mraz«, ob 19.30 pa
»Županova Micka« in »Goet-
he« — gostovanje v Sevnici
Sreda, 30. decembra ob
8.00 uri »Rdeča Kapica in
dedek Mraz« — zaključena
predstava za osnovno šolo
Žalec, ob 12. uri za osn. šolo
Vojnik, ob 15. uri pa za Ko-
vinotehno Celje z obdaritvijo
otrok
Četrtek, 31. decembra ob
9. uri »Rdeča Kapica in de-
dek Mraz« — za osn. šolo
Prebold, ob 11. uri za Zavod
Ivanke Uranjekove, ob 15.
uri pa za Libelo Celje z ob-
daritvijo otrok.
DELAVSKA
UNIVERZA
v sredo, 23. decembra, pri-
reja predavanje »I>epoto ame-
riških kanjonov«. Predaval bo
prof. Mirko Kambič iz Ljub-
ljane, predavanje pa bo ob
19.30 uri v Narodnem domu
— 200 barvnih diapozitivov.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 26. decembra,
je dežurna Nova lekarna,
Tomšičev trg 11, od sobote
do 12. ure dalje pa lekarna
Center, Vodnikov 1.
NOVOST)
S POLIC ŠTUDIJSKE
KNJIŽNICE
Slavnič J.: Fiksni ugovor.
Beograd 1968. S. 34792. '
Omladinski pokret na po-
četku XX. stolječa u Rijeci ^
Sušaku. Rijeka 1965. S. .34793.
Römer B.: Kemi.jska i ko.
zmetička roba. Boje i lakovi
Zagreb 1967. S. 34794.
Zarič S.: Autoniutizacija
proizvodnje. Beograd 1968
S. 34795.
Dukanovič M., S. Dindid:
Primeri turške proze. Beo-
grad 1969. S. 34800.
Thiele W.: Einführung in
das Wirtschaftsverfassungs-
rehct. Götingen 1970. S. 34765,
Šmidovnik J.: Koncepci.ja
jugoslovanske občine. Ljub-
ljana 1970. S. 34768.
Rus V.: človek, delo in
strukture. Maribor 1970. S.
34789.
Japan in Transition. Tokio
1968. S. 34772.
E>ordevič D.: Milovan .Mil<>.
vanovič. Beograd 1962. S.
34773.
PRVAKI V II. SKUPINI CNF — Nogometaši Partizana iz Zreč so v letošnjem je-
senskem delu tekmovanja v Celjski nogometni podzvezi osvojili prvo mesto. Da je
ekipa dosegla tako velik uspeh gre zasluga predvsem trenerju černjaviču. Stojijo
od leve proti desni: trener černjavič, Hren, Rošar, Oprešnik, Krajnik, Majcen, Ko-
rošec. C:epijo: Rušnik, Jelenko, Šribar, Petelinšek in Košir.
URANKAR DVIGNIL
400 kg
Jože Urankar je ponovno
dokazal, da je najboljši v
Sloveniji. Na odprtem prven-
stvu Ljubljane je laliko v
težki kategoriji dvignil 400
kilogramov in s tem posta-
vil nov celjski in republiški
rekord ter izenačil državne-
ga.
S tem rezultatom je Jože
Urankar potrkal na vrata dr-
žavne reprezentance. Dober
rezultat je dosegel tudi tek.
movalec Rudarja — Melan-
šek, ki je dvignil 390 kg. Dru-
gi celjski tekmovalec Papot-
nik pa je zmagal s 320 kg v
srednji kategoriji.	jk
KOLENC IGRALEC
SEZONE
Celjski hokejisti na travi so
pričeli z rednimi treningi za
sezono 1971. Na zadnjem se-
stanku pa so predali tudi
prehodni pokal najboljšemu
tekmovalcu v pretekli sezoni,
Dragu Kolencu,	jk
SODNIŠKI SEMINAR
Partizan Gaberje, sekcija
za hokej na travi, bo priredi-
la v januarju geminar za zve-
zne in republiške sodnike. S
tem nameravajo celjski šport-
niki zamašiti vrzel v zvezni
ligi, kjer pri manjkuje slo-
vensikih sodnikov. Z druge
strani pa se bo tudi izenačil
kriterij sojenja, kajti do se-
daj smo videli različno soje-
nje zagrebških sodnikov, ki
so večkrat sodili po »svojih«
račimicali, kajti vsi so igralci
vsaj enega kluba v zahodni
zvezni ligi.	jk
EMO OSVOJIL PREHODNI POKAL
Ekipa EMO je v letošnjih
sindikalnih športnih igrah os-
vojila že tretjič zapovrstjo pr-
vo mesto m s tem tudi pre-
hodni pokal v trajno last. Ta-
ko so še enkrat dokazali, da
imajo v tisoč članskem ko-
lektivu najbolj organizirano
športno in rekreacijsko živ-
ljenje.
Rezultati: člani: 1. EMO 194
točk, 2. Železarna Store 184,
3. Cetis 166, 4. — 5. Libe-
la in Cinkarna 163^ 6. Klima
157,5, 7. Ingrad 157, 8. Ko-
vinotehna 152, 9. Aero 147,5,
10. Prosveta 137 itd.
Starejši člani: 1. EMO 87,5
točke, 2. Železarna štore 71,
3. Cetis 70, 4. Klima 60, 5.
Cinkarna 48. 6. Ingrad 44, 7.
Prosveta 30,5, 8. Občina 27,
9. Izletnik 23, 10. Zavod za
napredek gospodarstva 16 itd.
Članice: 1. Ingrad 59, 2.
Železarna 54, 3. Prosveta 44,
4. Kovinotehna 35,5, 5. Savi-
nja 35, 6. Toper 33,5, 7. EMO
26, 8. — 9. Cetis in Cinkarna
24,5, 10. — 11. Aero m Eelek-
tro 15 itd.
O poteku letošnjih sindikal-
nih športnih iger, njihovem
razvoju in načrtih za prihod-
nje igre bomo pisali v novo-
letni številki Novega tednika.
TEŽAV POLNO NOVO LETO 1971!
Začnimo z zaključkom seje. Predsednik občine se je opravičil, da zadnjo
sejo oba zbora razpušča za novoletne praznike brez prigrizka in kapljice
za voščilo v novem letu. Stabilizacija.
Stabilizacija je poskrbela tudi za to, da problemi, s katerimi se ta
občina otepa, ostanejo (stabilizirani) tudi v letu 1971.
Nič kaj vesele niso bile besede o tem, da se občini, ki se mora prila-
goditi izhodiščem ekonomske politike in splošne potrošnje za leto v Slove-
niji, ne obetajo rožnati časi v letu 1971. Ob težnjah, da se zmanjša prispev-
na stopnja, da delovnim organizacijam ostane več ustvarjenega dohodka
ni nič kaj spodbudnö dejstvo, da bo občina morala prispevati okoli 41 starih
milijonov več za potrebe vzgoje in izobraževanja, 20% več za financiranje
pravosodja, da so dohodki občinske uprave že dolgo nestimulative itd.. ..
Spričo mnogih težkih pro-
blemov, ki so jih na seji ob-
ravnavali bolj ob robu kot
v okviru predloženega dnev-
nega reda, tokrat samo ome-
nimo, da so sklenili doseda-
njih 11 skladov v občini skr-
čiti na pet, da so gprejeli od-
lok o komimalnih taksali in
odlok o začasnem financira-
nju potreb občine za ''prvo
četrtletje 1971.
Zbledi tudi pomen medob-
činskega zavoda za izmero m
kataster, ki ga občina Celje
spreminja (po zakonu) v svoj
upravni organ in da gta laška
in šentjurska občina zdaj po-
stavljeni glede tega na »eu-
ho<(. Sklenül so opozoriti re-
publiški izvršni svet, da izva-
janje v Celju sklenjenega po-
stopka reorganizacije ustavi
do ustreznejše rešitve pro-
blema.
Veliko bolj je odjeknilo
med odboriki dejstvo, da bo-
do restrikcijski ukrepi nemi-
lo posegli v gospodarske raz-
mere v občmi, da visi dolo-
čena negotovost tudi nad na-
meravano izgradnjo nove
osemletke v Rimskih Topli-
cah in podobne nevšečnosti.
Pod točko razno je Avgust
Pinter moral odbornikom pa
vprašanje o stopnji preorien-
tacije rudnika sporočiti, da
mara rudnik ob vseh zagotovi-
lih družbe, predvsem sklada,
skupnih rezerv in bank, še
nadalje iskati oblike izvedbe
preorienta<dje, kajti, kot Ica-
že, je sodelovanje z ljubljan-
sko »Izolirko« padlo tudi v
vodo. Ne gre «ato, da bd ru-
dnik ne preusmerili, pač pa
zato, da nerazumljivi zapleti
zavlačujejo rešitev problema.
Laš^ p>ostaja pri programu
styropora, vendar čaa iidtl in
to je toliko bolj boleče, da
kolektiv rudnika ve, kako v
Rogatcu njihov prvi program
(tovarna valovite lepenke)
dobiva že streho.
Na seji je bilo precej raz-
prave tudi o starem proble-
mu, sistemu financiranja pro-
tipožarne dejavnosti, ki po
besedah doživlja že kdo ve
kateri predlog zakona, ki naj
to uredi. Bo v drugem letu?
JURE KRAŠOVEC
TURNIR OB DNEVU JNA -
BERVARJU
Pred praznikom Dneva JL.\ je celjski šahovski klub orga-
niziral tradicionalni brzoturnir za posameznike, katerega so
se udeležili šahisti Celja, Žalca, Velenja, Šempetra ter pri-
padniki JLA. Sahijii so bili razdeljeni v tri skupine in prvi
štirje iz vsake so se uvrstili v finale. Prvo mesto in lep po-
kal je osvojil Celjan Brvar z devetimi točkami, sledijo
Draksler 7,5, Strajher, Ojstrež (vsi Celje), Klemenčič (JLA)
in štorman (Šempeter) 7, Razinger (Žalec) 6,5, Skok (Šem-
peter) 5 točk itd.	S. PERTINAC
DRUGO MESTO - NAJVEČJI
USPEH CELJSKEGA
HOKEJA
Celjski hokejisti so v soboto zvečer premagali še zadnjo
oviro v prvem delu prvenstvenega tekmovanja v B skupim
zvezne Uge. Na drsališču v Skopju so odpravili domačine z
visokim rezultatom 17:1 (2:1, 8:0, 7:0).
Čeprav začetek dvoboja ni obetal nič kaj prijetnega za
Celjane namreč, saj so dobili tudi prvi in edini gol, so
zlasti v drugi in tretji tretjini dokazali, da so mnogo boljši
in da se ne dajo kar tako ugnati.
S to zmago so si Celjani povsem zagotovili drugo mesto
na lestvici in dosegli svoj največji športni uspeh. Tako viso-
kega plasmaja v zveznem tekmovanju celjska ekipa še ni do-
segla. Res je sicer, da so tudi v minuli sezoni potrdili vi-
soko kvaliteto, saj so zmagali na inter pokalnem tekmova-
nju, to je v srečanju z nekaterimi avstrijskimi hokejskimi
moštvi in Gradca, Leobna in Kapfenberga.
Uspeh celjske hokejske ekipe ni slučajen. To je pravza-
prav rezultat načrtnega in strokovnega dela v zadnjih treh
letih, ko so Celjani prvič dobili trenerja. Pohvala pa velja
tudi vsem igralcem, saj so skoraj brez izjem vsi redno pri-
hajali na treninge in tako žrtvovali vsak dan po približno
dve uri.	.	■ u
Z drugim mestom v prvem delu i^kmovanja so si pribo-
rili pravico do sodelovanja v drugi skupini finalnega dela
prvenstva. Namesto v dveh, bo finalni del tekmovanja po-
tekel v treh skupinah po štiri moštva. Prvo skupino bodo
sestavljala moštva, ki so zasedla prva štiri mesta v A sku-
pini. V drugi skupini bosta peto in šesto moštvo iz A sku-
pine (Kranjska gora in Beograd) ter prvo in drugo iz B
grupe (Partizan in Celje). Tretjo grupo pa bodo sestavljale
ekipe, ki so osvojile tretjo, četrto, pelo in šesto mesto v
B skupini.
Glede na razpored odhajajo Celjani v finalni del tekmo-
vanja z edino željo, da si naberejo čim več izkušenj, saj si
od srečanj s članoma A skupine ter beograjskim Partizanom
ne morejo obetati nič dobrega. Toda, osmo mesto na jugo-
slovanski jakostni lestvici jim je zagotovljeno!
V	predtekmovanju so zbrali 13 točk in dosegli razmerje
v goli 62:36. Izgubili so obe tekmi s Partizanom, zatem eno
z zagrebško Mladostjo ter zabeležili neodločen rezultat s
Crveno zvezdo v Beogradu. Vsa druga srečanja so dobili.
V	soboto, 26. t. m. začenja že finalni del tekmovanja.
Celjani bodo igrali s Kranjsko goro na Jesenicah.
TUDI MLADINCI ZACELI — V tem ko te dni pričaku-
jemo začetek republiškega prvenstva v hokeju na ledu za
člane — bržkone bodo igrali: Velenje, Kranj, Tržič in Pre-
voje — je enako tekmovanje za mladinska moštva v polnem
teku.
Mladi celjski igralci so v drugem kolu zabeležili po-
membno zmago, saj so odpravili ekipo vevške Slavije 3
rezultatom 9:7 (3:5, 3:1, 3:1).
Celjani so sicer dobro začeli, toda proti koncu prvega
dela popustili in tako dovolili domačinom, da so povedli s
5:3. V nadaljevanju pa so zaigrali bolj odločno in tako obe
naslednji tretjini zapisali v svojo korist z rezultatoma 3:1.
Mladi celjski hokejisti so se uveljavili kot homogeno
moštvo in povsem zasluženo odpravili Slavijo.
Pri streljanju na gol je bil najbolj uspešen Hojnik, ki je
dosegel pet točk, po dva gola pa sta dala Bojan Kerkoš in
Vertovšek.
V	naslednjem kolu bodo igrali doma z ekipo Olimpije.
Tekma bo bržkone združena z nastopom pionirskih ekip
obeh klubov. Srečanje bo v soboto zvečer oziroma v nedeljo.
VELENJCANI LEPO NAPREDUJEJO
Mlada velenjska ekipa hokejistov se lepo uveljavlja.
Prva pozitivna ugotovitev je v tem, da so v rudarskem me-
stu našli precejšnje število mladih, ki se navdušujejo za ta
šport. Ni naključje, da so glavni delavci te športne sredine
iz kolektiva tovarne gospodinjskih aparatov Gorenje.
Velenjski hokejisti že dober mesec dni redno trenirajo na
celjskem drsališču. Vse to kaže, da sta celjski in velenjski
hokejski klub našla pot sodelovanja in razumevanja.
Doslej so imeli Velenjčanl že dve tekmi, četudi so obe
izgubili, so zlasti v pokalnem srečanju s pomlajeno vrsto
HDK Celja zaigrali lepo in pokazali viden napredek. Vtem
ko so tekmo s Tržičem izgubiU s 5:3, se je srečanje s Ce-
ljani končalo z rezultatom 10:0.
Hokejisti iz Velenja so v kratekm času uspeli nabaviti
povsem novo opremo, razen tega pa imajo v Ivu Reparju iz
Celja solidnega trenerja, ki ve, kaj hoče in kaj lahko doseže
z mladimi igralci.
Morda pa solidna pot velenjskih hokejistov napoveduje
tudi skorajšnjo graditev umetnega drsališča v mestu ob Paki?
NOVA PROGA ZA SMUK
NA GOLTEH
v zimsko-turističnem centru na Golteh se je pred dnevi
mudila posebna komisija Smučarske zveze Slovenije, ki sd je
prišla ogledat novo progo za smuk. Proga je dolga 3200 m
s 770 m višinske razlike. Teren je zelo razgiban in daje pro-
gi oceno izredno težavnostne stopnje. Proga bo ustrezala
vsem mednarodnim predpisom in bo možna hitrost tudi nad
100 km na uro. Tako zaslužijo projektantje Zavoda za napre-
dek gospodarstva iz Celja ter izvajalec del, med drugim Glin
Nazarje in minerske enote JLA ter investitor Izletnik Celje,
vse priznanje za ta pomemben športni objekt. Prvo večje
tekmovanje bo že v januarju, ker bo državno prvenstvo za
mladince.	T. Tavčar
AERO NAJBOLJŠI NA
NOVOLETNEM TURNIRJU
Kegljaški klub Žalec je v nedeljo pripravil novoletni tur-
nir, katerega se je udeležilo osem ekip. Tekmovanje je bilo
v borbenih partijah. Rezultati: 1. Aero 790 podrtih kegljev,
2. štore 787, 3. Žalec I. 762, 4. Bratstvo (Hrastnik) 751, 5.
Žalec II. 751, 6. Vransko 734 podrtih kegljev itd. Ekipa Aera
je dobila pokal v trajno last.	T. Tavčar
JUTEKS I. PRVAK TURNIRJA. — Na štiristeznem keg-
ljišču v Žalcu so se pomerile na novoletnem turnirju sindi-
kalne ekipe občine Žalec. Nastopilo je 12 ekip, tekmovali pa
so v borbenih partijah. Rezultati: 1. Juteks I. 523 podrtih
kegljev, 2. Tovarna nogavic Polzela 519, 3. Ferralit I. 464,
4. KK Žalec II. 453, 5. Tekstilna tovarna Prebold 448, 6.
Hmezad Žalec 421 podrtih kegljev itd.
T. Tavčar
LAŠKO
KAJ JE Z OŠK()IK)VANIMI?
VIKTOR PERGER, odbornik: Na zadnji seji smo
sprožili vprašanje odškodnin za področje Zidanega
mosta in Radeč, ki ga vse pogosteje prizadevajo pli-
ni iz dimnikov TE Trbovlje. Kalco je s tem in ali bo
TE Trbovlje kaj storila filtriranje?
FRANC PERŠE, načelnik: Glede odškodnin ni gfe
nobenega kompromisa. Občinslca uprava zaenkrat so-
deluje samo kot posrednik v tej zadavi. TE Trbovlje
odklanja priznanje škode za predel južno od Zida-
nega mosta. Potrebne bodo meritve, ki pa pozimi,
ko rastline mirujejo, niso mogoče. V TE Trbovlje
razmišljajo o mon« »M čistilnih naprav, oziroma
o prestavitvi dimnika,
KDO JE DOVOLIL »DRSALNICO«?
BERNARD POTOČNIK, cdboniik: Podvoz pri
priključku ceste v Rečico zdravilišču so poglo-
bili, vendar je nastal nevaren klanec, ki lahko terja
veliko nesreč. Kdo je dovolil tak način rekonstruk-
cije železniškega nadvoza?
FRANC PERŠE, načelnik: Za podvoz smo dobili v
pogled le idejno skico, pravega načrta pa ne. V idej-
ni skici ni bilo razvidno, da bo potrebna takšna po-
globitev. Investitor, želzniško podjetje, bi moral
prediožitf tudi glavni načrt, vendar ga ni.
NOVI TEDNIK: Žal problem zaradi fcega ne bo
odstranjen, »drsalnica« bo kljub temu ogrožala vair-
nost prometa. Jo bo mogoče odstraniti?
RESTRIKCIJSKI UKREPI IN INVESTICIJE?
RUDI GROSAR, Predsednik občinskega sindikal-
nega sveia.: Bodo predvideni učinki restrikcijskih
ukrepov v laški občini ogrozili predvidene investi-
cije, Icot so izgradnja zdravilišča in preusmeritev
rudnika?
MiHA PROSEN, predsednik občinske skupščine:
Oba ptrojekta sta izven nevarnosti. Za zdravilišče so
pogodbe sklenjene in kolektiv se je za investicijo
tudi že odločil z referendumom. Za rudnik, kot je
znano, je na razpolago denar v skladu gospodarskih
rezerv SRS in tudi zagotovila bank za sodelorvnanje
tudi niso ugasnila.
I CELJE
MINIiVIALNI OSEBNI DOHODKI
PAVLE BOŽIČ, odbornik: Menim da bi skup-
ščina morala pregledati odlok o minimalnih oseb-
nih dohodkih delavcev, zaposlenih v privatnem sek-
torju. Odlok je v veljavi že od 1966. leta, v njem
pa niso zajete kategorije pol in nekvalificiranih de-
lavcev. Zato so privatni obrtniki oškodovani, ker
morajo tudi za take delavce obračunavati enak do-
hodek oziroma prispevke kot za kvalificii-ane de-
lavce.
IVAN PETAUER, načelnik oddelka za gospodar-
stvo in družbene službe: Predpis pravi, da mora
občinska skupščina s svojim odlokom določiti nii-
nimaJrie osebne dohodke samo za tiste kategorija
delavcev, ki se pojavljajo v družbenem sektorju.
OLGA VRABIČ, predsednica skupščine: Ne glede
na to ugotovitev, se mi zdi, da bo treba odlok pro-
učiti ter videti, kako je s tem problemom.
IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE KONFERENCE SZDL CELJE O PREDLOGU STATUTA
POUDAREK ŠIROKEMU SAMOUPRAVLJANJU
Tudi izvršni odbor občin-
ske konference Socialistčine
zveze Celje je razpravljal o
predlogu statuta občine Ce-
lje, ki doživlja te dni ponov-
no redakcijo. Za to prilož-
nost so k razgovoru povabili
tudi predsednika sekcije ob-
činske konference ter nekate-
rih krajevnih organizacij —
tako da so ocenili doseda-
nji potek razprave v krajev-
nih skupnosti in dodali še ne-
kaj svojih pripomb, od kate-
rih so mnoge vredne poseb-
ne pozornosti.
Za razpravo o predlogu sta-
tuta je v krajevnih skupno-
stih značilno, da so množič-
nost dosegli samo ponekod,
medtem ko je bila vrednost
razprav povsod zelo očitna.
Člani Socialistične zveze so
predlog novega statuta raz-
meroma dobro ocenili in so
imeli seveda največ pripomb
na poglavje o krajevnih skup-
nostih. Tudi izvršni odbor
je menil, da so v statutu pre-
malo poudarjene potrebe,
dolžnosti in pravice obča-
nov, da vplivajo na obliko-
vanje stališč in politike do
pomembnih odločitev. Tako
je na primer premedlo ob-
ravnavan potek različnih jav-
nih razprav, zlasti pa pot do
uresničitve predlogov, ki jih
taka razprava daje. V statutu
bi morala biti bolj kot je
poudarjena povezovalna vloga
skupščine, ne pa toliko njena
oblastna funkcija.
Izvršni odbor se je zavzel
tudi za to, da bi že v statutu
opozorili na tista področja
gospodarstva oziroma na ti-
ste industrijske panoge,' ki
imajo za razvoj v celjski ob-
čini največ pogojev. Statut
naj torej ne bi samo uzako-
nil sedanjega stanja, temveč
bi moral biti tudi člen v us-
merjevalni politiki za hitrejši
razvoj občine.
I. B.
VEČJE CENE OSKRBNEGA DNE
Dom počitka »Jelšingrad« v
Šmarju, ki so ga ustanovili
pred sedmimi leti, se že vse-
skozi bori z večjimi ali manj-
šimi težavami. Med drugim
ima tudi kadrovske probleme,
saj v obstoječih razmerah ne
more zadostiti republiškim
normativom, jk) katerih bi
moralo 30 oskrbovancev ime-
ti medicinsko sestro z višjo
izobrazbo in 10 oskrbovancev
medicinsko sestro s srednjo
izobrazb(3.
V domu je bilo letos od
115 do 120 oskrbovancev, v
16-članskem kolektivu pa so
bili le trije zdravstveni de-
lavci, med njimi honorarno
zaposleni zdravnik. Kot ugo-
tavljajo, je problem zlasti v
tem, ker je Jelšingrad dejan-
sko najcenejši v Sloveniji,
saj se cena oskrbnega dne
giblje v višini od 17 do 20
din, medtem ko dosega v
Novem Celju 32,20 din. Če
bodo hoteli razmere urediti
in zadostiti tudi pravilniku
o minimalnih tehničnih po-
gojih za poslovanje zavodov,
ki jih je izdal republiški se-
kretariat za zdravstvo, bodo
morali nujno dvigniti ceno
oskrbnega dne, in sicer pre-
dvideno za 18 odstotkov ali
300 din.
Naj dodamo, da se dom po-
čitka vzdržuje sam in da so
v letih od ustanovitve vložili
v obnovo nekaj več kot 454
din, od katerih je bilo le 145
din dotacij.
Predlog za višjo ceno oskrb-
nega dne bo morala seveda
potrditi občinska skupščina
v Šmarju. Čeprav prihaja ta
v času stabilizacije, pa vsi
podatki kažejo, da ni neute-
meljen, saj je vprašanje, ali
bi domu lahko občina zago-
tovila sredstva, ki bi mu
pričo splošnega porasta stro-
škov omogočila normalno po-
slovanje v prihodnjem letu.
dhr
DOVOLJENJA ZA ANKETO?
VPRAŠALNIKE O POUKU PREDVOJAŠKE VZGOJE SO ZADRŽALI
Na podlagi večih razgovo-
rov z dijaki o pouku pred-
vojaške vzgoje na srednjih
šolah so na predsedstvu ob-
činske konference ZMS v Ce-
lju izdelali jKjseben vprašal-
nik z enajstimi vprašanji di-
jakom gimnazije, ekonomske-
ga šolskega centra in peda-
goške gimnazije o tem, kaj
menijo o pouku predvojaške
vzgoje in koliko so sezna-
njeni s konceptom splošne-
ga ljudskega odpora. Z ana-
lizo odgovorov so hoteli po-
trditev mnenja, da pouk pred^
vojaške vzgoje na srednjih
šolah ni najbolj sodoben in
da dijaki le malo vedo o
splošnem odporu. Na stro-
kovnih šolah sploh nimajo
predvojaške vzgoje in učenci
sami so izrazili prepričanje,
da bi morali po ukinitvi ta-
borenj uvesti na šolah ta
predmet.
Toda na predsedstvo so se
vrnili samo vprašalniki dija-
kov gimnazije pedagoška
smeri. Na drugih dveh šo-
lah so jih zadržali z ute-
meljitvijo, da mora dati pri-
stanek za izvedbo takšne an-
kete tudi republiški zavod
za šolstvo. To je bil glaven
vzrok, postranski pa je bil
nedvomno tudi pristop k iz-
vedbi te ankete in mnenje
pedagogov, da njihovo delo
ni potrebno anketirati. Med
vprašanji je bilo namreč tudi
takšno, ko bi naj dali dijaki
oceno predavateljevega dela.
Na predsedstvu občinske
konference ZMS so si zato
postavili vprašanje, ali kot
politična organizacija nimajo
pravice izvesti ankete med
svojimi člani in ali bo v bo-
doče morala vsaka družbena
organizacija prositi za dovo-
ljenje za izvedbo te ali one
akcije —republiški organ.
M. SENICAH
NOVA PRIDOBITEV
»VINA« V ŠMART-
NEM OB PAKI
Kot mnogi drugi, tako je
tudi kolektiv trgovskega pod-
jetja Vino v Šmartnem ob
Paki začel skromno, s peti-
mi zaposlenimi ter v skrom-
nih prostorih in še s skrom-
nejšimi sredstvi. Toda, pri-
zadevno delo je tudi tu ro-
dilo polno uspehov in tako
ni naključje, da so na pra-
gu dvajsetletnega dela izro-
čili namenu novo avtomatsko
polnilnico in skladišče.
Slavnost so imeli v petek
dopoldne, nov objekt in na-
prave italijanskega izvora pa
je izročil namenu predsednik
velenjske občinske skupščine,
Nesti žgank.
Kolektiv Vina je za novo
investicijo v celoti namenil
2 milijona dinarjev; v novi
polnilnici pa lahko zdaj na-
polnijo 2.0ÜI) steklenic na
uro.
Na slavnosti je najprej go-
vorila predsednica upravnega
odbora podjetja Pavla Leto-
nje, o razvoju in uspehih
kolektiva pa direktor Stane
Jakše.
M. B.
USPEŠNO DELO KRAJEVNE SKUPNOSTI
Minulo nedeljo je bala v
Šempetru v Savinjski dolini
razširjena seja Sveta krajev-
ne skupnosti Šempeter. Gla-
vna tema raziprav je bilo
seveda delo v letu 1970 in
naloge za prihodnje leto.
Ugotovili so, da Je bilo delo
v preteklem obdobju uspešno
saj so 7. 197.556 dinarji, koli-
kor j^o jih imeli na razpolago
naredili sledeče: uredili so
cesto Podlog — Kale v dolži-
ni 4.200 m, precej sredstev so
vložili tudi v izdelavo idejne,
ga načrta za ureditev kanali-
zacije v Šempetru. Načrte bo-
do dobili v začetku prihod-
njega leta. Pri gradnji vodo.
voda v Pcdlogu je sodelovalo
22 občanov, za njega pa je
krajevna skupnost plačala
35,570 din. seveda so nekaj
teh sredstev prispevali tudi
občani. Popravili sO tiidi stav-
bo za otroš.ki vrtec. Delo, ki
so ga opravili, je za sredstva
s katerimi so razpolagali do-
volj veliko, vendar ne za
potrebe kraja. Da bodo lali-
ko naredili vse potrebno v
prihodnjem letu, bodo mora-
le potrebam krajevnim skup-
nostim prisluhniti tudi tiste
delovne organizacije, ki so
bile doslej gluhe. Nove nalo-
ge i>a so predvsem gradnja
ceste Ix>ke — Kale, gradnja
nove šole — manjka še nekaj
denarja, razširitev pokopali-
šča, mislijo pa tudi že na
izgradnjo mrliške veže. Seve-
da bodo nekaj terjala tudi
društva in turistična dejav-
nost, ki je nikakor na zane-
mairjati.
T. TAVCER
KONČNO OTVORITEV AVTOMATSKE TELEFONSKE CENTRALE V MOZIRJU ZA POTREBE
TEGA KRAJA IN NAZARIJ.
Otvoritev avtomatske tele
fonske centrale v Moziirju so
sicer napovedali že za letoš-
nje poletje, vendar je pro-
izvajalec, Iskra iz Kranja,
nekoliko zamudila z izporo
čilom. Denar za centralo je
v glavnem prispevalo PTT
podjetje iz Celja v višini
milijon dinarjev, 200 tisoč di-
narjev pa je bilo kredita ob-
činske skupščine.
Edvard Sepec je v svojem
nagovoru prisotne goste, dru-
žbenopolitične delavce mozir-
ske občine, predstavnike PTT
podjetja in Iskre seznanil s
pomenom te centrale, ki v
bistvu vnaša v Gornje Savinj-
sko dolino prepotrebno no-
vost za dinamičnejše in učin-
kovitejše poslovanje. Nova
avtomatska centrala bo nekaj
časa vključevala le 200 na-
ročnikov v Mozirju in Na-
zarjih, ter slvižila kot vozlišč-
na centrala za polavtomatske
povezave central v Gornjem
gradu, Rečici ob Savinji in
na Ljubnem. V prihodnjih
petih letih bi naj bila cen-
trala v Mozirju, ki je že pri-
ključena na novo avtomatsko
telefonsko centralo v Celju,
imela 1000 priključkov, v ome-
njenih krajih pa bi izvršili
montažo in zamenjavo pol-
avtomatskih z avtomatskimi
telefonskimi centralami. Do-
dali bi naj še eno za potrebo
Solčave.
Z novo avtomatsko tele-
fonsko centralo so tako tudi
Gomjesavinjčani vključeni v
avtomatsko telefonsko omrež-
je naše države. Mozirska ob-
čina je bila na celjskem ob-
močju ena izmed zadnjih.
kjer je modernizacija tele-
fonskega omrežja dolgo časa
ostala na primitivni ravni.
-ez
SPET KORAK BLIŽE
K ELEKTRIFIKACIJI ELEKTRIČNE PROGE
Pri zavodu za napredek go-
spodarstva v Celju prouču-
jejo novo varianto za rešitev
celjskega železniškega vozli-
šča. Gre namreč^ iskanje
najboljših rešitev "v primeru,
če bo elektrifikacija železni-
ške proge skozi Celje oprav-
ljena na sedanjih tirnih na-
pravah. Za to varianto, za mo-
dernizacijo proge na sedanjih
napravah, brez prestavitev ti-
rov in objektov, se zavzema
zlasti združeno železniško
transportno podjetje, medtem
ko je po celjskem urbanistič-
nem načrtu predvidena ne
samo prestavitev proge, tem-
več tudi prestavitev nekaterih
objektov. Ker železnica na-
vzlic vsemu vztraja pri svo-
jem in dokazuje, da bo tako
elektrificirana proga še dolga
leta služila namenu, iščejo
rešitev v drugi smeri, nam-
reč v korekturi cestnih po-
vezav.
Glede na novo pobudo se
zdi, da Celje ne bo ovira pr;
modernizaciji železniške pro-
ge in da bo prej uveljavljen
popravek urbanistične za-
snove kot pa prestavitev
proge in nekaterih objektov,
med njimi tudi potniškega
kolodvora.
M. B.
USPEŠNE KRVODAJALSKE
AKCIJE TUDI NA TERENU
v celjski občini so bile
v zadnjem tromesečju kar
tri krvodajalske akcije na te-
renu in to v Dobrni, Vojni-
ku in Teharju, ki so jih že
drugič v letošnjem letu orga-
nizirale in pripravile osnovne
organizacije Rdečega križa
Dobrne, Vojnika, Prankolo-
vega, Socke in Štor. Obeh
krvodajalskih akcij se je ude-
ležilo v Dobrni 113, v Vojniku
109, na Veharju pa skupaj
z spomladansko akcijo v
Kompolah 123 občanov. Vseh
udeležencev je bilo 345. Kri
je darovalo le 270 prijavljen-
cev, ker je bilo 75 udeležen-
cev iz zdravstvenih razlogov
odl^lonjeno.
Med tem ko se krvodajal-
ske akcije v Dobrni in Voj-
niku uspešno vršijo že nekaj
let, so se akcije na Teharju
ob podpori Krajevne skupno-
sti in sodelovanju soc. zveza
in mladinske organizacije za-
čele šele letos in se bo-
do po obljubi predstavnikov
omenjenih organizacij redno
nadaljevale tudi v prihodnje.
Predsednikom in ostalim
članom osnovnih organizacij
RK, ki so sodelovali pri pri-
pravah krvodajalskih akcij,
posebno pa vsem darovalcem
krvi, za veliko in nadvse hu-
mano delo iskrena hvala.
Ker celjski bolnici krvi ša
vedno primanjkuje, je nujno
potrebno, da tudi ostale os-
novne organizacije RK, ki do
sedaj za krvodajalstvo niso
imele dovolj razumevanja,
začnejo posnemati imenova-
ne ter da tudi one s podpo-
ro in pomočjo ostalih druž-
benih organizacij že v na
slednjem letu organizirajo
krvodajalske akcije.
Skupnost Jugoslovanskih
pošt, telegramov in telefonov
uvaja s 1. januarjem 1971 po-
štno številko, ki jo bo treba
pisati na vsako poštno pošilj-
ko. S tem ukrepom se pošte
pridružujejo številnim pošt-
nim upravam v siretu, ki so
poštno številko ali KOD u-
vedle že pred leti.
Poštna . številka pomeni
moderno, sodobno usmerja-
nje pošiljk. V ta namen so
bili že leta 1967 v državi usta-
novljeni poštni centri, pri
katerih se zbirajo vse poštne
pošiljke tega področja.
Pomen poštne številke je
vsestranski. Lažje in hitrejše
usmerjanje pošiljk bo zago-
tavljajo, da bo pošiljka v
najkrajšem času vročena na-
slovniku. V svetu so že pred
leti uvedli, da zaradi vedno
večje količine pošiljk in dru-
gih delovnih moči, ne bo več
mogoče klasično ročno us-
merjanje. Usmerjanje mora
biti hitrejše, to pa jim je
omogočila poštna številka.
Uvedli so stroje z avtomat-
skim usmerjanjem. Pri tem
dosegajo 20 in tudi večkratni
učinek.
Razen hitrejšega in pozne-
je avtomatskega usmerjanja
bo pri nas poštna številka
služila tudi za obdelavo po-
datkov na elektronskih raču-
nalnikih, v račimskem in
plastičnem prostoru, kakor
tudi v hranilnem poslovanju
itd.
Poštna številka je sestav-
ljena iz petih arabskih šte-
vilk. Prva številka označuje
poštne pošte na področju po-
sameznih republik in pokra-
jin, druga pa posamezne
poštne zbirne centre. Za ta
sistem je značilno tudi to, da
se ti dve prvi številki ujema-
ta s številkami tranzitnih in
glavnih telefonskih central n
sicer brez prve ničle. Tako
sta za vse pošte na celjskem
področju, ki pokriva tudi po-
dročje glavne centrale prvi
dve številki »63«. Tretja šte-
vilka označuje pošte v kraju
poštnega zbiranja centra in
je lahko O, 1, 2, 3, 4 ali 5.
Ta številka tudi pove ali je v
kraju več poštnih enot, n. pr.
pošta Celje 1 dostava ima na
tretjem mestu št. »O«, pošta
Celje 4 pa št. »1« itd. Zadnji
dve številki, torej na četrtem
in petem mestu, označujeta
posamezne pošte. Posebej je
treba omeniti, da imajo več-
je pošte na zadnjem me-
stu vedno številko »O«. To
so predvsem pošte na sedežih
občin in v krajih z razvitim
turizmom. Pošta Mozirje ima
n. pr. številko 63330, Rogaška
Slatina 63240 itd. Za naslov-
nike, ki imajo poštne pre-
dale na večjih poštah (sedež
poštnega centra) pa je zad-
nja številka vedno »1«. N.pr.
pošiljke za Kovinotehno Ce-
lje bodo imele poštno števil-
ko 63001 ipd.
Kako je treba pisati pošt-
no številko?
Predpisano je, da mora bi-
ti napisana poštna številka
pred naslovno pošto v isti
vrsti in tako, da je vmes 5
do 10 mm prostora V tej
vrsti ne sme biti napisane-
ga ničesar drudega kot poštna
številka in pošta, n. pr. 62000
Maribor, ali 63310 Žalec ali
63205 Vitanje itd.
Pisanje poštnih številk bo
sicer predstavljalo neko dodat-
no delo, vendar se temu ne bo
mogoče izogniti, ker bo v na-
sprotnem primeru imela taka
izpustitev številke za posle-
dico kasnitev pošiljke. Da bo
to olajšano bodo ptt podjetja
razposlala vsem delovnim in
drugim organizacijam, kakor
tudi posameznim gospodar-
stvom tiskan priročnik z vse-
mi poštnimi številkami in
I>oštami v Jugoslaviji. Nada-
lje, bo tudi na vseh poštnih
žigih in žigosnih strojih po-
štna številka, delovne or-
ganizacije pa bodo opremile
glave dopisov s poštnimi šte-
vilkami itd.
Podjetje za ptt promet se
zaveda, da bo uvedba poštne
številke delala v začetku po-
rabnikom težave, toda ob
obojestranskem razumevanju,
bo stvar uspešno stekla v
splošno korist.
PTT PODJETJE CELJE
PROSIM ZA REŠITEV
Imam eno sobo brez kuhinje, v njej stanujem
z 8-člaasko družino. Že dalj časa pa imam odločbo
za drugo stanovanje. V tem, drugem, stanovanju,
ki je trosobno. pa stanuje VUi Selekar s 4-člansko
diužino. On si je zgradil novo hišo in bi se lahko
takoj preselil vanjo. Ko sem vprašal, kdaj se bodo
selili v svojo hišo, pa mi je šelekar Zina rekla,
da me nič ne briga in da mi bo vrgla kuhinjsko
posodo v glavo.
Kaj naj storim?	Julijan Mernik,
Ulica Bratjov Vošnjakov 19, Celj.
USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA
—	Prizadevanja RK tokrat niso bila zaman
—	240 udeležencev — kot že 7 let ne
—	Žalec nima primernih prostorov
Občinski odboj RK Žale«, je pretekli torek orga-
niziral skupno krvodajalsko akcijo, pri kateri so
sodelovale krajevne organizacije RK iz Gotovelj,
Galicije, Griž, Pirešice, Petrcvče, Ponikve, Vinske
gore m Žalca. Pri tej akciji so Rdečemu križu
pomagale tudi delovne organizacije, ki so vplivale
na svoje delavce zelo ugodno, ter s tem v veliki
meri pni>omogle k uspehu. Pri krvodajalski ^ciji
ni sodelovalo 240 ljudi v Žalcu že od leta 1963.
To je še posebno razveseljivo, ker udeležba iz leta
v leto pada. Med udeleženci je precej takih, ki so
dali kri že nad štiridesetkrat. Ti ljudje so lahko
mladim, ki se šele odločajo ali naj sodelujejo pri
teh humtmih akcijah vzor in spodbuda s svojo
veliko požrtvoivalncstjo.
Kot že pri vseh akcijah v Žalcu doslej se je
tudi pri tej pokazala velika potreba po prostorih,
ki bd bili namenjeni in opremljeni za takšne po-
trebe. Prav zaradi te pomanjkljivosti so bili orga-
nizatorji deležni pri krvodajalcih mnogo pripomb,
saj so nekateri čakali na odvzem tudi po več ur.
Vsekakor, akoija je uspela in želimo si lahko le
še čim več podobnih,	T. Tavčar
VOZNIKI IZLETNIKA PA TAKŠNI
Težko je najti besed.e, s katerimi naj bi kriti-
ziral druge. Vendar mi ne da miru dogodek, ki
sem ga doživel na progi Celje—Kozje dne 28. no-
vembra letos.
Kot običajno, je ob praznikih na tej progi ve-
lika gneča, tako je bila tudi tega dne. Bila sta dva
avtobusa, ki sta peljala v Kozje, vendar je bila
kljub temu gneča. Seveda to samo po zaslugi voz-
nika, ki je vozil avtobus v dodatni vožnji, že v
Celju sem slišal p>ogovor prometnika in voznika,
kako daleč naj pelje in med drugim tudi slišal, da
mora peljati tako daleč, kolikor bo ljudi. Vse bi
bilo v redu, če bi se voznik tega držal, vendar je
že na postaji žegar prišlo do nesporazuma med
pctmki in voznikom. Voznik je namreč zahteval
prestop oziroma izstop iz njegovega avtobusa in je
bili celo pripravljen, da nas odpelje nazaj v Oelje.
Ne pritožujem se toliko samo zase, ampak zaradi
malih otrok, ki so se peljali s tem avtobusom.
Zunaj je bil mraz in voznik je to vedel, vendar se
za to ni brigal, pa tudi počakati ni hotel, da bi
prišel drugi, avtobas; seveda, on je bü na toplem.
Poleg tega i>a še to, da je bila na drugem avtobusu
takšna gneča, da sem stal le na eni nogi.
Sprašujem se, ali Izletnik t-ega ne more odpra-
viti? Ali ne more poskrbeti za več avtobusov, za
boljše osebje na avtobusih? Saj se potnik včasih
počuti tako, kot bd se peljal s tovoanjakiom za
govedo. Pa še deoiar za rezervacije pobira! Verjetno
je ta denar namenjen za »ubognlne« kot temu
pravimo.
Ime voznika žal ne vem, lahko pa napišem šte-
vilko avtobusa, ki ga je voza 28, 11. ob 6. uri
zvečer: to je CE 192-50.
Voznik avtobusa, pričakujem tvoj »kontra«, kot
sd mi takrat, obljubil!
Jože Petelin, Košmca pri Celju
VEČ DOBRE VOLJE ZA ATOMSKE
TOPLICE
Glede na to, da sem se v Atomskih Toplicah
leta 1935 ozdravil od 20-let.ne bolesmi, sem zelo za-
interesiran za čimprejšnjo in čimboljšo ureditev
toplic.
Popolnoma se strinjam z mnenjem J. Severja, 3
vsem, kar je do sedaj napisal v Novem tedniku
in Delu. Čudim se samo temu, da na tak način
nekateri krojijo usodo toplic, kot je J. Sever na-
kazal v prvem članku v Novem tedniku. Na drugi
strani pa, če pogledamo spiske darovalcev za onko-
loški inštitiit vidimo, koliko ljudi je zainteresiranih
za zgraditev kakšnega prepotrebnega zdravstvenega
zavoda. Gotovo bi Alx>mske Toplice ob sodelovanju
zidravstva lahko postale zdravilišče svetovnega slo-
vesa. Potreba bi bilo samo malo dobre volje in več
posluha za bolnike s strani tistih, ki danes še me-
čejo polena ped noge tistim, ki bi radi neikaj
usitvarili.	Edo Lorgesr, Celje
BORCI SO ČAKALI AVTOBUS
Pred časom bi naj krajevna organizacija Zveze
borcev Loka pri Žušmu v SenitJuTSld obCinl ot^-
nizirala izlet za svoje člane. Z naročllnioo so si
zagotovili 40-sedežni avtobus pri Avtoturlstičnem
podjetju Izletnik Celje. Vnaprej so pla/čall pod-
jetju tudi 600 dinarjev.
In res so se borci zbrali ob šesti uri zjutra
tis-to nedeljo ter se veselili izleta. Avtobusa pa n
bilo. Borci so bdli zeQo potrpežljivi, saj so čaf
kar do 11. ure dopoldne. Toda nič. Razočaranja
in jeze ni mogoče popisati. Ne morem razumc
tega, za to bi moralo podjetje pred sodišče.
Stanko Drobne. Loka 83
TEDNIKOVI PARI - TEDNIKOVI PARI - TEDNIKOVI -
Danes objavljamo naročil-
nico m kiipon drugega kola.
2rebanje drugega kola bo v
soboto 26. decembra 1970,
seznam nagrajencev pa bomo
objavili v torek 29. decembra,
ko bomo pričeli tretje kolo.
K žrebanju bomo povabili
tudi dva predstavnika sode-
lujočih naročnikov, tri člane
komisije pa imenuje naše
uredništvo.
Hitro pridobite novega na-
ročpika NOVEGA TEDNI-
KA, izrežite naročilnico, jo
čitljivo izFK>lnite ter nalepite
na dopismoo (aü pa pošljite
v kuverti) in jo pošljite na
naslov: UREDNIŠTVO Na
VEGA TEDNIKA, CELJE,
OBVEZNO	PRIPIŠITE:
»TEDNIKOVI PARI«.
ZADNJA SEJA
LETOS
v petek 25. decembra bo
23. redna seja članov obeh
zborov skupščine občme Ce-
lje. To bo hkrati zadnja se-
ja v tem letu.
Uvodni del skupnega ssase-
danja bo ix>svečen dvema po-
ročiloma sveta za sovialno
varstvo in sicer tnfommciji
centra za socialno delo o
varstvu starješih ljudi ter
pregledu izvajanja kategori-
zacije usposabljanja in zapo-
slovanja otrok z motnjami v
telesnem in duševnem razvo.
jU-
Na predlog sveta za kme-
tijstvo in gozdarstvo bodo
sklepali o odloku o preneha-
nju odloka o pavšalnem pla-
čevanju in izvajanju službe
osemenjevanja goved. Svet za
družbeni plan in finance bo
posredoval odlok o začasnem
financiranju potreb občine v
prvem troniesečju prihodnje-
ga leta pa tudi predlog o
sprmeembi odloka o prora-
čunu za letošnje leto.
Ob zaključku dela bodo od-
ločali še o statutih treCi delov-
nih organia»cdj.
M. B.
NOVI ODBORNIK
Volivci petnajste enote za
volitve odbornika v občinski
zbor celjske občinske skup-
ščine so imeli v nedeljo, 20.
decembra nadomestne voli-
tve. Udeležba je bila slaba,
saj se je od 811 vpisanih vo-
livcev udeležilo le 455 volil-
nih upravičencev.
Za novega odbornika je
bil izvoljen Rafko Skomine,
ki je dobil 219 glasov. Druga
dva kandidata sta dobila:
Franjo Cevnik 130 in Jože
Dajnko 97 glasov. Devet gla-
sovnic je büo neveljavnih.
Tako je Rafko Skomine po-
stal novi odbornik celjske ob-
činske skui>ščine in bo zasto.
p>al volivce Kersnikove, Zoi-
sove in Ipavčeve ulice. ^
KAM ZA
SILVESTROVO
Silvestrovo je pred durmi.
Kje bodo Velenjčani pričaka-
li prihod novega leta?
Vsi prostori v hotelih Pa-
ka so oddaljeni. Lani se je
v delavskem klubu ssgnetlo
pol mesta; pravijo, da bo le-
tos bolje. Niso pa redki Ve-
lenjčani, ki bodo ostali doma
ali pohiteli drugam, tudi t
planine.	-v-
KONCERT ORKESTI
Na 3. abonmajskem koru
certu v Celju 16. decembra
je nastcfiii simfonični orke.
ster palače Pitti iz Firenc. Za
koncertom orkestra RTV Lju-
bljana v oktobru tega leta
je bil to že drugi orkestralni
večer v tej sezoni.
Na sporedu so bila pretei.
Pri veletrgovskem gosti
Celje, je bilo 21. 12. žr
predstavnikov VEČERA,
ponov in izžrebancev, ki
čestitamo
ZAPISNIK
o poteku nagradnega žrebanja pri
podjetju »MERX« Celje, dne 21.'
12. 1970 s pričetkom ob 8. uri.
Navzoči: Cmer Ladislav, dipl. pra-
vnik, Koletic Cveto, šef embalir-;
nice, Paunovič Aleksander, vodja
ekonomsJce propagande, Vok Da«
niel, vodja aranžerstva.
Za časopij? »Večer«: Volf Janko.
Za časopis »Novi tednik«: Milair
Batisitič.
K žrebanju se pritegne Simona
Vok, stara 5 let.	j
Komisija pred pričetkom žrebanja
ugotovi, da je po evidenci prišlo
do dneva žrebanja 8631 kuvert
odn. pisemiskih ovitkov, kakor je
bilo to predpisano v objavah »Ve-
čera« in »Nov^;a tednika«. ]
Komisija razglasi, da bo štela Tä]
veljavno žrebanje odn. da bo iz-1
žreban tisti, ki je izpolnil pogoj«^
razpisa ter priložil zahtevano vreč-|
ko »Zlate kave«. Komisija bo tiste
izžrebance, ki tem pogojem niso
zadostili oddvojila zaradi evidence.
Komisija pristopi takoj nato It
žrebanju s tem, ko Simona Vok
izžreba prvi pisemski omot in po-'
tem naslednje po sledečem vrst-^
nem redu:	i
1.	VoduSek Vinko, Jarmovec 9,
p. SvetelKa Dramlje	1
2.	Oblak Jožica, Gračnica 1, P'
Rimske Toplice	I
3.	Šegula Marta, Slovenj gradeč,
Partizanska 8	1
4.	šibanc Katica, Celje, Maii^
borska 68	J
5.	Etebeljak Angela, šmiklavž «
p. škofja vas	, J
6.	RamSak Ljuba, Celje, Vnas
čeva 3	J
7.	Šeruga Milan, Celje, Pečovnl
55	1
8.	Pere Štefka, Celje, Čopova
9. Gubenšek Poldi, Trška gore«
2. šentjtir	■
10.	Slapnik Marica, Tmovlje (G^
je) 246/c, Celje	:
11.	^rtiž Tilka, Župečja vas, U!
n., p. Lovrenc na Dravskeit
polju	■
12.	Skofca Angela, Celje. Lokrö
vec 11	'
13.	Krsnik Janez, Mozirje 13Ä
Mozirje
14.	Mimik Cilka, Leskovec
škofja vas
15.	Boštjančič Pavla, Tmovlje P'
Celju 201
16.	Skale Marija. Celje. Zidanško
va 18
17.	Omerza Olga, Kameno 3f
Šentjur pri Celju
18.	KraSovec Jožefa. Lahomno i
p. Laško
19.	Zakrajšek Zdenka, Cel j*
Smrekarjeva 6
20.	Gumpot Milka, Mislinja 21!
p Mislinja
21.	Udovič Marija, Vrhe 43, 1
Teharje
22.	Buček Alojz,' Vojnilk 133, Vo
nik
23.	Ledinek Amalija, Maribo
Dragomijeva 2
24.	Cermec Jožica Zagrad 12, C
Ije
25.	Cuk Anica, Kemoelektro, Pf
valje
26.	šoster Anton, Ponkvica
Grobelno
27.	Drofenik Tatjana, Maribo
Fluksova 4
ILAČE PITTI
italijanskih skladate-
lossinijeva uvertura
i«, Viottijev koncert
i violino in orkester
a in v drugem delu
tova simfonija št. 1.
]8 članski simfonični
iz Firenc je solidna
, ki se skladno s svo-
jo zasedbo loteva kompozicij,
ki ne zahtevajo velikega apa-
rata. Izvajane skladbe so
zvenele čisto, v pravem kla-
sičnem slogu, pa tudi dvora-
na je za tako zasedbo kar
najbolj primerna. Dirigiral je
Umberto Cattini^ profesor mi-
lanskega konservatorija, mu-
zikalno, iz orkestra je plastič-
no izvabil vse nianse od než-
nih piano fraz do mogočnih
Schubertovih akordov, ne da
bi dovolil sVOjim godbenikom
pretirano hrupne zvoke.
Solist je bil tudi 23 letni
Cristiano Rossi, kljub svojim
mladim letom izvrsten moj-
ster. Viottijev koncert je za-
igral z lepim, polnim tonom
in s suvereno tehniko. Po
močnem aplavzu poslušalcev
je dodal solo sonato št. 3
belgijskega violinskega virtu-
oza E. Ysaya, izredno tehnič-
no zahtevno kompozicijo.
Znova so se poslušalci zahva-
lili z dolgotrajnim aplavzom.
Tudi orkester in dirigent
sta žela obilo priznanja in v
presenečenje navdušenega ob-
činstva dodala še Boccheri-
nijev Allegro iz simfonije.
E.K.
VLEČ
n^OVNI CAS POSLO-
PRAZNIKIH
. bodo vse posloval-
,NON STOP« od 7.30
I. zaprto
)0d0 od 7. do 10. ure
xinje samopostrežne
Žalec. Petrovče, Gri-
»olzela, Braslovče, Li-
), Šempeter 2
5EBEN NOVOLETNI
4 .
HAGAZIN ŽALEC 2E-
3CANOM IN POTRO-
ECNO IN USPEŠNO
1971
iALI
INTERVJU
Vprašuje: Milan Seničar
Odgovarja: Helena Novak
Na ekonomskem šolskem
centru v Celju pravijo za
Heleno Novak, da je dobra
dijakinja, čeprav se poleg
učenja ukvarja še z drugimi
zadevami. Največ časa ji vza-
mejo klubi OZN, saj je pred-
sednica medobčinske konfe-
rence klubov OZN v Celju.
»V katerih občinah so klubi
Organizacije združenih naro-
dov?« »Samo v Celju in Žal-
cu.« »Koliko jih je?« »Točno
32, od tega 27 v celjski ob-
čini.« »So klubi samo na šo-
lah?« »Žal imamo klube sa-
mo na osnovnih, srednjih in
strokovnih šolah.« »Ste poiz-
kušali s klubi tudi v delovnili
organizajah in na terenu?«
»V delovnih organizacijah še
ne, vendar imamo to v pro
gramu za prihodnje leto. Na
terenu so imeli klube v žalski
občini, vendar kot kaže niso
uspeli.« »Kaj pa ostale obči-
ne?« »Z drugimi občinami
celjske regije imamo zelo
slabe stike.« »Katera je le-
tošnja najpomembnejša ak
cija vaše medobčinske konfe-
rence?« »To je nedvomno a k
cija 300.000 podpisnikov, s
katero smo pričeli v Celju,
potem pa jo je osvojila vsa
Slovenija. Gre za podpise lju-
di proti vojni, agresijam, na-
silju človeka nad človekom.«
»Kako ste organizirali akci
jo?« »V Sloveniji je pet pod-
pisanih knjig, ena od teh je
v Celju. Knjiga kroži med
delovnimi organizacijami, šo-
lami in po terenu.« »Koliho
podpisov ste že zbrali?« »V
Sloveniji približno 70.000, od
tega v Celju 20.000.« »Kdaj
bo zaključek akcije?« »Pred-
videvamo, da bomo z akcijo
zaključili maja prihodnje le-
to. Knjige s podpisi bomo
poslali U Tantu.« »Kaj imate
v načrtu za» prihodnje leto?«
»Več akcij in oživljanje dela
v klubih. Med akcijami bo
gotovo zelo pomembna tista,
ko bomo zbirali šolske knjige
za Kozjansko.« »Ste v teli
dneii pripravili tudi poseb-
no razstavo?« »V študijski
knjižnici bo odprta razstava
do konca tedna. Zajema gra-
divo o delu OZN in sploh na-
še medobčinske konference.«
»Ste dobili Celjani za svoje
delo tudi kakšna priznanja?«
»Dobili smo republiško pri-
znanje za delo medobčinske
konference. Poleg tega so
dobili republiška priznanja
tudi klubi OZN na osnovni
šoli Polule, osnovni šoli I.
celjske čete, šoli za zdrav-
stvene delavce, KIC Medlog
in Ekonomski šolski center
ter mentorji Ivan Veber, Mi-
lica Dovgan, Pavla Novak in
Suzana Tratnik.«
turističnem in proizvodnem podjetju MERX
novoletnih nagrad. Komisija sestavljena iz
A TEDNIKA in MERXA, je izžrebala 200 ku-
mo darilni paket poslali po pošti, iskreno
ovnik Jožefa, Gonija vas
pri Preboldu
lez Vida, Kompole 70, Sto-
.«an Marinka, Celje Ja-
la 15
i6ek Zvezdan, Celje, Kers-
pva 32 a/IV
k Bozallja, Vojnik 169,
bik
B Milena, Celje, Kotnikova
bi Rozika, Pobrežje —
pbor, Milčinskega 14
Marija, Kozje 81,
Irin Vida, 2amerk 56. Lo-
pri 2usmiu
ačič Marija, Kozje 81,
je
6iič Pavla, Slov, Konjice —
mkova 25
ič Miha, Obrežje 28, Zida-
most
itica Olga, Celje, Titov trg
evšek Franc, Strmec. Str-
■ pri Vojniku
ar Alenka, Stranice 19,
mice
snik Verica Košnica 15,
Celje
Stnik Martin, Celje, Ul.
tov Blagot:n.škov 3
mer Niko, Prisoje 53, p.
»alje
rinič Beno, Zadružni dom
n pri Ljutomeru
Kčnik Anica, Imenska gor-
Podčetrtek
Sak Vesna, Maribor, Igri-
10
sovšek Marija, Pristava 7,
inik
Wie Pepca, Podkraj 39,
enje
par Julijana, Center 13,
la na Koroškem
tel Fanika, Ojstriška vas
Tabor
i Vera, Maribor — Beograj-
i 50
♦nik Marina, Maribor —
Pijade 45
sarič Slavko, Celje, Dečko-
5
•Us Marija, Podvinci 43,
U
fanec Peter, Celje — Tru-
'jeva 42
buh Marjan, Medlog 14,
'ie
Onan Slavko, Celje — Ka-
» 8
if Joža. šratovci 16, Slati-
Radenci
'Jak Jelka, Gorica 26 Sliv-
» pri Celju
Marica, Irje 42, Ro-
ka Slatina
®art Nada, Celje, Jenkova
Ol Mira, Vojnik — Gmaj-
n. h.
Pane Marija, Krško, Cesta
Julija 50
ijnSek Slavko, Trbovlje —
*Sičeva 22/2
Ok Prida, Slov, Konjice —
J^a ulica škalcami
'ehar Katica, Celje — Ri-
fJeva 3/a
■avljak Otka, Cečovje 8/b,
•»ne na Koroškem
"»lič Pavla. Petrovče 103, Pe-
^Če pri Celju
Zelnik Jože, Tekačevo 43,
i. Slatina
"ftej Franc, Pilštanj 40, p,
Sčno
73. Petaci Ana, Vitanje 67, Vita-
nje
74 Debelak Jože, Trubarjeva 55/a,
Celje
75.	Podlesnik Alojzija, Rečica 76,
Laško
76.	2irovnik Dragica, Šoštanj —
Lole Ribarja 8
77.	Salobir Albert, Hotel Slavija,
Laško
78.	Skale Marija, Debro 44. Laško
79.	Avsec Marija, Veliko Sirje 1,
Zidani most
80.	Matjašič Milena. KZST, podr.
Slov. Gradec
81.	Lepe j Jadranka, Ravne na Ko-
roškem Trg svobode 14
82.	Ojstršek Anica, Vojnik 232,
Vojnik
83.	Baskar Alojz, Stranice 103,
Stranice
84.	Lenošek Rozalija, Rečica ob
Paki 57, Šmartno ob Paki
85.	Zagorac Branko, Celje. Zagrad
108/a
86.	Gnus Marta, Kozje 29, Kozje
87 Kozmus Ivica, Rečica 17, La-
ško
88.	Polanec Boža, Slov. Konjice,
Vrtna cesta 10
89.	Uran Marica, Josip dol 8, Rib-
nica na Pohorju
90.	Baje Lidija. Maribor — Fran-
kolovska 8
91.	Žlavs Hermina, Šempeter 136,
Šempeter v Sav. dolini
92.	Kojek Marija, Celje — Mari-
borska 117
93.	Hercog Olga, Celje — Ul, V.
prekom. brigade 4
94.	Hočevar Janko, Celje, Vodni-
kova 11/2
85. Jančič Irena. Celje — Parti-
žanska 29
96.	Cokan Ana, Podlog 42, Šempe-
ter v Sav. dolini
97.	Hlastec Ivanka, Kristan dol
10, Dol pri Hrastniku
98.	Obrez Antonija, Mala breza
42, Breze pri Laškem
99.	Hlačun Marija, Celje. Vrun-
čeva 3
100.	Jezemik Barbara, Gotovlje
104. 2alec
101.	Zupan Mojca, Rogaška Slati-
na 48
102.	Cilenšek Majda, Gotovlje 59,
2alec
103.	Arzenšek Viktor, Celje, Parti-
zanska 55
104	Casl Kristina, Stare sledi 22,
Prevalje
105	Zorman Štefka, Celje, Tomši-
čev trg 3
1C6. Kolman Ivan. Podgrad n. h.,
Šentjur pri Celju
107.	Kokol Ema, Šoštanj, Kaju-
hova 5
108.	Pernat Robi, Rogaška Slatina
67
109.	Lesiak Drago, Rečica n. h..
Laško
110.	Gošnik Janko, Slov. Konjice,
Mizarska c. 8
111.	Zupane Marija, Prevalje, Per-
zonal i 26
112.	Rednak Fani, šešče 61, Pre-
bold
113.	Kovačič Justina, Celje, Lin-
hartova 8
114.	Teršek Kari, Padež 9, Laško
115.	Leskovar Marica, Slov. Bistri-
ca, Ul. Borisa Vinterja 1
116.	Gros Sabina, Mislinja 223, p.
Mislinja	,
117.	Franetič Ivanka, Dobriša vas
16, Petrovče
118.	Preakar Breda, Kozje 58, Koz-
je
119.	Kolarič Milica, Maribor, Ho-
ška 14
120.	Kumik Ivanka, Lenart v Slov.
Goricah. Cmureška 18
121.	žitnik Zmago, Celje, Ljubljan-
ska 33
122.	Rebernak Jožefa, Slov, Konji-
ce, Partizanska 11
123.	Voga Konrad, Pečovnlk 66,
Celje
124 Muhič Bxa. Celje, Na Otoku
6
125.	Leskovšek Lojze, Lemberg 25,
Strmec
126.	Lužnik Darja, Legen 27, Slov.
Gradec
127.	Osterman Jožefa, Log 25. Hra-
stnik
128.	Varžič Štefka, Makole 36, p.
Makole
129.	Cigala Alenka, Solčava 38, p.
Solčava
130.	Boldin Mira. Gomilsko 30, p.
Gomilsko
131.	Habid Alojzija, Brestemica
93, Kamruca pri Mariboru
132.	Brekan Rozi, Novi dom 59, |
Hrastnik	|
133.	Stajnbaher Milka, Zg. Bistrica
h, n (ob stadionu) Slov. Bi-
strica
134.	Drepnik Tomo, Toki je 4, Rav-
ne na Koroškem
135 Winkler Ivanka, Šmartno v
Rožni dolini
136.	Bučar Milena, Zabukovca 43,
Zabukovca
137.	škoberne Ida. Laška vas 21,
štore
138.	Spoljar Marija, Sodna vas 19,
Pristava
139.	Kokol Marija, Ptuj. Pleterska
3
140.	Plesni k Jože, Šentjanž 23, p.
Nazarje
141.	Curk Marija, Trbovlje, Trg
revolucije 1
142 Dooovičnik Justina, Podgaj
20, Ponikva pri Grobelnem
143,	Tovornik Alojz Ptuj. Nova
cesta 10
144,	Grajžel Marija, štore 4, Store
145,	Vogelari Anica, Maribor, Ul.
heroja Staneta 16
146,	Palir Anica, Slov. Gradec,
Podgorska c. 21
147.	Sešlar Leopold, Celje, Mari-
borska 107
148	Kovačič Peter, Cesta na Do-
brovo 65 Celje
149	Hercog Vladimir. Trubarjeva
44. Celje
150.	Pisanec Milena. Celje, Ul.
Frankolovskih žrtev 5
151.	Kline Katarina, Teharje pri
Celju
152.	Gombač Margareta, Celje,
Trubarjeva 2
153 Zadravec Ela, Celje, Tomšitev
trg 17
154.	Kruleč Marija Zvodno 6, Ce
Ije
155.-Jagodič	Lidija, Velenje, Pre-
šernova 6
156.	Meaved Marija, Prapretno 17,
Radeče
157 Fevžer Vera, Stara cesta 8,
Celje
158.	Šmarčan Milka, Celje, Muzej-
ski trg 4
159.	Porčnik Irma, Fala 31, Fala
160.	Gujt Metka, Maribor, Nasiona
67/a
161.	Polanc Anica, Tevče 27, Laško
162.	Karničnik Marta, Celje, Na
Otoku 17
163.	Vidovič Silvestra. Maribor.
Kamniška 35
164	Vinder Anka ßotovlje 111 a.
Žalec
165	Pinterič Angela, Vrhova 17,
Radeče pri Zidanem mostu
166. Brunček Miha, Plesko 8, Hra-
stnik
167	Friškovec Marica. Topolščica
144 Topolščica
168	Tombar Truda, Celje, Tkalska
14
169.	čoki Rudolf, Celje, Zidanško-
va 19
170.	Sadar Marica, Celje, Maribor-
ska 39
171.	Gajšek Milica, Celje, Maribor-
ska 89
172.	Kuret Pepca, Ložnica 29, 2a-
lec
173.	Zamemlk Jožica, Cma na Ko-
roškem, Center 25
174.	Grušič Avgust. Lahomšek 1,
Laško
175.	Sirca Ferdo, Celje, Galuso\'a
5
176.	Herman Mimi, Prebold 90,
Prebold
177.	Pavlič Alojz, Slance 1, Tehar-
je .
178.	Borovnik Majda, Ravne na
Koroškem. Cečovje 63/d
179.	2itnik Marija, Murska Sobota.
Juša Kramarja 2
180.	Kolenc Marija, Celje, Vojkova
6
181 Marinič Marija, Rače 121 pri
Mariboru
182. Skodič Marija, Rogaška Slati-
na
183	Ejsner Stanka, Maribor, Por-
četova 10
184	Teršek Angela, Dobrova 16,
Celje
185	ValenčaK Jožica Šempeter 1,
Šempeter v Sav. dolini
186.	Končan Vida, Gotovlje 124,
2alec
187.	Simonič Dunja, Celje, Vrunče-
va 26
188.	Stancer Ivan, Prekorje 4 a,
Škofja vas
189	Novak Terezija, Ravne na Ko-
roškem, Partizanska 1
190	Matevž Kovačič, Celje, Ob že-
leznici 6
191.	Delost Jožica, Pečovnik 69/a,
Celje
192.	Ibraimov Lerka, Celje, < Smre-
karjeva 6
193.	Pogorevenik Viktorija, Dolže
54, Mislinja
194 Rezar Helena, Celje Kovinska
9
195.	Ovčjak Olga, Topolščica 133,
Topolščica
196.	Tkavc Marica, Podvin 1, Pol-
zela
197.	Kek Branka, Maribor, Plečni-
kova 6
198.	Pintarič Marija, Velenje, Jen-
kova 16
199 Zore Evica, Trnov hrib 25,
Laško
200. Brezenšek Pavla. Celje, Jamo-
va 8
2rebanje se zal^ljuči ob 9.50 uri
pod zap štev. 200.
življenjska zgodba Adoll'a
Krajnca, 59, iz Celja o tem,
ki^ko se je naučil hoje po
žici razpeti tudi po 45 metrov
visoko nad ulicami
Namočil je cdgareto v pe-
pelnik. Kadi Ibar. Nekajkrat
jo je otresel in ponovno po-
nesel k rahlo zažganim ustom.
Obraz je bil razotan kot sve-
že preorana njiva. Postava,
sedeča za miao, je izdajala
močnega čloiveka.
»Pred leto 1930 je prišel v
Celje takrat svetovno znani
profesor gimnastike Arthur
Sohtroschneider. Z raznimi
vajami je nastopal na žici,
•razpeti čez cesto med dvema
hišama. Takrat je veljal za
neprekosljivega mojstra. Vsi
so ga občudovali. Po njego-
vem nastopu sem sam po-
skusil s podobnimi vajami,
že pred tem sem se ukvar-
jal s telovadbo in prepričan
sem bil, da mi bo šlo tudi
na žici.'(
V začetku je A. Schtrosch-
neiderja samo posnemal. Žico
Si je napel na prostoru Spod-
njega Lanuša, kjer je danes
Avtoturistično podjetje Izlet-
nik, s k0250ica na hlev, v ka-
terem so bili takrat konji za
prevoz mrličev. Za konje je
skrbel njegov oče. »Ljudje so
sedeli na travi in me gledali.
To niso bili pravi nastopi.
Telovadil sem kar tako, za
vajo, s palico v rokah, da
sem lažje obdržal ravnotežje.
Pa je prišel neki novinar ta-
kratnega časnika »Domovina«,
me fotografiral in to objavil
pod približno takšnim naslo-
vom: »Celjski Sohtroschnei-
der zasenčil pravda Schtro-
schneiderja!« To so bili prvi
poskusi na višini dvanajstih
metrov brez varnostne mre-
že. Prvi nastop v Celju pa
sem opravil na današnjem
Trgu V. kongresa, kjer sem
imel napveto žico med Mariji-
no cerkvijo in današnjim
Muzejem revolucije. Nastopal
sem že brez paldce za ravno-
težje, zelo cenjena točka pa
je bila vožnja po žici s kole-
som .monodklom'«
Prvi nastop izven Celja je
imel leta 1931 na trgu v Voj-
niku. Nastopal je z naslednjo
skupino akrobatov na žici:
Vinko Bučar, doma iz Ce-
lja, danes živi v Mariboru,
Anton Mlakar, iz Tmovelj
pni Celju, ki se je kasneje
ubil kot tekmovalec na mo-
tornih dirkali.
V Vojniku so nastopili vsi
trije, brez mreže. Prišlo je
tudi do prve hujše nesreče,
kajti Anton Mlakar je padel
z žice.
»S programom smo začeU
že popoldne, ko je bilo še
svetlo. Ko se je Mlakar pri-
pravljal za nastop je stopil
na izstopni oder pod luč, ki
so jo zaradi nastalega mraka
v tistem trenutku prižgali.
Mlakarja je zaradi slabih var-
nostnih naprav streslo in je
padel dol. Odpeljali so ga v
bolnišnico. Ostal je živ. Ka-
sneje bi mora nastopiti v
Slovenj Gradcu, vendar je bil
toliko razrvan, da tega ni
zmogel. Ko se je zgodila ne-
sreča smo takoj dobili obve-
stilo, da moramo kupiti var-
nostno mrežo. Morali pa smo
pripraviti še tri nastope brez
mreže, da smo si jo lahko
kupili. Takoj zatem, ko smo
imeli varnostno mrežo, smo
začeli izvajati zahtevnejše
akrobatske točke. Vse je po-
stalo še bolj strašno. Začeli
smo delati ,piramido'. Stan-
ko Gaberšek z Ložnice in jaz
sva na ramah nosila z jerme-
ni privezano lestev, na kate-
ri je stal sedemletni Zvonko
Lipovšek iz Celja. Toliko sem
ga streniral, da je v naši vaji
imenovani ,piTamida' na sre-
di žice naredil stojo. Fant ni
imel nobenega strahu. Vse je
delal izredno mimo. Pri enem
i2med nastopov mi je počil
jermen in lestev se je zazi-
bala. Fant je padel dol, jaz
pa sem skočil za njim. Ga-
beršek se je obdržal. V letu
-sem fanta ujel in skupaj sva
padla v mrräo, ki se je za-
radi velike teže, hitrosti pad-
ca in slabe izdelave strgala.
Znašla sva se na tleCi. Po me-
stu so začeli govoriti, da se
je fant ubil. Tudi takratni šef
mestne policaje Potokar je
prepovedal vsakršno nastopa-
nje s fantom. Kljub temu
sem ga prihodnji dan med
nastopom nesel na ramah čea
žico, kjer je na sredini po-
mahal zbranim ljudem.«
Adolf Krajnc je postajal iz
dneva v dan pogumnejši. Na
vsakem nastopu je pokazal
vaje polne diihovitosti in
akrobatičnosti, ob katerih je
ljudem zastajal dih. Hodil je
visoko nad ljudmi in blizu
smrti!
»Kasneje se nam je pridru-
žila še Kristina Mlinarič, ar-
tistinja, ki živi v Mariboru.
Pripravila je vaijo z Japon-
skim dežnikom, ki je s svo-
jo ravnostjo, če je vreme ve-
trovno, zelo nevairen za arti-
sta. Točko je lahko izvajala
samo takrat, ko je bil zrak
popolnoma miren, že med
tem pa smo se pridružili sku-
pini, ki je delovala na Ježici
v Ljubljani. V njej so bili
trije Ljubljančani: France
Presetnik, danea član Mest-
nega gledališča ljubljanskega.
Stane Snoj, bil je brez roke
in Ivan Globočnik. Ustanovi-
li smo kasneje zelo znan
»zračni kvartet«. Kako je iz-
gledala naša vaja? Snoj, ki
je bil brez roke, je imel
glavno vlogo: z negami obe-
šen za žioo je visel navzdol.
V ustih je imeil jermen, s ka-
terim je držal mene, ki sem
med vajo delal ,razovko'.
Sam sem si okoli vratu obe-
sil trapez, na katerem je Mli-
naričeva naredila »gnezdo«
ter spustila proti dnu jugo-
slovansko zastavo. Presetnik
je napravil stojo na žici nad
Snojem. Vsi smo se vrteli,
godba pa je igrala »Slovenec
sem«. Videl sem, da si je
ogromna množica ljudi, ki se
je takrat zbrala na šentja-
kobskem trgu v Ljubljani, z
robci brisala solzne oči. Bi-
lo je to na vsesokolskem zle-
tu v Ljubljani . . .«
Kmalu za.tem so odšli v
Zagreb, kjer so imeli zadnji
nastop »zračnega kvarteta«.
Vmes je prišla erotika! Zara-
di čestitke, ki jo je Adolfu
Krajncu poslala takrat v Za-
grebu živeča njegova sestrič-
na, je članica »zračnega kvar-
teta«, rahlo zaljubljena v
Krajnca, hotela nekaj naredi-
ti. Rešili so jo, krartet pa je
za vedno razpadel!
»Odšel sem služit vojake. V
Skofjo Loko. Takrat je vsa-
kega 1. avgusta bil ,pukovski
dan'. ,Glavni' je prišel k me-
ni in me prosil, če bi z ne-
kaj točkami nastopil na pro
slavi v Bohinju, kjer sem
vadil kar na odru. Vsi so bili
navdušeni. Po nastopu sem
hodil med mizami in delil
svoje fotografije. Za to so mi
dali ,bahčič' in z njim sem
častil vojake. To je videl ko-
mandant polka, ki mi je obi
srečanju povedal, da dobim
zaradi tega sedem dni zapo-
ra. Drugi pa mi je dal štiri-
najst dni nagradnega. Naj-
prej sem šel v Celje in od-
služil nagradni dopust, ko
sem se vrnil pa sem šel za
teden dni odsedeti še kazen-
ski dopust. Rekli so ml, da
se naj zavedam, da vojska nt.
,trgovačkd posao'.«
Adolf Krajnc je nastopal
po vsej Sloveniji, izven pa še
v Zagrebu, Varaždinu, Kri-
živcih, Bjelovarju, Novem Sa-.
du, Osijeku in drugje. V Ce-
lju je imel tri prizorišča:
na današnjem Trgu V. kon-
gresa, na prostoru, kjer je
danes celjska tržnica in na
Tomšičevem trgu. Zadnjikrat
je nastopil leta 1950 na Tom-
šičevem trgu skupaj z Iva-
nom Oihalom iz Ptuja, kate-i
rega je pred tem pripravljal
za samostojne nastope. Cas
je naredil svoje, Krajnc se je
z žice ponovno spustil na
trda, varnejša tla. Njegovi
najbolj znameniti točki poleg
že omenjenih sta bili še igra-
nje na harmoniko in pečenje
jajc — seveda vse na žici,
včasih tudi po 45 metrov vi-
soko nad ulicami!
Včasih so bili nastopi akro-
batov na žici atrakcija. Adolf
Krajnc je slovel kot najbolj-
ši. Danes mu ostajajo samo
še spomini in bogat fotograf-
ski arhiv. Rekvizite je raz-
delil. Včasih je bil visoko
nad ljudmi in blizu smrti,
danes je med ljudmi in v
varnejšem okolju.
Pravi, da bi še stopil na
žico ... Cas je naredil svo-
je. Tudi strast, ki je še ved-
no ostala.
TONE VRABL
Takoj po letu 1930 so že nastopili na gasilski veselici
v Trnovljah pri Celju. Žico so napeli z lipe do ga-
silskega doiTia. Na fotografiji lahko vidimo v prvi
vrsti levo Antona Mlakarja, v drugi vrsti v sredini je
Vinko Bučar, poleg njega na desni strani pa Adolf
Krajnc. Oba posnetka sta iz arhiva A, Krajnca.
Adolf Kranjc
lARTIN GALUF IZ ŠTOR ZOPET OSUMLJEN ZA VLOME NA CELJSKEM IN VARAŽDIN-
SKEM OBMOČJU. DENAR JE SPROTI POGNAL PO - GRLU.
ZADNJIH FET LET JE IMARTIN GALUF VEČ V
VPOllIH, KOT NA SVOBODL KLJLB TEMU, TA (iA
AZNI ŠE NISO SPAMETOVALE, SAJ JE ZDAJ OSUM-
lEN ZA CELO VIISTO KAZNIVIH DEJANJ.
ČEPRAV JE DO SVOJEGA 32. LETA STAROSTI
IL POŠTEN IN DOBER DELAVEC V ŠTORSlCl ŽE-
EZARNI, SE JE ZDAJ PREDAL KRIMINALU IN PI-
LČI. V RAZDOBJU ENEGA MESECA BI NAJ VLO-
IL V VEC TRGOVSKIH LOKALOV.
IT začetku septembra je
aj 37-letni MARTIN GA-
JF, doma ia- štor, nekdanji
lavec štorske železarne, bil
puščen iz zapora v Novi
•adiški, kjer je prestajal
dnjo zaporno kazen. Galuf
namreč v zadnjih petih
letih več za rešetkami, kot
na svobodi. Zanimivo je, da
do 32. leta ni nikoli zašel
na nepošteno pot, medtem,
ko se je zdaj, kot kaže, po-
vsem prepustil kriminalu.
Iz Nove Gradiške je odpo-
toval v Zagreb, kjer je živel
pri prijatelju, s katerim se
je spoznal v zaporu. Po do-
sedanjih ugotovitvah kaže, da
Galuf ni dolgo miroval, tem-
več je začel zopet krasti. Za
območje svojih tatvin je iz-
bral Varaždin z okolico. To-
da tamkajšnji varnostni or-
gani so mu kmalu prišli na
sled, zato je popihal in se
vrnil v Celje.
Kot so nam povedali pn
UJV v Celju, so n jalovi de-
lavci doslej ugotovili, da je
Martin Galuf v razdobju ene-
ga meseca izvršil več vlomov.
Med drugim je vlomil v tr-
govski lokal na Dobrni, v
Frankolovem, v Brežicah in
poskušal vdreti v petrovško
trgovino. Ponoči je obiska)
tudi bife v Levcu.
Nakradeni denar je sproti
zapravljal po gostiščih. Tako
je v nekaj dneh pognal po
grlu skoraj pol milijona sta-
rih dinarjev, ki jih je izmak-
nil v Dobrni. Ko so ga od-
krili, ni imel več ničesar od
ukradenega denarja. Preisko-
valni sodnik je za Galufa od-
redil preiskovalni zapor. Išče-
jo pa ga tudi v Varaždinu,
kjer upravičeno sumijo, da
je tudi tamkaj zagrešil vrsto
podobnih kaznivih dejanj.
IMERIŠKA RULETA ZA NAIVNE SLOVENCE
OVI PRIMERI IGER, KI SLONE NA STARI OSNOVI IZRABLJANJA PRIMITIVNIH OBČA-
NOV. TOKRAT SO NA UDARU CELJE IN GORNJA SAVINJSKA DOLINA.
v teh dneh se je na Celj-
em območju zopet pojavila
meriška ruleta«. Pravzaprav
e obliki te, že dokaj ob-
hijene igre. Gre za pošilja-
e denarja na vrsto različ-
h naslovov s tem, da ob
jncu pripiše pošiljatelj še
roje »in se tako vključi v
JO«. Medtem, ko je v neka
irih krajih Savinjske doline
)jav klasične oblike, z na-
Dvom ljubljanske fakultete,
1 je sploh ni, se je v zad-
jih nekaj dneh na celjskem
bmočju pojavila nova oblika
desetimi imeni. Denar bi
aj pošiljali v Holandijo.
Kaže, da se organizatorji
h prepovedanih iger nika-
)r ne utrudijo. To je ra-
imljivo, saj kaže. da se
najde še vedno mnogo lah-
kovernega in naivnega občin-
stva. Tako se še ni dobro
polegel prah zaradi teh iger
v Mariboru, Reki in Ljub-
ljani, ko je na vidiku že
nekaj novih organizacij. Po
vsem sodeč ti dve obliki, ka-
terih vabila so začela pre-
plavljati naše kraje, nimata
skupnih vodij. Medtem, ko
)e druga oblika s sedežem
v Holandiji po vsej verjetno-
sti delo ljudi iz drugih re-
publik, saj so napisi in ob-
razložitve napisane v hrva-
škem jeziku.
Tekst, ki je priloži tem
pismom, vsebuje primitivno
obliko izsiljevanja, saj v ime-
nu »boga, v katerega mora-
mo verovati s celim bitjem«,
razpošiljatelji pretijo z ne-
srečo in celo smrtjo, če
udeleženci ne bi izpolnili na-
vedenih obveznosti in se ne
bi vključevali v igro.
Ker gre tu izključno za go-
ljufijo in ta igra na srečo
v resnici prinese dobičke le
organizatorjem in v neznat-
nem delu prijavljencem, je
pri nas prepovedana. Zoper
organizatorje pa je predviden
sodni pregon.
-ez
PETNAJST ODLIKOVANCEV
Pred dnevi je bila v rudar-
skem šolskem oetru v Vele-
nju svečanost, na kateri so
ocenili minulo delo in ugoto-
vili, da gredo dela pri gra-
ditvi nove hale h koncu.
Na slavnostni seji kodektiiva
je predsednik obänske skup.
ščine Nestl 2gank izročil pet-
najstdm članom odlikovanje
predsednika republike, Tita.
Tako so red dela s srebrnim
vencem prejeli: Vlado Hol-
šek, Jože Kuder, Prane Kuka.
vica, Jožica Mavec, Prano
Novak m Andrej Taušič. V
tem ko je medaljo za delo
dobilo osem članov, je eden
prejel medaljo asasluge za na-
rod.	-v-
ŠE ENKRAT: „I LEVO ROKO
V DESNI ŽEP"
oikiovok c:k\tu\i.nk(,.\ f>k-
L\VSKK(.\ SVKTA (;(; CKl.JK
in s\j:t.\ k.mktov lastnikov
Pod naslovom »Z levo roko v
desni žep . . « ste dne 25. 11. 197o
objavili poročilo, ki je v bistveni
trditvi netočno, s senzacionalnost-
jo naslova pa odstopa od resnice
in tako javnost dezinformira.
O zadevi sta dne 5. 12. 1970 raz-
pravljala najvišja samoupravna or-
gana Delavski svet in Centralni
svet kmetov lastnikov gozdov Goz-
dnega gospodarstva Celje in ugo-
tovila:
Obrat za gradnjo Gozdnega go-
spodarstva Celje ima svojo glav-
no dejavnost v gradnji cest in
stavbenih objektov. Poslednja je
v registraciji navedena dobesedno:
». . . in gradnja stanovanjskih h:š
in pritličnih gospodarskih objek-
tov za potrebe delavcev podjetja
in potrebe lastnikov gozdov, ki so-
delujejo s podjetjem.« Netočnost
navajanja razširitve predmeta po-
slovanja z »vikendi« v poročilu,
je torej jasna, samovolji poroče-
valca pa potrebna, kajti sicer ne
bi mogel zapisati, da je to verjet-
no prvi primer pri nas, da bi
kmetje gradil! in imeli vikende.
2e sam podatek poročevalca, da
med 17 mvestitorji stanovanjskih
objektov, ki jih je gradil' Obrat za
gradnje Gozdnega gospodarstva Ce-
lje, le trije niso člani kolektiva,
dokazuje senzacionalnost naslova,
dezinformira javnost in napravlja
vtis, da so pri tem oškodovani
kmetje.
V bistvu pa gre za dve stvari,
kateri naj bi imeli značaj kršitve
zakonitega poslovanja: za režijski
faktor in prometni davek. Obrat
za gradnje je v skladu s samoup-
ravnimi sklepi obračunaval dejav-
nost pri stanovanjskih objektih z
nižjim faktorjem, ker pri tej d^
javnosti ni opravljal celotne režije
del, ampak je to opravil investi-
tor sam. Pri obračimavanju pro-
metnega davka za dobavljeni ma-
terial gre za očitno nevsklajeno
poslovanje, ne pa za namerno
oškodovanje družbe. Glede neka-
terih spornih vprašanj okrog pro-
metnega davka in faktorja, je bilo
pritožbi Gozdnega gospodarstva
Celje na odločbo Službe družbene-
ga knjigovodstva, podružnice Ce-
lje, (Jelno že ugodeno, dokončno
pa bodo zadevo razčistil sodni or-
gani.
Podano kaže, da pri obravnava-
nem ne gre za nikakršno špekula-
cijo na račun kmetov — gozdnih
posestnikov. Prav nasprotno. Iz
Delavskemu svetu in Centralnemu
svetu kmetov lastnikov gozdov
predloženih podrobnih podatkov
izhaja, da je »stanovanjska dejav-
no.st« Obrata za gradnje Gozdne-
ga gospodarstva Celje v letih 1968
in 8 mesecih leta 1970 bila mini-
malna Leta 1969 je npr. gradil
12 zasebnih hiš napram 117 dru-
gim objektom. Skupni neto oseb-
ni dohodek s faktorjem vred pri
zasebnih gradnjah je 136.706.16 di-
narjev, pri skupni finančni reali-
zaciji Obrata za gradnje 3.035.331.71
din! V letu 1970 se je dejavnost
Obrata za gradnje povečala. V 8
mesecih je na 154 objektih dose-
žena realizacija 2.242.680.35 din,
skupni neto osebni dohodki s fak-
torjem vred pri stanovanjski grad-
nji pa znašajo le 96.533.04 din.
V letu 1969 so krili neto OD s
faktorjem 2 in zaračunani indivi-
dualnim graditeljem stanovanjskih
hiš vse prispevke od osebnih do-
hodkov, vse terenske dodatke in
še je ostalo za pokritje druge re-
žije 11.9C5.49 din. če ne bi gradili
individualnim paditeljem stano-
vanjskih hiš, bi to režijo morali
trpeti drugi objekti družbenega
sektorja, delavci pa ne bi imeli
enostavno dela.
Enako tov. sekretar Jože Kun-
tarič ni mogel izjaviti, kakor je
navedeno v članku, da si je gra-
dil hišo v Rovinju bivši direktor
Gozdega gospodarstva Celje, ker
je bil tov. Sergej Jančič šef splo-
šnega kadrovskega sektorja.
Nadalje ni mogel dati podatka,
da je tov. inž. Ehišan Hus predla-
gal, da bi tudi njemu priznali
enaki obračun faktorja pri grad-
nji njegovega vikenda na Skomar-
ju, katerega si je zgradil še pred
tem in da mu samoupravni orga-
ni tega predloga niso usvojili. Te-
ga tov. sekretar ni mogel nikdar
izjaviti:
•	prvič zato, ker inž. Dušan
Hus takega obračuna ni nikdar
predlagal;
•	drugič, ker samoupra-rai or-
gani o takem predlogu niso nik-
dar razpravljali.
Zaradi tega sta Delavski svet in
Centralni svet kmetov lastnikov
gozdov na svoji zgoraj navedeni
skupni izredni seji izglasovala na-
slednji sklep: »Gozdnemu gospo-
darstvu Celje in Obratu za grad-
nje se da zaupnica v njegovem
dosedanjem izvajanju poslovne po-
litike, ki jo naj tako kot doslej
tudi v bodoče izvaja.«
Delavski svet Gozdnega gospo-
darstva Celje in Centralni svet
kmetov lastnikov gozdov Goz-
dnega gospodarstva Celje
MÄ L I
DGLÄSr
Kl'PIM rabljen avto VW tip
»dostavno vozilo«. Dam v
račun tudi fiat 850. Pintar
Frane, Ogerče 25 c. Rimske
Toplice.
AVTO znamke TAM-2000 v
odličnem stanju prodam.
Pismene ponudbe pod
»TAM«.
7 PRAŠIČEV od 100 do 140
kg prodam. Cena 9 din.
Oskar Pasarič, Podgorje 21,
Šentjur pri Celju.
ČRN krznen plašč, skoraj
nov, ugodno prodam. 2u-
mer, Rogatec.
P.\RCELE za gradnjo hiše ali
vikenda, dovoz z avtomobi-
lom, voda, elektrika na par-
celi, prodam po ugodni ce-
ni. Greta Arčan, Kasaze 66,
Petrovče.
BREJO kravo prodam. Fran-
čiška Randl, Šempeter 5
(ob glavni cesti pri nadvo-
zu).
HIDROFOR za hišni vodovod
1-fazni, kompleten, prodam.
Rudolf Fidler, Teharje 8.
LEPO kombinirano omaro
prodam poceni. Planine,
Kocbekova 5.
DOBRO ohranjeno kuhinj-
sko kredenco prodam. Glo-
govšek, Celje, Miklošičeva
11 b.
STAREJŠE pohištvo, tudi po
kosih, prodam. Cena ugod-
na. Vodnikova 11.
ENOOSNO prikolico prodam.
Simončič, Gotovlje 125, Ža-
lec.
PODJETJA, ustanove! Zgodo-
vinski arhiv v Celju pro-
da večjo količino rabljenih
registratorjev, po ceni 4—6
din komad. Informacije
tel.: 25-51.
VEČ gradbenih parcel pro-
dam ali zamenjam za oseb-
ni avto. — Bližina Celja.
Pismene ponudbe pod »Par-
cele«.
SPAČEK 1964 prodam. Po-
nudbe na upravo lista pod
«720.000 SD«.
GLOBOK otroški voziček
prodam poceni. Ipavčeva 16
— Celje (vhod levo)
DVE PARCIELI po 25 arov,
z vinogradom, ob cesti na
Crešnjice pri Frankolovem,
primerni za gradnjo viken-
da, prodam. Vsa pojasnila
dobite pri Lojzki Unver-
dorben, Celje, Trubarjeva
55a.
V BLIŽINI Šentjurja pri Ce-
lju, 10 minut od glavne ce-
ste, prodam posestvo 3,75
ha z gospodarskim poslop-
jem in vseljivo hišo. Po-
jasnila: Marjan Ungar, Ro-
gaška Slatina 82.
C;ARAžO za osebni avto pro-
dam. Pismene ponudbe pod
»Dolgo polje«.
GARAŽO — montažno, v Ce-
lju, blizu železniške posta-
je, prodam. Pismene po-
nudbe pod »Garaža«.
OMARE, posteljne vložke, av-
toorodje, platine, žarnice,
15 col gume, 100 kg deci-
malno tehtnico z utežmi
prodam. Med 14.—16. uro:
Celje, Jenkova 12.
KR.WO prodam ali zame-
njam za brejo. Mihael Ver-
dev, Bukovžlak, Teharje.
DOBRO ohranjeno spalnico
nujno prodam po zelo ugo-
dni ceni. Rozalija Kukovič,
Tratna 24, Grobelno.
PODKLETENO enodružinsko
hišo prodam. Drešinja vas
63, Petrovče.
LESENO poslopje (pod), po-
trebno popravila, s precej
zemljišča, na zelo lepi legi,
2 km iz središča Celja —
v smeri Savinjske doline,
prodam za 30.000 din. Po-
jasnila: Celje, Partizanska
51.
Z LOKACIJSKIM dovolje
njem prodam, parcelo pri
Podčetrtku. Na parceli vo-
dovod in elektrika. Ponud-
be pošljite na upravo lista
pod »Podčetrtek«.
NOVO diatonično harmoniko
HEA dur, trikrat uglašena,
prodam. Maks Korent, Tru-
barjeva 53 B, Celje — 9.
nadstropje.
OPREMLJENO sobo oddam
dvema fantoma. Nealkoho-
ličarja — nekadilca! Celje,
Kosovelova 6.
VODIM poslovne knjige in
korespondenco zasebnim
obrtnikom. Pismene po-
nudbe pod »Vestno«.
POŠTENI, pridni starejši
upokojenki nudim polno
zaposlitev pri obrti usnje-
ne stroke. Lahko nekvalifi-
cirana z znanjem šivanja,
na stroj. Pismene ponudbe
pod »Lahko nekvalificira-
na«.
MIZARSKEGA pomočnika in
vajenca sprejmem. Hrana
in stanovanje v hiši. Plača
po dogovoru. Evgen Gle-
ščič, mizarstvo, Škofja vas
pri Celju.
ŠIVILJSKO vajenko sprej-
mem. Žensko krojaštvo,
Trubarjeva 110.
ŽENSKO za varstvo sprej-
mem. Nekaj ur dnevno. Pla-
čam dobro. Ana Pavlič, Voj-
kova 8 — novi blok — I.
stan. Celje.
C;OSPODINJSKO pomočnico
sprejmem takoj. Lako tu-
di začetnica — 5 dni na
teden. Plača dobra. Ivan
Vračun, Završe 19, Grobel-
no.
GOSPODINJSKO pomočnico,
ljubiteljico otrok,, išče 5-
članska družina. Lahko tudi
začetnica. Plača in nastop
službe p>o dogovoru. Ponud-
be: Ing. Janez Kranjec,
Ljubljana, Titova cesta 89.
SPREJMEM mlajšega delav-
ca za priučitev strugarske
stroke. Avgust Pešak, C^-
Ije, Dobrova 9.
OTROKA sprejmemo v var-
stvo za nekaj ur ali za ne-
določen čas. Pismene po-
nudbe pod »Ljubezen do
otrok«.
KRAVO vzamem t rejo.
Franc Robič, Pardol 30,
Dobje.
IščKM strokovnjaka za iska-
nje vode. Anton škerle, Ce-
lje, Polule 41.
PODALJŠANJE
REG!STRACiJE
OBVESTILO
Skupščina občine Celje,
oddelek za splošne zadeve
obvešča lastnike motornih
in priklopnih vozil, da bo
za leto 1971 od 4. januarja
1971 do vključno 1. febru-
arja 1971 vsak delovni dan,
razen *Srede, od 15. do 19.
ure, ob sobotah pa od 7.
do 12. ure, v prostorih
Skupščine občine Celje —
soba št. 1 (sprejenuia pi-
sarna) — po sledečem vr-
stnem redu:
AVTOMOBILI CK
10-01 do 20-00 4. jan.
20-01 do 50-00 5. ian.
50-01 do 70-00 7. Jan.
70-01 do 90-00 8. Jan.
90-01 do 110-00 9. Jan.
110-01 do 148-00 11. jan.
148-01 do 160-00 12. jan.
160-01 do 180-00 14. jan.
180-01 do 210-00 15. ja!\.
210-01 do 290-00 16. jan.
290-01 do 370-00 18. Jan.
PRIKLOPNA VOZILA
10-01 do 23-00 CE 19. Jan.
MOTORNA KOLESA CE
10-001 do 15-000 21. Jan
15.001 do 18.000 22. jan.
18-001 do 21-000 23. Jan.
MOPEDI CE
50-001 do 61-000 25. jan.
61-001	do 62-200 26. Jan.
62-201	do 72-000 28. jan.
Ob priliki podaljšanja re-
gistracije bodo lahko last-
niki vozäl dobili vse po-
trebne obrazce, kolke, pla-
čali pristojbino za javne
ceste, premijo obveznega
zavarovanja vozil v spre-
jemni pisarni občine.
Vsi lastniki vozil morajo
imeti s seboj veljavno
oseibno izkaznico, zasebni
lastniki tovornih vozil,
kombijev in traktorjev, pa
morajo predložiti tudi po-
trdilo o plačanih, zapadlih
in prijavljenih davkih.
Lastniki motornih vozil, ki
za leto 1971 ne nameravajo
registrirati vozil, morajo
takoj vrniti registrske ta-
blice in prometno dovolje-
nje.
Iz pisarne oddelka za
splošne zadeve SO Celje
\)BVESTILO BRALCEM NOVEGA TEDNIKA
Za oglase, objavljene pod oznako, napišite pi-
smeno ponudbo, ki jo zapečateno v pisemskem
ovitku in z označbo oznake, prinesite ali poš-
ljite na naš oglasni oddelek — Trg V. kongre-
sa 10. Za te oglase nimamo naslova, zato
ga od nas ne zahtevajte! Vse nadaljnje infor-
macije v zvezi s temi oglasi prevzame po dvi-
gu ponudb prinašalec oglasa. Prosimo.za do-
brohotno razumevanje
ŽELEZARNA ŠTORE
bo na osnovi sklepa odbora za splo.šne zadeve, nor-
mativne akte in informacije'z dne 14. decembra 1970
prodala na javni licitaciji
dne 6. jan. 1971, ob 8. uri v prostorih stanovanjske
enote v štorah
STANOVANJSKO IIIŠO PEČOVJE ŠT. >1
z izklicno ceno 31,000,00 din
POGOJI: pravico do licitacije imajo poleg pravnih
oseb občani, ki bodo do pričetka licitacije vplačali
varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene in
sicer kot začasni depo pri blagajni Stanovanjske
enote železarne Štore.
Imetniki stanovanjske pravice v teh stavbah imajo
v skladu s predpisi ob izpolnjevanju enakih pogojev
ostalih dražiteljev prednostno pravico. Podrobnejše
informacije se dobijo pri Stanovanjski enoti Žele-
zarne štore.	ŽELEZARNA ŠTORE
OBVESTILO
Male oglase sprejemamo načelno v upravi lista
vsak teden do 10. ure ? soboto. Izjemoma spre-
jemamo naročila za male oglase iz oddaljenih
krajev bolnišnic, zavodov in podobno, tudi v
pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno
vsoto denarja
N TEDNIK. OGLASNI ODDELEK IN SPRE-
fEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK. Ce-
lje. Trg V. kongresa 10
7. Ko je jutranje sonce posvetilo na prizori-
šče, je ugledalo gumijast otoček na mirni gla-
dini. Avta, obešenega pod otočkom, ni videlo,
pač pa je ogrelo dva potnika na otočku: mo-
škega in žensko. Moški je ravnokar vlekel iz
vode zaboj, ki ga je neurje sinoči prav tako tre-
ščilo s krova. Ljubo sonce je videlo, da so bile
v zaboju steklenice metliške črnine, in možakar
na otočku je ta hip jel'pridno prazniti steklenice
ter jih metati nazaj v morje. V vsako pa je
vtaknil listek z napisom SOS!
- Sedem sem jih poslal! je rekel Paradižnik.
Zaleglo bo, hk! Zdaj. napišem pa še pisemce
svoji botri v Košato lipo, hk! Dvanajstega il
rojstni dan, hk!	i
Paradižnik je odmašil še eno steklenico !
- Nehaj, žolna!, ga je ostro ošvrknila sop
ga. Raje opazuj obzorje!
Paradižnik je ubogal - in ne zaman! Tar
črta kopnega se je zarisala v daljavi ...
ROJAKI!
V času vašega bivanja v domovini izkoristite možnost
za nakup traktorjev in drugih kmetijskih strojev,
ki vam jih nudi
ACiKOTKlINIKA
EXPORT-IMPORT
LJUBLJANA — TITOVA 38
POSLUŽITE SE NAKUPA ZA MVIZNA SREDSTVA IZ NAŠIH
KONSIGNACIJSKIH SKLADIŠČ ZA NASLEDNJE STROJE PO
UGODNIH EXPORTNIH CENAH:
—	KVALITETNIH TRAKTORJEV DEUTZ
~ MALIH TRAKTORJEV FERRARI OD 6 do 25 KS
—	ROČNIH MOTORNIH KOSILNIC BCS
—	MOTORNIH KOSILNIC VOGEL &NOOT ZA HRIBOVITE
PREDELE TER OBRAČALNIKOV HEUBLITZ
—	SAMONAKLADALNIH PRIKOLIC MENGELE VSEH VELIKO-
STI TER DRUGIH STROJEV ZA SPRAVILO KRME
—	VES ASORTIMAN STROJEV DOMAČE PROIZVODNJE
ZA DINARSKA ALI DEVIZNA SREDSTVA
Poslužite se naših nasvetov za mehaniziranje
vašega posestva v domovini
VSE INFORMACIJE DOBITE PRI
AGROTEHNIKA
LJUBLJANA, Titova 38
POSLOVALNICE:
CELJE, AŠKERČEVA 19, MARIBOR, MELJSKA 5, MURSKA SOBO-
TA, TITOVA 25
KONSIGNACIJA »UKLTZ«
Traktorji tip D-2506-23 KS/DIN
Traktorji tip D-3006-32 KS/DIN
KONSIGNAC I.IA »FKRRARI«
KONSIGNACIJA »MENGELE«
DEVIZNI ZNESEK JE TREBA PLAČATI PREKO KATEREKOLI BANKE NA DE-
VIZNI RAČUN PRI POLJOBANKI BEOGRAD NA RAČUN LJB. 608-620-10-32015-10-57
AGROTEHNIKA.
DINARSKI ZNESEK ZA CARINO IN OSTALE STROSKE LAHKO PLAČATE PRI
BLAGAJNI NAŠEGA PODJETJA ALI PA GA NAKAŽETE NA ŽIRO RAČUN 501-1-691.
Prav gotovo veste, da je doba, ko smo varčevali denar doma,
za nami, saj imeti denar doma ni varno pa tudi ne gospodarno.
Zato zaupajte svoje prihranke Jugobanki, najstarejši jugoslo-
vanski poslovni banki. Ta banka je sklenila sporazum z naj-
večjimi bankami v ZR Nemčiji, Avstriji in Švici, s katerimi so
jugoslovanskim državljanom zajamčeni ugodnejši pogoji varče-
vanja.
Jugoslovani, ki so na delu v teh državah, lahko sedaj svoje
prihranke v markah, šilingih in frankih dvigajo in uporabljajo
tudi v Jugoslaviji, in to pri vseh podružnicah Jugobanke.
Jugoslovani v ZR Nemčiji lahko vlagajo svoje prihranke na
dvojezične hranilne knjižice pri vseh podružnicah Bank für
GEMEINWIRTSCHAFT AG v Nemčiji.
v Avstriji na dvojezične hranilne knjižice pri vseh podružnicah
GENOSSENSCHAFTLICHE ZENTRALBANK A. G. in njenih hra-
nilnicah (Raiffeisen, Landeszentralen in Raiffeisen-Ring-Stellen)
in
v Švici na trojezične hranilne knjižice pri SCHWEIZERISCHE
DEPOSITEN-UND KREDITBANK in SCHWEIZERISCHER BANK-
VEREIN.
Obresti na te hranilne vloge so za 0,5 odst. večje od rednih
obresti v teh državah in se obračunavajo v markah, šilingih
in frankih.
Če si v Jugoslaviji želite zagotoviti stanovanje, delavnico, kme-
tijske stroje, avto itd., to lahko storite s kreditom, ki ga dobite
pri Jugobanki. Le-ta daje kredite tistim vlagateljem, ki pri njej
odprejo devizni račun. Banka daje tovrstni kredit do višine
dvakratne dinarske protivrednosti deviznega prihranka.
Za sredstva po deviznih računih obračunava Jugobanka obresti
po 6-7,5 odst., glede na to ali želite s sredstvi razpolagati ob
vsakem času (na vpogled), ali pa jih dvignete šele po dolo-
čenem času (vezano varčevanje).
Devizna in dinarska likvidatura Jugobanke bo v mesecu de-
cembru 1970 izjemoma poslovala vsak dan dopoldan in popol-
dan, vključno nedeljo dopoldan.
Vsa obvestila nudi Jugobanka,
EKSPOZITURA V CELJU, TITOV TRG 7
NOVI TEDNIK - Glasilo
jbčinskih organizacij So-
jiallstlčne zveze delovnega
.judstva: Celje Laško Id
Žalec - Uredništvo Ir
aprava Uelje, Gregorčičevi
5, poštni predal 161 -
arejuje uredniški odboi -
aiavnj in odgovorni ured-
aik: Bernard Strmčnik -
Tehnični urednik: Jože Ceg-
aar - NOVI TEDNIK
izhaja vsako sredo — Iz-
daja ga CGP »Delo«, In-
formacije propaganda Ce-
lje - Tisk tn klišojl CGP
»Delo« LJubljana - Boko-
oisov ne vračamo — Ona
posamezne številke 60 par;
letna naročnina 30 din;
polletna 15 din Za tujino
znaša naročnina 60 din —
Teko« račun 507-1—1280
— TELEFONI: uredništvo
23-69 Ü3 31-05, mali oglasi
Ü) naročnine 28-00
50
Tudi v naslednjih dneh
se bo zadržalo hladno
vreme. Ob razjasnitvah
ponoči se lahko tempe-
ratura zniža do — 20 C".
Bistvenih padavin ne
pričakujemo.
Občinska konferenca ZMS v Celju je pripravila solidarnostno zborovanje z napori
vietnamskega ljudstva, da končno doseže svobodo. Tako se je celjska srednješolska
in delavska mladina zavestno pridružila vsej jugoslovanski mladini in v mirnem
protestnem zborovanju dokazala svoje negodovanje in nestrinjanje z ameriško
politiko v Vietnamu. O pomenu boja vietnamskega ljudstva je govoril predsednik
Občinske konference ZMS Celje Viki Krajnc (na sliki).	Foto: tv
V ZRECAH skujejo tamošnji kovači več kot 10.000 ton jekla letno. To so ogromne
količine odkovkov, na desetine milijonov kosov, saj tehta kakšen odkovek komaj
4 dekagrame. Včasih se naberejo skladovnice polizdelkov, ki jih ni moč spraviti
drugam kot na tovarniško dvorišče in od tod po nekaj dnevih spet potujejo
v obdclovalnico.
NAJPREJ ČEVLJI, ZDAJ
PA KOT TROFEJA —Mar-
jan Juteršek, član ribiške
družine v Šempetru, je
imel pred dnevi veliko
srečo; v Savi blizu Zagor-
ja je ulovil »samo« 128 cm
dolgega in 15,20 kg težkega
sulca. Ta ulov sodi med
največje v slovenskih re-
kah. Juteršek ;>i je najprej
mislil iz sulčeve kože na-
rediti čevlje, po premisle-
ku pa bo sulec ostal 'v
stanovanju kot lepa šport-
na trofeja. Upravičeno!
Foto: T. Tavčar
Toni Hercfeler
OCVIRKI
KAV v
»Kaaavaaa!!!« To je pr.
vi delovni pozzLv, ki ga sli.
šim vsako jutro.
Ne vem, ali pijem Merx
— kavo, ali P-kavo,
oziroma Amigos, Sombre,
ros... Za ime ne vem.
Toda stanovalci bloka na
Trgu revolucije v Celju,
zlasti še tisti, ki mejijo
v Levstikovo ulico, presne-
to dobro vedo, da se
jim skozi špranje v oknih
in ventilacijske jaške ka-
di dim iz merxove pražar-
ne. Tudi na pohištvu in
vsem, kar je v stanovanju,
se poznajo mastni ostan-
ki dima in sopar. Presne-
to! Tragil^a teh stanoval-
cev pa je tem večja, ker
si morajo kavo za turško
sami kupovati. Morda se
utegne za novoletne praz-
nike primeriti, da jih bo
obiskal kak predstavrajj
od Merxa in jih povpra-^
šal, kako jim je kaj všeč
pražarna i>od nosom.
PROCENTI
S procenti smo se sre-
čali prvikrat v šoli in od
tedaj nam kar naprej vi--
sijio nad glavo. Bolj ko'
stabiliziramo našo gospo-;
därsko in družbeno sfero,
bolj nam procenti gredo
na živce. V zreški kovaški
industriji (in še kje!) pov-
zroča slabo voljo tistih 25
procentov, za kolikor se
je v zadnjem času podra-
žilo jeklo. Tisti denar bi
znali sami dobro porabiti;
n. pr. malenkost za plače,
ostalo pa za stabilnejši
start v novo poslovno le-
to. Dobri dve leti so zate-
govali'pas, da so spravili
barko na zeleno vejo, se-
daj pa jim pred nosom
nekdo pobere direktno
z žuljavih rok.
34
Roman poklanja svojim
strankam in bralcem No
vega tednika
KOMBINAT ŽALEC
(Nadaljevanje)
»— da jib ima. Toda on — nevidni je prepričan, da
jih postopač ima. In vzeti mu morate vsako možnost, da
bi dobil jesti — da bi si počil. Dan in noč mu morate
biti za petami! In hiše in stsjiovanja morajo biti zakle-
njena! Bog nam daj hladnih noči in deaja! Cela dežela
nicra na lov! Ta človek j^ n.f'varen, skrajno nevaren! Do-
kler ga ne dobimo, niiti misliti ne smem, kake gro2K)te
ute.gne počenjati!«
, »Takoj moramo začeti!« je vneto odgovoril Adye. »Poj-
dite se boj! Zaikaj ne? Pojdite! Na bojni posvet! Poklical
bom Happsa, ki je moja desna roka. In obratnega ra^Tia-
telja. Stvar je nujna! Pojdite! Prip-oved.Diviaili mi boste med
potom! Kaj še svetujete!«
Odšla sta po stopnicah. Hišna vra.ta so bila odprta.
Policaja sta stala na cesti ■ tn strmela v prazni zrak.
»LTšel je« je dejal eden.
^ »Takoj moramo na glavnJj. kolodvor!« je naročal Adye.
»liden od vaju naj gre po izvoščka! Toraj, Kemp, kaj še?«
»Psov potrebujemo! Dobite pse! Navohajo ga! Psi nam
bodo pomagali.«
»Dobro! Ne vem sicer zanje, pa jetniški pazniki gori
v Halsteadu vedo za moža, ki ima izvrstne vohune. Kaj
še?«
»Ne pozabite, da je použita hrana pri njem toliko ča-
sa vidna, da se asimilira. Ako je jedel, se mora skriti.
Zato morate vse pretakniti, vsako grmičje, vsak kot! In
vse orožje mora bit.i skrito!«
»Dobro! Dobiili ga bomo!«
»Po potih . ..«, se je obotavljal Kemp.
Po potih .. .?«
»— nasujte zdrobljenega stekla. Birezsrčno sredstvo,
vem. Toida pomislite, kako nevpren je ta človek!«
Adye je rahlo zažvižgal. »To ni plemenito orožje, pa
za vsak slučaj bomo imeli pripravljeno tudi zdrobljeno
steklo, če pojde predaleč!«
»Mož je podivjal, vam rečem! Misli na strahovlado!
Samega sebe se je izloči i7 človeške družbe. Njegova krt
naj pride nad njegovo glavo!«
XXVT.
PRVA ZRTEV
Zdi se, da je nevidni človek zapustil Kempovo hišo
poln besne razburjenosti. Na cesti se je igral otrok. Hipo-
ma ga je nevidna moč pograbila in vrgla vstran, da si je
zlomil nogo.
Na.to je nevidni človek izginil aa nekaj časa brez sle-
du. Nihče ni vedel, kam je š^l, kaj je počenjal. Pa lahko
fii ga predstavljamo, kako je bežal iz mesta, ven na de-
želo, v vroči junijski predpoldan, besneč in preklinjajoč
svojo neznosno usodo, in kako se je končno skril v go-
ščavi za Hintondeanom in koval nove naklepe. To je naj-
verjetneje, kaijti tam se začenja kr^-Sg druge ure popoldan
njegova sled.
Medtem pa sta Kemp in Adj<» razgrnila čez bližn^io
in daljno okolico Burdocka usodno mrežo, v katero bi se
naj ujel nevidni človek. Do tistega jutra je bil »nevidni
človek« še legenda, strah, — popoldan pa je bil — naj-
več iz Kempovega kratkega pa jedmataga razglasa — znan
vsemu svetu kot nevaren, toda dosegljiv nasprotnik.
In vsa dežela se je p-ipravila na boj. Osebni vlaki so
vozili z zaklenjenimi vom>vi, tovorni promet je bü ustav-
ljen, kolodvori so bili zaprti in po vsem okraju so se
razkropile gruče oboroženih straž z lovskimi psi, peš iB
na konjih, svarili so ljudi, naj zapirajo hiše, riaj pazijo mi
otroka, preiskali so vsak grm, vsako goščavo.
In tako naglo in odločno so delovale odredbe, da je
bila do večera vsa dežela v obsednem, bojnem stanju. In
Š9 pred nočjo je zadrhtel trepet groze in strahu po čujefl
deželi in je šla od ust do ust tiho šepetana novica, da je
ubit goispod Wicksteed.
O podrobnosti uboja ne vemo ničesar. Zgodil se je
n:i robu gramozaie jame, dvesto metrov stran od poletne
vile lorda Burdocka. Vsi sledovi kažejo na obupno bori»
— poteptana tla, rane na Wicksteedovem truplu itd. AtaJ
pak zakaj se je uboj zgodil, to je nemogoče izslediti. Z»
ros se zdi, da je čin blaznosti. Gospod Wicksteed je bü'
mož petinštiridesetih let, mirnega obnašanja in zadnji
človek, ki bi bü koga izzival. Dmgega razloga za uboj, ^
blazna razdraženost, se skoraj ne da najti.	i
Netica deklica pripoveduje, da je na potu iz šoie vii^
gospoda Wicksteeda stopati preJco polja proti gramoai
jami. Čudno .se je obnašal, kakor bi zasledoval nekaj p®
tleh, udarjal je s palico po nečem. Gledala je za njini
dokler se jej ni skril za grmičje. Poleg umorjenega so
našli železen drog, ki ga je nevidni človek iztrgal iz bdi^
njega plota.	,
Iz teh opazc-/anj in iz sledov na licu mesta se dj
tole posneti:	|
Griffin je vzel železni drog s seboj kot orožje, mor«
biti vobče ne z namenom, da bi koga ubil. Gospod Wici
steed je prišel mimo in opazü z velikim začudenjem kaSj
se je kol sam samcat sprehajal po cesti. Najbrž ni Vi
del za nevidnega človeka — Burdock je deset milj oq
daljen — in tudi ne za Kempov razglas. Misliti si mor
mo, da se mu je hotel nevid:ni človek mimo izogniti, k(
ni smel puščati za seboj sledov v bližini mesta. Toda r
dovedni Wicksteed mu ni dal miru, šel je za njim in .
pobijal s svcijo palico nera?rumljiivo premikajoči se kt
Seveda bi se bil Griffin lahko brez posebnih teä
umaknil, toda krajevne razmere so bile zoper njega. N
srečni V/icksteed je tiral svojega naisprotnilka v kot m«
strmim robom gramozne jame in setvijo žgočih kopri*
Kako so koprive vplivale na golega in siilno razburljive^
Griffina, to si lahko mislimo. Pobil je Wicksteeda s Is^
lom na tla, mu zlomil roko in zmečkal glavo.
Se nadaljuj"