Učiteljski tovariš StanovsKo poliiišKo glasilo J- I/. I/. — selccije sta dravsko banovino v Ljubljani Mesečna priloga »Prosveia« m Uredništvo In uprmvm: Ljmhljmne, FrmnlUkmnekm milem 6/1. Rokopisov mm vrmimmo. Nefrenkirenih pisem no »prejemmmo. I*hojo vomk četrtek. Nmročninm letno 60 Din srn inoiemttvo 80 Din. Člmnl lekcije J. U. U. plmimjo Ust t ilmnmrlno. Oglmrni po ceniku in dogovora, davek po—bo. Poit iek. rai. 11.197. Tele/on 3112 Predsedniški zbor sekcije JUU za dravsko banovino Otvoritveni govor predsednika sekcije tov. Ivana Dimnika Dvignimo zdrav optimizem v stanu in narodu — Bodoča demokracija — Potreba tesnejših stikov nacionalnih in stanovsko-strokovnih organizacij — Za linijo poštenosti in čut odgovornosti ter samoobrambo — Za koncentracijo in sistemizacijo ljudskega izobraževanja — Za stanovske zadeve — Stanarina — Dvojni zaslužki in poročeni pari — Brezposelnost — Finančni zakon — Za strnjenost stanu DVIGNIMO ZDRAV OPTIMIZEM V STANU IN NARODU. Bolj kakor kdajkoli nam je treba v današnji dobi zdravega optimizma, ne fantastičnega idealizma, temveč na realni osnovi in na realnih načrtih zasnovanega. Pesimizem in malodušje nas pokopavata, zato je nezdravo širjenje istega in zanj ne sme biti mesta v naših vrstah. Vere nam je treba, vere v lastno moč, v lastno silo, v uspeh lastnih prizadevanj, trdne vere v uspeh lastnega strokovnega dela, vere v velike sposobnosti svojega stanu, v uspeh, ako sami poprimemo in skupno zavijemo v pravo smer. Zdrav optimizem je treba širiti med narod, t. j. dvigniti je treba vero naroda v lastno silo in moč, v bogate zaklade in njegove sposobnosti, ki jih bo z vztrajnim delom in prizadevanjem dvignil. Močna vera naroda bo premagala vse težkoče, ki prihajajo danes nadenj. Dvigniti pa je treba tudi vero v državo, v njeno moč in sposobnosti, ki jih ima, da lahko nudi s svojimi prirodnimi bogastvi narodu vse blagostanje. V tem delu leži velika naloga učiteljskega stanu! BODOČA DEMOKRACIJA. S to vero v srcu mora iti s polnim ela-nom poleg drugih stanov tudi učiteljski stan z vso brzino na delo. S pesimizmom ne bomo ozdravili, kar je danes nezdravega in kar ni v redu. Le, ako se bodo vsi stanovi zavedali svoje odgovornosti glede svojega strokovnega dela, ako bodo počistili sami v svojih strokah in stanovih, bo nastopilo ono zdravje v stanovih in strokah, ki je predpogoj zdravemu narodu. To je pot za ozdravljenje in oživljenje moči naroda — to je fundament za zdravo bodočnost. Ista pot vodi tudi do ozdravljenja državnega aparata in do zdrave in močne države. To je predpogoj in osnova, na podlagi katere se bo lahko pričel širiti in se bo sam širil in poglabljal zdrav optimizem v stanovih i-n narodu ter s tem v državi. Zato z vso upravičenostjo lahko zahtevamo večje upoštevanje stanov in strokovnega mnenja pri reševanju javnih vprašanj, izraženega potom stanovskih korporacij. Z vso upravičenostjo zahtevamo od bodoče demokracije večjega soodločevanja in sodelovanja stanov pri reševanju javnih vprašanj. Le zdravi stanovi so sposobni in edini poklicani sitrokovno pravilno in po zdravih vidikih usmeriti aktualna vprašanja, ki danes trpe in ne napredujejo zaradi izvenstrokov-nih vplivov. Naša zahteva je, da se uveljavi princip večjega zastopstva ter strokovnega mnenja v vseh javnih zastopih, od občine, preko vseh banovinskih zastopstev do najvišjega državnega zastopstva — narodnega predstavništva. POTREBA TESNEJŠIH STIKOV NACIONALNIH IN STANOVSKO-STROKOVNIH ORGANIZACIJ. Iz tega vidika smo poglobili tudi stike z nacionalnimi in strokovnimi organizacijami. Kakor je učitelj kot poedinec v stiku z nacionalnimi društvi ter je povečini duša teh društev, tako je njegova organizacija poglobila stike z nacionalnimi organizacijami, da z njimi skupno dvigtoe zdrav optimizem, nacionalno vero naroda v samega sebe in svoje sposobnosti. Ona hoče skupno z nacionalnimi organizacijami usmeriti vse nacionalne po-krete v zdravo smer. Proč od nacionalnega sumničenja, ki je negativno, destruktivno in moralno škodljivo delo, h konstruktivnemu, pozitivnemu nacionalizmu nacionalnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega ustvarjanja. Učiteljska stanovska organizacija pa je poglobila svoje vezi in stike tudi s strokovnimi organizacijami, da skupno z njimi usmeri tudi stanovsko in strokovno delo v zdravo smer. Cilj nam mora biti, da se stanovi in stroke same očistijo in iztrebijo korupcijo, kjer se je pojavila. Poštene ljudi je treba postaviti na odločujoča mesta, čut odgovornosti je treba pri strokovnem delu vzbuditi v vsakem poedincu. ZA LINIJO POŠTENOSTI. V zadnjem času se očita vodstvu sekcije — da preveč ščiti »klerikalce«. Vsem tem, ki so takega naziranja, moramo odločno izjaviti, da sekcija ne ščiti »klerikalcev«, ona ne ščiti poedinih oseb, ona ščiti edino pošteno in pravično postopanje po zakonu napram vsakemu članu učiteljskega stanu; v polpretekli dobi klerikalnega režima ni ščitila sekcija oseb in »liberalcev«, temveč se je tudi tedaj potezala za isto linijo, ki jo brani še danes, t. j. linijo poštenega, pravičnega in moralnega postopanja po zakonu napram vsakemu učitelju. Ona brani Unijo poštene, preudarne in zdrave personalne politike ter se zavzema za nujno potrebo, da preidemo že enkrat iz morja kaotičnega stanja personalne politike, ki grozi, da se bo v njej utopilo vse stvarno delo, le k stvarni, konstruktivni, ustvarjajoči prosvetni politiki. ČUT ODGOVORNOSTI. Na žalost moramo še danes, kakor smo morali v drugih erah, še vedno izvrševati zaščito učiteljstva v smeri poštenega, pravičnega in moralnega postopanja z njim. Obžalovati moramo, da neče biti nihče odgovoren za primere, ki so se izvršili v zadnjem času. Ugotoviti moramo, da se ti primeri nikdar ne bi izvršili, da niso v ozadju izvenuradni, lajiški vplivi, ki mimo lokalnih oblasti izpod-kopavajo z napačnimi in tendencioznimi podatki pravilno in zdravo postopanje ter povzročajo odpor najidealnejših, najkon-struktivnejših in najnacionalnejših delavcev. Zato je povsem upravičena naša zahteva, da je treba prepustiti odločbo v prosvetni personalni politiki edino oblastvom ter odstraniti vse druge vplive. Nekdo mora biti odgovoren! Ne pa, da se oni, ki so iniciatorji nepravilnosti, izognejo odgovornosti, se skrijejo za korporacije, obla-stva ali celo anonimnosti. Najstrožje naj bo kaznovana službena nepravilnost v vsakem primeru, a najstrožje naj bodo kaznovani tudi oni, ki z napačnimi in tendencioznimi podatki povzroče nepravilni in krivični postopek napram učiteljstvu. Uverjeni smo, da bi za devetdeset stopinj padle pritožbe proti učiteljstvu, in da bi za devetdeset stopinj porastla stanovska, službena in splošna morala, ako bi vsak poedinec moral podajati pritožbe proti učiteljstvu le pismeno pod lastno, osebno odgovornostjo, da bi ga lahko učitelji zasledovali, ako se izkaže krivičnost obtožbe. K SAMOOBRAMBI. Vera učiteljstva v lastno moč in silo organizacije je na eni strani premala, kakor je na nekaterih primerih pretirana in nezdrava. Sila in moč organizacije je v članstvu — tega se mora zavedati vsak učitelj! V samoobrambi je rešitev, a ta samoobramba je odvisna od vsakega poedinca. Doba je taka, da mora naš stan odločneje izstopiti. Zavest po!trebc javnega udejstvo-vanja mora porasti v vsakem poedincu. Pretirano je misliti, da ima organizacija absolutno moč in vpliv pri oblastvih. Nezdravo je zahtevati od organizacije absolutnih uspehov glede osebnih želja in osebnih interesov poedincev ter izvajati konsekvence in delati odgovorno organizacijo, ako se ne uspe in ustreže željam glede osebniih interesov in zahtev, ki jih stavijo poedinci na organizacijo. Moč organizacije leži v zavesti članstva t. j. učiteljstva, da zna zasebne interese tudi podrediti skupnim načelnim, občim interesom. Moč organizacije leži pa tudi v tem, kako zna vsak poedinec braniti skupne načelne interese vsepovsod v javnosti ob vsaki priliki in ne, da to obrambo prepušča samo vodstvu in se zanaša na isto. Danes ne zadošča več, da brani samo vodstvo skupni interes učiteljstva. Vsak poedinec ga mora braniti. Moč stanu se bo pokazala, kadar bodo vsi učitelji, ki so v kateremkoli zastopu stranke, odločno izstopili in zahtevali od stranke ob vsakem primeru, da upošteva načelna stališča učiteljstva v stanovskih in strokovnih pogledih in ne dopušča, da se gazijo; moč organizacije se bo pokazala šele tedaj, kadar bo vsak poedinec odločno nastopil v vseh nacionalnih organizacijah, kadar je potrebno v obrambo skupnih načelnih stanovskih stališč; moč organizacije se bo pokazala šele tedaj, kadar bo vsak poedinec odločno nastopil v vsaki družbi in v javnosti, če se bo skušalo omajevati naša skupna načelna stališča. Zato abstinenca in odtezanje od javnega dela škoduje. Naše stremljenje mora iti za tem, da bo naš stan zastopan po pristaših v vseh zastopih stranke in kjer to ni, da se izpopolni; naše stremljenje mora iti za tem, da dobimo svoje zastopstvo po pristaših v vseh nacionalnih organizacijah; naše stremljenje mora iti za tem, da dobimo svoje zastopstvo v vseh korporacijah, ki tangirajo prosveto, šolo in naš stan. ZA KONCENTRACIJO IN SISTEMIZACIJO LJUDSKEGA IZOBRAŽEVANJA. Klic po koncentraciji in sistemizaciji javnega dela postaja vedno glasnejši in odločnejši. Nujen je izhod kaotičnega labirinta neštetih društev, listov, časopisov in revij. To stanje ubija v prvi vrsti energije in gmotne žrtve učiteljstva, na katerega se v prvi vrsti reflektira in obrača. Povsod mora biti član in na vse mora biti naročen. Povsod naj sodeluje ter trosi energijo in denar za soudeležbo. To jo nemogoče! To stanje postaja nevzdržno. To stanje ubija tudi moralne uspehe in načelno linijo ljudskega izobraževanja, ki se razblinja v sto smeri. Zato je klic po koncentraciji enakih društev in ustanov upravičen. To stanje je treba urediti tudi iz načelnih ozirov, da se usmeri v enotni pravec, v korist države in naroda. Tudi iz nacionalnih ozdrov, obmejno obram-benih je treba nujno urediti to stanje. STANOVSKE ZADEVE. Kolikor bomo cenjeni v javnem pogledu, toliko bomo dosegali uspehov v stanovskem pogledu. Tega se moramo zavedati. Tudi v tem pogledu je moč odvisna od dela vsakega poedinca. STANARINA. Županska zveza je na svojem zboru stavila zahtevo, da se občine razbremene za dajatve učiteljske stanarine. Učiteljstvo ne oporeka temu, saj je že od prvega početka bilo proti taki ureditvi tega vprašanja in za drugo rešitev. Dokler pa obstoja eksistenčni minimum učiteljskih prejemkov na sedanji višini, se stanarini načelno ne more odreči. Odreči se ne more tudi iz razloga, ker se od učiteljstva zahteva več kakor od ostalega uradništva, zahteva se vsepovsod sodelovanja, ki zahteva trošenja energije in izrednega dela tudi v izvenuradnem času, posebno veliko pa zahteva gmotnih dajatev od učiteljstva zaradi tega dela. Stanarina še davno ni ekvivalent za to delo in žrtve učiteljstva. Tega se morajo zavedati vsi merodajni faktorji, kadar presojajo to vprašanje. Namen stanarine pa tudi ni stanarina sama, temveč je glavni smoter stanarine urediti stanovanjsko vprašanje učiteljstva, ki ni v redu, ki je boleče in zaradi katerega trpita stan in šola. Kakor so drugi stanovi brez družin upravičeni do udobnega stanovanja, posebno na deželi, tako je tudi učiteljski stan z družino in samski upravičen do skromnega naturalnega stanovanja. To je predpogoj za uspešno delo. Iz tega razloga zahteva učiteljstva tudi ni pretirana in žrtve niso prevelike. DVOJNI ZASLUŽKI IN POROČENI PARI. Avstrijski vzgled zakonite ureditve dvojnih zaslužkov vleče, a povsem krivično bi bilo prenesti ga avtomatično na naša tla. Že prej sem omenil, da eksistenčni minimum ne zadošča. Statistični podatki bi pokazali ponekje obupno sliko učiteljskih družin. Ali naj to sliko še povečamo? Nujno jc treba računati s šolanjem otrok ter drugimi okolnostmi, ki so dalekosežnega pomena. Zato se ta problem ne da generalno rešiti, temveč le individualno. Isto je s poročenimi pari. Upoštevati je treba vpliv tega stanja >na šolo in poklicno delo. Statistika nam kaže, da se kaže kljub dvojnemu delu in dvojnemu zaslužku socialna šibkost učiteljskih družin. Zato se tudi ta problem ne da rešiti generalno, temveč le individualno, ako se noče ustvariti nova krivica in zlo. BREZPOSELNOST. Lečenje brezposelnosti v učiteljskih vrstah moramo smatrati kot nujno potrebo, proti duševnemu črvu, ki grozi razjedati učiteljski stan in njega podmladek. Zato moram s tega mesta izreči vse pri; znanje in zahvalo oblastvom in merodajnim čini tel jemza "Veliko Tazumevanje in dobro voljo, ki jo kažejo in izvajajo pri reševanju tega vprašanja. Računamo tudi na uvidevnost lastnega stanu, da skuša vsak poedinec pripomoči k ugodnemu reševanju tega vprašanja in pomaga na katerikoli način odpravljati in lajšati to zlo. Končno pa moramo tudi v tem vprašanju apelirati na državo, da najde sredstva za radikalno rešitev tega vprašanja, ker nas v to sili dejstvo, da je še polno srezov brez učiteljstva, da je še polno razredov prenatrpanih na škodo pouka ter zdravja otrok in učiteljstva, da je še polno šol, kjer so razredi zaprti vsled pomanjkanja učiteljstva. FINANČNI ZAKON. Usodna točka vsakega leta je za nas finančni zakon. Z njim se skušajo urediti zadeve, ki so pereče in zahtevajo nujne zakonite ureditve. Polno je teh zadev in storili smo svojo dolžnost, da smo opozorili merodajne faktorje na te zadeve. V koliko uspemo, je odvisno tudi od' sitrnjeinosti in edinstva našega stanu. ZA STRNJENOST STANU. Zato moramo z vsemi svojimi silami pripomoči h konsolidaciji razmer v naši organizaciji. Trenotek je preresen. da bi mogli prenašati notranje eksperimente. Dolžnost nas vseh je, da pripomoremo k ureditvi zadev na časten, dostojen in pošten način. Ureditvi tega vprašanja je namenjen današnji predsedniški zbor. Prosim Vas tovariši, bodimo tudi pri reševanju tega vprašanja na višini, kakor pri reševanju vseh ostalih vprašanj, ki jih radi odmerjenosti na času nisem mogel omeniti. Naj se vrši današnji zbor v znamenju zavedanja polne odgovornosti napram stanu, narodu in državi. Potek zborovanja 1. Enotnost slovenskega učiteljstva pri ureditvi razmer v JUU. — Javno udejstvovanje. 2. Pravna in materialna vprašanja učiteljstva.— Brezposelnost učiteljskih abiturientov. — Ureditev manjšinskega šolstva. V nedeljo 14.1. 1934. se je vršilo v Ljubljani v dvorani Okrožnega urada zborovanje upravnega in nadzornega odbora, predsednikov sreskih učiteljskih društev in članov glavnega odbora JUU. Zborovanja se je udeležilo 7 članov upravnega odbora, 4 člani nadzornega odbora, 2 člana glavnega odbora in 33 predsedniki sreskih učit. društev oziroma njih opolnomočeni zastopniki. Predsednik tov. Ivan Dimnik je uvodoma podal obširno poročilo o stanovskih in splošnih zadevah (poročilo je uvodoma priobčeno v celoti), pozdravil navzoče, imenoma pa predsednika pred kratkim ustanovljenega sreskega učiteljskega društva v Škofji Loki tov. Vojteha Debelaka. Tajniško poročilo je podal sekcijski tajnik tov. Kumelj Metod, ki je podrobno opisal delovanje sekcije društev v času od predsedniškega zborovanja v Celju, 24. sept. 1933. V svojem poročilu je obravnaval sledeče: konsolidacija razmer v JUU, vprašanje nastavitve sreskih in banskih šolskih nadzornikov, upokojitev učiteljstva s polnimi službenimi leti, razpis učiteljskih mest, evidenca učiteljev družinskih očetov, udeležba učiteljev, dodeljenih meščanskim šolam, pri zborovanjih s. u. društev JUU, ocenjevanje dela pri JUU za izven- šolsko delo, pravni konzulent pri sekciji JUU, namestitve brezposelnih učiteljskih abiturientov. — Želje učiteljstva, ki jih je predočila sekcija novemu načelniku prosvetnega oddelka kr. banske uprave, sklepi, sprejeti na zadnji banovinski skupšični, javno delo učiteljstva, manjšinsko šolstvo in anketa v Mariboru, pristop sekcije k Društvij prijateljev Narodnega gledališča, ustanovitev škofjeloškega sreskega učiteljskega društva, stanarina in kurivo dodeljenim učiteljem in poročenim učiteljicam, poslovnik za stanovsko razsodišče, kmetsiko in gospodinjsko nadaljevalne šole — napad v Pohodu, korekture v novem finančnem zakonu, oprostitev pouka šolskih uprav, z nad 12 oddelki, opravilna doklada šolskim upraviteljem, znižanje učne obveznosti šol. uprav., uzakonitev zvanja »upravitelj narodne šole«, popolnitev učiteljskega staleža, kreiranje pripravniških mest, obremenitev osnovnošolskega proračuna po učit., dodeljenih meščanskim šolam, razpored učiteljic ženskih ročnih del, predhodno dovoljenje za vlaganje tožb. zdravljenje učiteljstva v II. razredu javnih bolnic in državnih sanatorijev, enkratna brezplačna krožna žel. vožnja učiteljstvu, proračuni krajevnih šolskih odborov in zaščita članstva. Tov. Skulj Andrej je prečital resolucijo, naslovljeno izvršnemu odboru JUU v Beogradu, tičočo se izplačila stanarin in možnost upokojitve učiteljic mater, ki so dopolnile 20 let službe z nad 3 otroki. Resolucija je bila soglasno siprejeta. Poročilo o Mladinski matici z ozirom na sklepe predsedniškega zbora v Celju je podal tov. Skulj Andrej, o delu odbora za sestavo poizkusne številke šolskega lista pa tov. Jože Župančič. O pripravah za anketo narodno obrambnih društev je poročal tov. Hočevar Ciril iz Maribora. Zanimivo tozadevno poročilo je podal tudi tov. Vauda Mirko. Stanje sekcijske blagajne je obrazložil tov. Rado Grum ter apeliral na društva, da poravnajo dolgove in redno plačujejo tekoče prispevke. O učiteljskem pevskem zboru je poročal pred. Dimnik in je bil z dostavkom, da morejo biti redni člani zbora samo člani JUU, soglasno sprejet pravilnik. Sledila je debata o tajniškem poročilu in poročilih ostalih referentov. Tov. Lapajne Josip konstatira, da od strani občin, posebno novih predsednikov, ni bil iznešen nikak predlog proti dajatvam za šolstvo in učiteljstvo in so bila na zadnji seji županske zveze izrečena učiteljstvu le priznanja. Posamezni predsedniki sreskih učit. društev so poročali o razmerah v svojih okrajih in vzrokih, ki ovirajo uspeh šolskega in javnega delovanja. Sprejeti so bili sklepi za ureditev razmer. Pri naslednji točki dnevnega reda je bilo soglasno sklenjeno, da se odobrava komunike predsednikov sekcij z dne 15. decembra 1933. in naj se skliče izredna skupščina JUU 4. marca 1934. v Beogradu. Za pogajanja pri ureditvi razmer v JUU izstavi zbor predsedniku banovinske sekcije za dunavsko banovino tov. Dordu Mirkovu polnomočno pooblastilo. Soglasno je bil sprejet predlog, da naj se udeležijo kot zastopniki s. u. društev izredne skupščine v Beogradu oni delegati, ki so zastopali društvo na glavni skupščini v Ljubljani. Če je odšel delegat iz sreza, naj ga zastopa njegov namestnik. Sledilo je poročilo o javnem udejstvova-nju učiteljstva. Za izpopolnitev statistike bo razposlala sekcija vsem s. u. društvom posebne formu-larjc. Z ozirom na preobčutno obremenitev seik-cijske blagajne ne moremo dostavljati brezposelnim učiteljskim abiturientom stanovskih listov. Vsem, ki se zanje zanimajo, so na razpolago pri tovariših v posameznih krajih. Vodstvo sekcije je poblaščeno, da po svojem preudarku podpira samoizobraževalne akcije brezposelnih učiteljskih abiturientov iz fonda za učiteljski naraščaj. Konporacije učiteljskega naraščaja, ki so izven stanovskega okrilja, se iz organizaonih sredstev ne bodo podpirale. Predlog novomeškega učit. društva glede novih dajatev za brezposelne učiteljske abitu-riente bo dostavljen sreskim društvom v izjavo. Sodelovanje sekcije pri skupni akciji nacionalnih društev je bilo soglasno odobreno. Sekcijo se poblašča, da pristopi kot član k Jugoslovanski Češkoslovaški Ligi, Jugoslo-slovensko Bulgarski Ligi in k Društvu prijateljev poljskega naroda. Po končanem dnevnem redu je bilo zborovanje zaključeno ob 14. uri. Potek razprav za izredno skup&ino in sporazum v JUU JUGOSLOVENSKO UČITELJSKO UDRUŽENJE BEOGRAD. Beograd, 11. januara 1934 god. Na osnovu pismenog zahteva šest sekcij-skih uprava, a u smislu propisa čl. 32 pravila, izvršni odbor J. u. udruženja po ranije dobi-venom ovlaščenju od glavnog odbora, na sed-nici svojoj od 11 januara 1934 godine, doneo je odluku, da se sazove vanredna skupština udruženja za 4 marb 1934 g. u Beogradu sa ovim dnevnim redom: 1) Otvaranje skupštine, izbor sekretara i overača zapisnika, i odbora; 2) Glasanje o poverenju izvršnom i nad-zornom odboru; 3) Izbor novog izvršnog i nadzornog odbora ; 4) Donošenje izmena i dopuna u Pravi-lima; 5) Donošenje izmena i dopuna u Poslovniku: Početak rada u 9 časova. Naknadno če se objaviti dvorana, gde če se skupština održati. Traženo je otsustvo za delegate, kao i povlastica za vožnju. Punomočija če se predati sekretaru izvršnog odbora, od koga če se dobiti ulaznice za dvoranu. O svemu ostalom dače se na vreme potrebna obaveštenja preko Narodne prosvete. Molimo upravu sekcije, da ovo dostavi upravama sreskih društava. Pretsednik Sekretar: Jugoslov. učit. udruženja: Radcjevič. Damnjan Rašič. KOMUNIKE Upravnog i Nadzornog odbora Jugoslov. učit. udruženja sekcije za Dunavsku banovinu sa zajedničke sednice održane dana 26/XII o. g. u Novom Sadu. Upravni i Nadzorni odbor J. U. U. sekcije za Dunavsku banovinu održao je dana 26/XII 1933 god. u Novom Sadu sednicu. na kojoj je pretsednik g. Dorde Mirkov izložio stanje u udruženju. Izveštaj je primljen jednoglasno i odobren stav pretsednika. Sporazum primljen na zajedničkom sa-stanku pretstavnika svih 10 sekcija 14 i 15 decembra u Beogradu primljen je neprome-njen i jednoglasno, s tim da se u smislu sporazuma traži saziv vanredne skupštine 4 mar-ta 1934 god. u Beogradu sa več utvrdenim dnevnim redom od pretstavnika svih sekcija. Upravni i nadzorni odbor pregledali su sve račune i blagajnu sekcijsku i našli je u potpunom redu i odobrili sve finansijsko poslovanje. Imovina društvena danas iznosi Din 400.000'—. Rešeno je da se raspiše stečaj za idejne skice za gradnju doma i u te svrhe odobreno je Din 7000'—. Ustanovljen je i raspored prostori j a u domu. Uzet je sa odobrenjem na znanje referat pretsednika o tekučim poslovima u udruženju. Zatim je rešeno da se učine potrebne pretstavke u pogledu naplate poreza na učiteljske prinadležnosti, u pogledu regulisanja drva i drvarine. izdržavanju škola i budžeti-ranju, pa je sedniea zaključena. Pretsednik: Mirkov. JUU SEKCIJA ZA DRAVSKO BANOVINO. V Ljubljani, 14. jan. 1934. Skupna seja upravnega in nadzornega odbora, predsedniškega zbora in članov glavnega odbora JUU — sekcije za dravsko banovino, ki se je vršila v Ljubljani, dne 14. januarja 1934., je razpravljala o ureditvi spora v JUU in je soglasno sprejela sledeče sklepe: 1. V celoti se osvajajo zaključki konference predsednikov banovinskih sekcij JUU z dne 14. in 15. decembra 1933. v Beogradu. 2. Izredna skupščina JUU naj se vrši 4. marca 1934. v Beogradu s sledečim dnevnim redom: a) izprememba pravil; b) sprejetje poslovnika za skupščine; c) priobčitev ostavke izvršnega odbora in nadzornega odbora JUU; č) izvolitev novega izvršnega in nadzornega odbora. Predsednik: Dimnik Ivan. Tajnik: Kumelj Metod. Lojze Zupane: Vet luči! Še v preteklem času so razni »izboljše-valni sistemi« na polju ljudskošolske reforme tlačili mladino s svojimi stereotipnimi predpisi. Ko pa je v času svetovne vojne in v letih po njej človeštvo spoznalo vse dvomljive dobrine raznih izumov, so se čez noč ustvarile ločine, čez noč so se rodile gospodarske in socialne diference, kakršnih dotlej nismo poznali. To široko vzvalovano socialno gibanje in gospodarska preorientacija sta krepko odjeknili tudi na stene naših učilnic in oznanjali uro, ko bo treba obračunati z vsemi dotedanjimi sistemi, ki so dušili dinamično silo do-raščajoei mladini, in stopiti na pot iskanja in uspešnega razvoja; katedersko neupoštevanje mladinske psihologije se je moralo umakniti kritičnemu razmotrivanju vseh problemov, ki so obetali samostojno ustvarjanje in duševno svobodo. To novo vzgojno prizadevanje so spočetka razni šolniki različno definirali. Nivo novoustvarjajoče šole se je pričel dvigati prvenstveno v krajih, ki so že po svoji strukturi in kulturni zrelosti izkazovali potrebo za preorientacijo. Znano dejstvo pa je, da so se mnogi vzgojitelji že preje zavedali, da prav za prav ni pravilno učenca presojati samo z vidika mehansko-pozitivnega znanja, vendar so mnogi z idejami vred klonili pred tesnimi predpisi, ki so odobravali šablonsko plat poučevanja. Iz mest so nove ideje kaj kmalu poletele na podeželje. »Popotnik« je pričel vzgajati novo generacijo vzgojiteljev, razni tečaji so dokazali pravico obstoja, mlade sile, preši-njene z novim duhom so se razkropile po naših selih uresničevat vzvišeno pojmovanje nove šole, in pričelo se je buditi zanimanje za moderno podeželsko šolo. Urednik »Popotnika« je ob priliki znanega avgustovega intervjuva z A. Žerjavom, dejal: »Pri reševanju problema podeželske šole pa se Mm bo treba ozirati na dve glavni delovni področji, ki sc morata neprestano medsebojno izpopolnjevati in pospeševati, namreč na skrb za izboljšanje njenih zunanjih delovnih pogojev in notranjo preosnovo njenega izobrazbenega dela.« Notranja preosnova je poglavje zase, ki .se je dokaj dobro rešilo s komaj izišlimi učnimi načrti, za katere bo poslednja sodba končno le prihranjena vsakemu posameznemu učitelju. Oglejmo si pobliže drugo plat predloga, ki ga je podal tov. urednik Senkovič M.! Zunanji delovni pogoji morajo postati drugačni kot so. Današnja preobloženost učitelja z različnimi izvenšolskimi obveznostmi ni v skladu z njegovim internim šolskim udej-stvovanjem. Kot vodnik in vzgojitelj 50, 80, da celo 200 tih otrok, potrebuje potrebno pripravo za uspešen pouk. Tudi ostali administrativni posli zahtevajo dnevno urico ali dve vestnega dela. Toda s tem še ni rečeno, naj bi se učitelj odtegoval vsakemu izvenšolskcmu udejstvovanju. Nasprotno! Želeti je le, da bi se močne osebnosti zavzemale za kulturni razvoj šolskega okoliša. V tem pogledu so storjene že velike stvari, ki jim nikakor ne gre odrekati večje ali manjše požrtvovalnosti. Toda eno je, kar nas lahko dovede do napačnega pojmovanja v tem pravcu: prevelike zahteve, ki se nalagajo dandanes na šibka ramena podeželskih učiteljev, so zlasti v pogledu izvenšolskega delovanja ustvarile nepravilno razmerje med delom v šoli in med delom izven šole. Povečini so danes podeželski učitelji duša vseh mogočih društev. In to jej tudi prav. Kulturno dozorevanje našega naroda rodi z vsakim dnem večjo potrebo po lastni, čim popolnejši skrbi, ki naj nudi možnost, da se vsi poklicani javni delavci udej-stvujejo za narodov blagor. Ali v koliko se to prosvetno uglabljanje strinja z zmožnostjo, ali če hočete tudi vnemo podeželskega učitelja, zlasti začetnika, ki prične orati ledino in se mora boriti z raznimi predsodki našega sela, o tem še ni padla končna beseda. Samouprava učiteljstva na šoli je pereč problem naših podeželskih šol. Osvetliti ga z vseh strani je skoro nemogoče. Predpogoj vsake šolske reforme je složno delo na šoli. Avtoritativna moč nekaterih šolskih upraviteljev na eni, in češča malobrižnost do zadev, ki tangirajo »podrejenega« učitelja na drugi strani, pa le neugodno vpliva na učitelj-stvo ene šole, da, časih vsega sreza, da sploh ne govorimo o načinih izražanja upraviteljeve moči, ki žalijo in ponižujejo podrejeno uči-teljstvo. Slovenski del jugoslovanskega učiteljstva ima močno in pestro stanovsko časopisje, ki ga vzdržuje učiteljstvo samo in je nanj upravičeno ponosno. Kako bi bilo, če bi eden teh glasil razpisal anketo o samoupravi učiteljstva na šoli? Koliko tožba, koliko solzavih pisem bi neki prejelo uredništvo?! V času, ko se tolikanj borimo za moderno obliko podeželske šole, je nujno potrebno, da se končno uredi vprašanje nadzorniških mest. Pri tem mislim na nadzornike, ki naj bodo izkušeni in priznani praktiki, katerim naj bi služba nalagala pedagoško skrb dodeljenih jim šol oz. učiteljstva. Biti bi morali svetovalci za dobro in uspešno stvar, dočim naj bi bili administrativni posli prosvetne uprave sreza poverjeni tako zvanim referentom. Pri nadašnjem kompliciranem prosvetno-upravnem aparatu enega sreza pa je težko misliti, da bi za to dvojno delo zadoščala ena sama moč. Kakor mora učitelj dobro poznati mentaliteto šolske občine in biti poznavalec njemu izročenih otroških duš do najtanjih in najglobljih potreb in želja, če hoče žeti uspehe, tako bi moral biti za učiteljstvo enega sreza postavljen nadzornik -svetovalec, ki bi se z vso dušo lahko posvetil svojemu instruktivnemu delu ter bi se iz razumljivih nagibov lahko zanimal za razvoj in sposobnosti učiteljstva v svojem srezu. Dokler ne bomo dosegli tega, dotlej je tudi več ali manj brezplodno izgubljati besede o duhovnem razvoju moderne podeželske šole, kakor tudi o izboljšanju njenih zunanjih delovnih pogojev. Sedemdesetletniku tov. Antonu Kosiju Skoro ne morem verjeti, da se je 16. t. m. obnovil že sedemdesetič Tvoj rojstni dan. Saj menda vendar ni še tako dolgo, ko me je življenjska pot po Tvoji in žal prehitro umrlega učitelja idealista Rudolfa Vrabla zaslugi privedla v ponosno in narodno zavedno Središče ob Dravi, kjer sem še-le drugo leto okušal takrat učiteljstvu še bolj skromno nego danes odmerjeno skorjico kruha. In vendar je res. Saj je od takrat zatonilo v večnost že nad trideset let. Ti si bil takrat v najlepši moški dobi poln ustvarjajoče sile in si imel že za seboj blizu dvajset let plodo-nosnega dela v šoli in izven šole. Tvoje literarno delovanje je bilo že znano in priznano širom domovine. »Zabavna knjižnica« je že takrat zabavala v več desettisočih izvodih našo slovensko mladino in jo bodrila za vse lepo in dobro. Pa ne samo zabavala, ampak tudi poučevala je mlade in stare. »Narodne legende« v treh zvezkih so bile priljubljeno čtivo zlasti mladini iin preprostemu ljudstvu. »Šaljivi Jaka« je že nas vedril in kratkočasil z nepokvarjenimi šalami. »Zlate jagode« smo zobali z užitkom mladi in stari. Za izpre-membo pa smo včasih zopet posegli po kateri izmed Tvojih »Sto legend«. Po naših šolah smo že prepevali Tvojih »Štirideset nape-vov za šolske pesmi«. — Vinogradniki so se že branili »Peronospore ali strupene rose« po Tvojih navodilih in »čuvali vinsko trto«. Tvoj »Umni kletar« je že takrat našel po Družbi sv. Mohorja pot v skoro sleherno slovensko hišo in klet in tako izdatno pripomogel do zboljšanja našega takrat še dokaj primitivnega kletarstva. bilo pri nas še literarne nadprodukcije ter smo bili v tem oziru še dokaj siromašni in uborni — prav potrebna in koristna. Saj so zanesla lepo oblikovano tiskano besedo med najširše plasti ljudstva, ga zabavala in učila in mu v izdatni meri pripomogla k moralnemu in gmotnemu podvigu. Da nisi pozabil v teh toliko produktivnih letih na stanovsko strokovna vprašanja, je pri Tebi, ki si bil z dušo in telesom učitelj, samoobsebi umevno. O tem pričajo Tvoje razprave v takratnih letnikih »Popotnika«. Kot sin naših, od Boga blagoslovljenih Slovenskih goric, si seveda bil še poseben ljubitelj lepe pesmi. Zato si zlasti v drugi polovici svojega vsestranskega javnega delovanja ustvarjal in ustvaril »šopke« in »venč-ke« pesmi za šolsko mladino večinoma po narodnih napevih. Pri šolarskih mašah si videl veliko vrzel, ko smo gonili stare, po melodiji in tudi besedilu največkrat tuje in že obrabljene cerkvene pesmi. Zlagal si nove, lažje in bolj melodijozne, ki so se mladini in ljudstvu prikupile in mu segle bolj v dušo. Za šolske prireditve si oskrbel kratke preproste nastope in spevoigre, da ni bilo treba segati po tujih delih in se z njimi mučiti ne učiteljstvu in ne mladini. Tako je potekalo Tvoje dolgo življenje vedno v neprestanem delu in ustvarjanju moralnih in gmotnih dobrin za ljudstvo in mladino. Bil si res učitelj ne samo lastni šolski mladini med štirimi stenami, ne samo na vrtu, ko si jo praktično učil umne sadjereje, ampak tudi mladini in odraslim širom naše domovine. S svojim vzgledom in besedo pa si bil učitelj tudi nam mlajšim učiteljem. • Marsikaterega je tvpj vzgled vzpodbudil, da je prijel za pero, da se je lotil tega ali onega obče koristnega posla, katerega bi se najbrže ne bil nikoli. Zato je imelo prav vzgledno ormoško učiteljsko društvo, ko Te je ob Tvoji upokojitvi po štiridesetem letu službovanja v Središču izvolilo 1. 1925. za svojega častnega člana »kot vnetega pospeševatelja društvenih koristi«. Pri Tebi me ni prav nič začudilo, da se še sedaj ne moreš popolnoma ločiti od šole in njene mladine ter prostovoljno poučuješ priljubljeno Ti petje. Tako ostajaš kljub svojim sedmim križem sam mlad med mladimi in še vedno lahko vodiš kot načelnik podružnico »Sadjarskega in vrtnarskega društva« ter opravljaš tajniške posle središke »Hranilnice in posojilnice«. Da Te Tvoja ustvarjajoča sila še ni zapustila, so nam v dokaz publikacije, ki so zagledale beli dan še po Tvoji upokojitvi skoro vsako leto vsaj ena, če ne več. In Tvoj udobni, za marsikoga izmed nas tedaj naravnost razkošni dom, je delal čast ne samo Tebi in Tvojim, ampak celemu stanu. Koliko učiteljstva je v njem uživalo go-stoljublje, koliko veljakov različnih stanov ga je posetilo. Ti in Tvoj ponosni dom pa sta kazala vsem, da učitelj že takrat ni bil zadnji v pratiki stanov, četudi so ga mnogi smatrali kot takega. Pa Tvoje s toliko ljubeznijo in strokovnim znanjem negovane gorice! Še sedaj mi je toplo pri srcu, ko se spominjam tistih lepih uric, ko smo se zbirali v Brebrovniku in na Kogu ter uživali rajsko lepoto Ormoških goric in žlahten sok Tvojega dela in truda. Tovariš Kosi! Z upravičenim ponosom in z zadovoljstvom v srcu se ob svoji sedemdesetletnici lahko oziraš na razmeroma dolgo in z mnogimi uspehi venčano življenjsko pot. Zato pa: Še mnogo zdravih in zadovoljnih let! — ski. Smučarski tečaj Moj fantič je v Gorjuše vandrov . .. (»Ponarodela.«) Kdo je še danes, ki bi mu glas belih zvonov iz snežnih poljan ne segel v dušo in srce v času, ko v debelem snegu ves izmučen in utrujen zažvižga gams. ko se v temnih gozdovih Pokljuke oglasi pesem drvarja, ki driča les v dolino, ko se nad meglenim morjem koplje iz oblakov pravljični Triglav, oblit z bleščečim zimskim soncem, nalik enemu samemu, nikdar pozabnemu, orjaškemu, v tisočletjih ¡zbrušenemu, večnemu kristalu, do dna čistemu in pristnemu simbolu svoje zemlje in klenih, nikdar omahujočih, kakor skala trdih ljudi; kdo je še, da bi mu ob vseh teh čarobnih pravljicah ostalo srce zakrknjeno? Od-zovi se klicu polnega, lepega, pristnega življenja, pomisli, da je človeku dana prilika uživati te lepote samo skozi dobo enega življenja in če bi ga v pričetkih zamudil, si ga zamudil za večno. Tvoja duša bo ostala mrka in pusta, gredi od streh in plazi po strminah pa bodo prežali na te vse življenje, kakor zle pošasti in še v sanjah ti ne bo prizanešeno. Beli zvonovi so zapeli, oglasilo se je od Ratitovca, Blegaša in črne prsti, odjeknilo je od Stola, Golice in Kepe ter se zgubilo v Pokljuko preko Galetovca, Mrzlega studenca, Ogorelka, Vražjega roba in Boca na zelenem triglavskem snegu. Da bi ne šli za klicem teh belih zvonov! Smučke na rame, pa hajd v Gorjuše. Zamrgolelo je pred kolodvorom v zimskem pobožičnem jutru. Do vratu oprtanim so žarela lica v objemu trdih plohov. Dobro namazane vezanke in bele stogle, suknjiči, ro-kavniki, palčniki in čepice so pričali, da se je vsak dobro pripravil in da gre svest si na snežne poljane. Se je zgodil čudež? Skoraj da. Učitelji gredo na smuk. Kdo bi nosil v prelepe Gorjuše, kjer žive ljudje kod redko kje in taki, da jih ni daleč na okrog, vse ono, česar bi ne mogel pogrešati za kratkih osem dni. poldrugo uro v strmi breg! Dvoje sani, v enih vprežen vol. v drugih konj, z vrhom obloženih, se je počasi pomikalo iz Bohinjske Bele po globači vkreber. Pred njimi je šla cela vojska smučarjev, ki Splošne vesti — Uvažujte! Cenjeno učiteljstvo dravske banovine opozarja Učiteljski dom v Ljubljani, da pripravlja priročno zbirko šolskih spominskih proslav za vse leto v vezani in nevezani besedi. Vsebovala bo tudi primerne igrice m prizorčke. Ko bo snov vsaj v glavnem zbrana, bomo razposlali poziv na prednaročilo. — Izvrstno priročno učilo je zemljevid »Kamniške planine, Ljubljansko go- renjska ravnina«. Njegovo rabo pri Potu je priporočila šolska oblast. Naročajte ga Pri večjem naročilu stane samo 4 Din. Dobite ga pri Učit. domu v Ljubljani. _ Himen Tov. Mahkota Milan, učitelj v Hrastniku se je poročil z gdč. Pavlo Hallerje-vo učiteljico v Dolu pri Hrastniku. Zavednemu stanovskemu in sokolskemu paru želimo obilo sreče. — Dne 15. aprila 1934 poteče 80 let, kar je bil rojen prof. Anton Bezenšek, glasnik zbližanja vseh bratov na slovanskem jugu. Da se primerno proslavi 80 letnica zaslužnega prosvetnega delavca med južnimi Slovani, je sklenil podpisani odbor, da se bo vršilo prihodnje leto spomladi odkritje spominske plošče na Bezenškovi rojstni hiši v Bukovju pri Celju. Za to slovesno prireditev, ki se je bodo udeležili tudi bratje Bolgari, bo izdal odbor monografijo o prof. Antonu Bezenšku z obširnim življenjepisom in popisom njegovega velikega in plodonosnega delovanja med južnimi Slovani. Knjiga, ki bo izšla ob začetku leta 1934., bo obsegala nad 100 strani velike osmerke in jo bo krasilo nad 20 slik na finem umetniškem papirju. Ker bo knjiga v resnici monumentalno delo, ki bo dostojno predstavljalo veličino našega rojaka, ne le pri nas, ampak tudi izven mej ožje domovine, jo bo skušal podpisani odbor nuditi pod lastno ceno, zato. da se delo čim bolj razširi med ljudstvom. V ta namen vrši odbor nabiralno akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov oziroma zbira naročnike vnaprej, da more vsaj približno določiti naklado. Kdor pošlje vsaj 20 Din vnaprej, se mu dopošlje knjiga kakor hitro izide, priporočeno na njegov naslov, do-čim bo veljala v prodaji najmanj 30 Din. Delo bo jako dobrodošlo šolskim in prosvetnim knjižnicam. V primeru pojasnil in drugih obvestil pa se blagovolite obrniti na naslov: Dominik Bezenšek, Ljubljana, Zeljarska ulica 6. — »Nova kuharska knjižica« je izšla in bo posebno dobro došla podeželskim dekliškim nadaljevalnim šolam. Knjižica ima v kratkem podan nauk o hrani, kuhinji, kuharici itd. Vsebuje 200 prav dobrih receptov, ki tvorijo lepo zaokroženo celoto vseh potrebnih navodil. Posebna prednost knjižice je, da se je avtor oziral le na domače pridelke in s tem tako rekoč dokazal, da je ves import pridelkov in izdelkov živilske stroke popolnoma nepotreben. Prav bi bilo, da se ta knjižica potom šol razširi po deželi. Naroča se v Učiteljski knjigarni ali pri tov. Božo Račiču, Rožna dolina pri Ljubljani. Cena Din 10'—, pri večjem odjemu popust. — Vsa šolska vodstva opozarjamo na letošnji cenik veletrgovine s semeni Sever & Komp. v Ljubljani, ki je zelo uporaben pri kmetijskem pouku, saj so precej izčrpna navodila sestavili in pregledali naši najboljši strokovnjaki. Tudi na novo pridejani podatki o zdravilni učinkovitosti rastlin bodo prišla vsakemu učitelju v šoli in izven nje zelo prav. Po informacijah, ki smo jih dobili pri tvrdki Sever, bi bila firma zelo hvaležna vsakomur, ki bi jo opozoril na zdravilne moči tistih kulturnih rastlin, o katerih doslej ni mogla dobiti zanesljivih podatkov in s katerimi bi prihodnje leto izpopolnila cenik. Tudi razna druga opozorila, katera bi pripomogla k še večji točnosti in izpopolnitvi cenika, bi rada upoštevala pri prihodnji izdaji. Razen cenika je izdala ista tvrdka tudi letos dva letaka (iste velikosti kot sta lanska o domačih in tujih ptičih) o vlaknastih, oljnatih in krmskih rastlinah. Slike so čedno barvane in opremljene s točnimi popisi in podatki, ki bosta izvrstno služila kot učila na vsaki šoli. Letake prodaja po lastni nabavni ceni po Din 1'50 trgovina s semeni Sever & Komp v Ljubljani, kjer se jih lahko tudi naroči. Šole naj nikar ne zamude ugodne prilike in naj si za mal denar nabavijo izvrstne pripomočke za pouk. — Elektrotehniški vestnik je strokovna revija, ki ga izdaja Združenje elektrotehničnih obrti za dravsko banovino. V zadnji številki, ki je izšla meseca decembra (23. dec.), je Driobčena izčrpna statistika vseh električnih central v banovini. — Ker se mnogi učitelji zanimajo za to panogo našega gospodarstva in ker je med njimi cela vrsta gospodarskih delavcev, bodo gotovo naročili to številko, ki se razpečava za malenkostno ceno Din 12'—. Knjižnice učiteljev-kulturnih in gospodarskih delavcev ne bodo ostale brez te številke. Naroča se v Učiteljski knjigarni. Osebne zadeve —i Napredovali so učitelj i(ce) v VIII. skupino: Hrček Marija iz Polja; Pustotnik Marija iz Slivnice; Ceh Ivo pri Sv. Ani v SI. g.; Križ-nar Vilma iz Blok; Radonič Ana iz Loškega potoka; Gerbič Lambert iz Sp. Polskave; Grim Gabrijela iz Cerkelj. — V VII. skupino: Kor-man Alojzija iz Vuhreda; Novak Gregor iz Vrhnike; Unger Matilda iz Ruš; Podboj Elza iz Begunj; Gselman Roza iz Cvena; Ivanuša Angela iz Fikšincev; Apih Marija iz Hoč; Svetek Pavla iz Šmarjete; Šobar Marija iz Toplic; Lešnik Terezija in Jožefa iz Podove; Leskovec Amalija iz Krke; Furlani Ladislav iz Gor. Jezera; Mahnič Ivana iz Zagorja; Mrak Marta iz Mengša; Likar Marija iz Ruš; Žvan Andrej iz Koroške Bele; Frece Valentin iz Koprivnice; Jaklič Vida iz Gerlincev; Kline Drago iz Senovega; Damjanič Draga iz Celja; Gradišar Ana iz Brezovice; Uršič Anton iz Horjula; Omerza Zdravko iz Ljubljane; Hribernik Edvard iz Zirov; Koritzky Marija iz Šmartna pri Litiji; Zupančič Andrej iz Mokronoga; Bizjak Marija iz Mokronoga; Brezovnig Ivana iz Mokronoga; Bizjan Lea iz Tržišča; Štraus Berta iz Doberne; Šavnik Renata iz Tržiča. — Prevedeni v IX. skupino: Prek Pavla iz Do-brepolja. Učiteljski pravnik —§ Pripravnikom sporočamo v zadevi vrnitve odtegnjene stanarine za čas od 1. aprila 1931. do 1. aprila 1932., da se bodo poslane priznanice v kratkem realizirale potom dravske finančne direkcije v Ljubljani. To v znanje vsem, ki se obračajo v tej zadevi na sekcijo JUU. Mladinska matica Odkar smo uvedli popust na knjige M. M. smo razprodali 2629 izvodov rednih publikacij (od teh 739 vezanih). 375 izvodov izrednih publikacij in 84 vezanih letnikov »Našega roda«. Sezite po knjigah, dokler je še kaj zaloge! Pri naročilih na posamezne številke »Našega roda« po 20 par, naj vsak navede, ali niso nič manj pihali od vola in konja. Marsikdo se je ugriznil v koleno, pa je krepko stisnil zobe, da bi ga ne bilo morda še kdaj sram. Globača sama in ride v njej so sličile skrivnostnemu snežnemu rovu, ki ne more držati nikamor drugam, kakor samo v raj snežnih poljan. Gospe so pihale, gospodje s kapami so si brisali pot. Vročima jim je silila v srajco in suknjič. Pa jo je urezal gospod Jože v svoji inteligentni butici in zataknil suknjič za oprtnik. Globača ni odjenjala, pa tudi gospod Jože ne. Še srajce se je znebil. Kkj pa zdaj? Iz kože bi skočil in noge bi odgriznil, tako ga je strupilo. Obupal bi, kaj neki bi naredil? Pa so vriskali pred njim in za njim mladi, življenja polni ljudje. To ga je menda vzpodbujalo. Na vrhu nas je skozi tenko megleno kopreno prvo pozdravilo sonce. Vrnili smo mu krepek »smuk« v pozdrav. Čakalo pa nas je še večje presenečenje, katerega se ni nihče nadejal. Pred vhodom v vas so nam preljubi Gorjušani postavili — slavolok. Koketno se je belil v soncu napis: »Pozdravljeni začetniki!« Obstrmeli smo. Šolski otroci, na smučeh, stoječi v dveh dolgih vrstah ob vsaki strani gazi, so nam zaklicali v pozdrav prisrčen »smuk«. Iz vrste je stopil mali slavnostni govornik, dvignil glavo po gorjuško, se oprl na palice in slovesno spregovoril: »Pozdravljeni zakasneli začetniki v beli umetnosti. Mi, gorjuški šolarji, vam želimo v naših snežnih Gorjušah obilo zabave in dobrega smuka. Želimo vam tudi, da bi se v teh kratkih dneh, ki so vam dani, izurili tako, da boste s ponosom prebrali drugo stran napisa na slavoloku. Tole gorjuško cedro pa vam poklanjamo v spomin kot najdražje naših dedov in pradedov. Kadar se bo kdo ob njej spomnil na Gorjuše, naj ve, da bo pri nas vedno in povsod dobrodošel.« vesno vkorakali. Vsak je komaj čakal, da prebere še drugi napis in vzradoščen je bil, ko je čital: »Smuk mojstri!« Nihče ni podvomil, da to ne utegne biti res, ko se bo vračal. Tisti, ki še niso bili v Gorjušah, so občudovali prelepo gorsko vas. Po globeli in ob straneh raztresene koče so nas kar klicale in vabile pod svojo streho. Med njimi pa se je kakor velika snežna kepa belila nova, komaj pred petimi leti zidana, moderna enorazredna šola. Razdelili smo se po hišah, za središče pa je bila prijazna Torkarjeva domačija. Uredili smo še vse potrebno, zvečer pa smo se sestali v šoli, kjer so bila izdana podrobnejša navodila za naslednje dni. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je smu-čarstvo naš najstarejši narodni šport. Naši smučarji pa so lahko ponosni tudi na to, za kar jih pa najbrže malo ve, da imamo prav Slovenci najstarejša tozadevna pisana poročila. Že Valvazor otnenja v svoji četrti knjigi, dvajsetosmo poglavje, kako praktični in iznajdljivi so Bločani. Pa vkljub temu se je pri nas gojenje sistematičnega smučanja zelo pozno razvilo. Danes imamo najrazličnejše tozadevne tečaje, tako za zabavo, za razvedrilo, za začetnike, boljše, stare, mlade, pa tudi suhe tečaje. Kdor pa hoče imeti od smučarskega tečaja in sploh od smučanja res kaj užitkov in koristi, naj ve, da jih bo deležen samo takrat, če se bo zavedal resnosti in nalog, ki jih nalaga človeku ta bela umetnost. Kaj mu pomaga ves komfort, luksus in ko-modnost, pa tudi napor, če pa ni prodrl v vse one tajne, ki so vsaj za začetnika težko raz-vozljive. Resnost, red, disciplina pa volja so predpogoji in poroki za uspeh. Za tak tečaj in tako vodstvo smo se odločili tudi mi, saj je prav tako resno smučanje za učitelje ogromnega pomena. "želi po več izvodov iste številke, ali kolikor mogoče različne. Izšla je 4. številka »Našega roda« z naslednjo vsebino: Černejeva: Pisemce. Novoletna (pesmi). Hafnerjeva: Šimnov Lipe. Ma-gajna: Zaklad. Pirnat: Stari pomorci smo. Gorše: Mlada leta slavnega kiparja Iv. Me-štroviča. * * *: Brdavs (slikopis). Milkovič: Medved Markec. Sicherl: Mladi smučar. Her-fort: Prijatelji. Novak: Otroška delavnica. Andr.-Vlad.: Praktična uporaba narodnih vezenin. Obširni sta nadalje rubriki Doma in po svetu in Mladina piše. Platnice prinašajo uganke, za katere so razpisane nove nagrade. Številka je izšla s prav lepo naslovno stranjo Milka Bambiča. V ilustrativnem delu sta zastopana M. Gaspari in Janez Trpin. List prinaša fotografiji 2 Mešlrovičevih del in mnogo drugih zanimivih slik. Naša gospodarska organizacija —g Samopomoč učiteljskih otrok ima danes 132 članov, ki. so zavarovali skupaj 224 otroke. Zadruga izplačuje zavarovancem odpravnino ob doživetju polnoletnosti in po-smrtnino zavarovatelju v primeru otrokove smrti. Odpravnina oz. posmrtnina znaša tolikokrat po 10 Din, kolikor znaša število zavarovancev. Podpora znaša sedaj 2240 Din. Prijavite še danes svoje otroke od 3.—10. leta v Samopomoč učiteljskih otrok v Ljubljani. —g Poziv učiteljstvu. Uprava Učit. samopomoči v Ljubljani je razposlala v zadnjih dneh — ostanek razpošlje v teh dneh — okrog 250 pisem kot agitacijo za nabiranje novih članov. Ta pisma so (ali bodo) prejela ravnateljstva srednjih, strokovnih in meščanskih šol, vsa sreska učiteljska društva, upravitelj-stva večjih osnovnih šol in nekateri tovariši in tovarišice, za katere vemo, da so US naklonjeni. Uprava US vse imenovane vljudno prosi, da puste krožiti v pismu jim poslani letak »Učit. samopomoč« in »nabiralno polo«. Po zaključku nabiranja naj prijave (nabiralno polo) vrnejo naši upravi. Priporočamo se našim agilnim zaupnikom in članom US, da pri prvem zborovanju priporoče našo zadrugo vsem onim, ki še niso naši zadružniki. Po-smrtnine se ravnajo po številu članov: večje število — večje posmrtnine. Uprava se nadeja boljših odzivov in se Vam vsem že danes prav lepo zahvaljuje. —g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za december 1933: Darila: Šoli Sv. Križ pri Mariboru in Sv. Jurij ob Pesnici namesto venca na grob umrlega tov. Berceta 105 Din; učit društvo za ptujski okraj 482 Din; učit. društvo za ormoški okraj v spomin 601etnice E. Gangla 100 Din; Franjo Tušak, Tezno, nabral med tovariši o priliki pogreba tov. A. Brumna v Ptuju 88 Din; neimenovan 300 Din; I. Womer, Maribor, namesto venca na grob tov. A. Brumna 100 Din; Anton Hren, Studenci, v spomin 7. I. 1934. umrle hčerke Ljubice 500 Din; Vodenik Šime in Franja, Kranj, namesto šopka na grob Hrenove Ljubice 100 Din. — Najlepša zahvala! Gospodarska podjetja: zemljevidi 8680, slike 2925 Din, grb Din 77'50. — Na deležih je bilo vplačanih 1150 Din. —g Učiteljskemu domu v Mariboru je poklonil tov. Venigerholz iz Središča kot novoletno darilo delnico PAP v znesku 500 Din z vsemi kuponi. Tov. Hren pa je daroval v počaščen je spomina svoje rano umrle hčerke Ljubice 500 Din. —g Učiteljski dom v Ljubljani potrjuje prejem 150 Din, ki jih je poslalo Gornjegraj-sko učit. društvo. Učiteljstvo iz Vrčic je poslalo v spomin Ganglove 60 letnice 100 Din. Vsem prav iskrena hvala! Blagajnik. Ekskurziiski odsek PRVI SMUČARSKI IZLET EO. Po smučarskem tečaju, ki ga je priredil EO v božičnih dneh od 27. decembra 1933. do 4. januarja 1934. na Gorjušah, so izrazili člani željo, da naj bi se prirejali vsako nedeljo skupni smučarski enodnevni izleti kamorkoli že. Odsek je to željo vzel na znanje in tudi praktično pričel izvajati to lepo zamisel. Prvi tak izlet je bil v nedeljo. Okrog 15 tovarišev in tovarišic se nas je zbralo pred kolodvorom in z jutranjim vlakom smo se odpeljali na Vrhniko. Sneg je bil kot nalašč za smuko, vreme pa prav tako. Vrhniški tovariš, ki je čital že v dnevnem časopisju vabilo in načrt našega izleta, nam je pripravil lepo presenečenje. Preskrbe! je sani in voznika. Veselo razigrane volje smo dričali Skyjoe-ring po cesti proti Strmci. Po strašnih, kakor za stavo stegnjenih ridah Vrhniško - Logaške ceste smo se privlekli veselo razpoloženi do razpotja proti Strmci. Po dobrem polurnem dričanju smo bili v čudovito lepem smuškem svetu Strmce. Kdo bi si ne privoščil nekaj krepkih sunkov in še bolj krepkih pik! Od tam smo krenili po spodnji poti do Velike kapele in koj nato v Zaplano, kamor smo pridržali v zložnem smuku do šole. Šola je dvo-razredna, moderno zidana. Postavili so jo leta 1930. Po prijaznem sprejemu tov. upravitelja in po ponovnem mazanju smuči in želodca smo krenili na Ulovko. Vrh Ulovke je visok 815 m in je raz njega krasen razgled na vse strani. Če se komu ljubi šteti cerkve in cerkvice, ki se vidijo s tega vrha, jih lahko našteje 58. Z Ulovke smo mahnili čez Jamnik na Kuren proti Stari Vrhniki. Globača in ride v globači, pa ponve in jame in Grive in še Bog ve kaj vse, nas je tako neusmiljeno prekuca-valo, da je dobra volja prikipela do vrhunca. Prav takrat pa smo že pridričali ima Vrhniko. Ob pol sedmih zvečer smo bili v Ljubljani vsi enih misli: Prihodnjo nedeljo na svidenje! —• Izlet za prihodnjo nedeljo bo j avl j en v dnevnem časopisju. Šolski radio —r XV. teden. V torek, dne 23. januarja bo obravnaval gosp. Marjan Tratar temo: »V zdravem telesu — zdrava duša«. Razpored: Uvodna beseda o zdravju. Kratek pregled razvoja telesne vzgoje od najstarejših narodov do danes v smislu gornjega naslova. Pomen Sokolstva za razvoj in dvig Slovan-stva — predvsem bratske ČSR itn Jugoslavije. Zakon SKJ in novi zakon o telesni vzgoji pri nas. Nekaj določb in razlaga tega zakona ter kako se bo uvedla pri nas obvezna telesna vzgoja. Pred oddajo naj se ponovi zgodovina telovadbe in Sokolstva, kar bo najboljša priprava za gornjo temo. — V petek, dne 26. januarja bo govoril gosp. Pero Horn »O lepem vedenju«. Razpored: 1. Moje vedenje do součencev. 2. Kaj dolgu jem vsem drugim. 3. Kaj drugi sklepajo iz mojega vedenja. — V soboto, dne 27. januarja bo oddajala ob 10. uri »Sveto«avsko šolsko proslavo« Pravoslavna cerkvena občina. PROGRAM ODDAJ V FEBRUARJU. Sobota 3. februarja ob 9. uri: Strossmayer-jeva proslava; I. dekl. mešč. šola v Ljubljani. Torek 6. februarja: Ob obletnici Vodnikovega rojstva; g. dr. Rudolf Kolarič. Petek 9. februarja: Narodna pesma i pri-povetka; dr. Rupel. Torek 13. februarja: Pravljice; ga. Minka Kusova. Petek 16. februarja: Kaj lahko otrok materi pomaga; ga. Andreja Grumova. Torek 20. februarja: Potovanje po naši sosednji Rumuniji; g. dr. Valter Bohinec. Petek 23. februarja: Moji starši so tako sitni; g. Pero Horn. Torek 27. februarja: Uskoki — čuvarji našega morja; g. Viktor Pirnat. —r Kmetijska radio predavanja. V nedeljo dne 21. januarja ob 7. uri 45 minut: O selekciji kulturnih rastlin II.; gosp. ing. Ferlinc Bogdan. Ob 16. uri: O rastlinskih boleznih; gosp. ing. Zaplotnik Ivan. VEČ NAVEZANOSTI! Danes teden sem v članku »Šolski radio v službi vzgoje«, napisal nekaj misli o poslanstvu, ki ga ima naša institucija na vzgojnem polju. Dovolil sem si nasvet, da ne bi briski-rali dela našega odseka pri organizaciji, da ne bi v mikrofon govorjene besede brez haska šle mimo nas«. Prav gotovo ni bil v teh besedah kak očitek, namenjen temu ali onemu. Prav nasprotno! Vem za precej šol, ki ne zamude nobene oddaje šolskega radia in se deloma tudi pripravijo na napovedano predavanje. In vendar, besede govorjene v mikrofon, gredo kljub temu še vedno lahko mimo! Temu bi morali priti v okom! Vodstvo naše postaje je že pred 4 leti delalo na uresničenju ideje šolskega radia. Banska uprava je izdala zadevno dovoljenje in oddajo tudi — financira. Je to vendarle precejšen znesek, ki naj bo narodno vzgojno dobro naložen. Odsek za šolski radio ima s pripravami in sejami, z dopisovanjem in drugim mnogo posla in truda. Škoda bi torej bila velika, če bi šli uspehi mimo. To pa bi se kaj hitro zgodilo, ko bi sam ne poznal potreb, ki jih ima mladina. Verujte mi, da ni lahko misliti na vse! Tudi ni prijetna tista misel: »Bog ve, kako je današnja oddaja ugajala!« Tako predavatelj kakor tudi odsek sta potrebna in željna več zveze s poslušalci. Vse drugače je predavatelju, ki zazna, da so ga tu in tu poslušali, dobro razumeli in ali se z izvajanji strinjajo ali ne! Ni potrebno, da bi potem nastala polemika, kaj drzi in kaj ne, dobro je pa vendarle, da predavatelj izve za mnenje poslušalcev. Seveda je tako mnenje kaj često zelo krivično, treba ga je pač previdno izraziti. Pa tudi odseku bi prišla taka poročila v korist. Odsek bi se mnogo lažje gibal in bi mogel še bolj izbirati med predavatelji in zlasti med snovjo. Tako bi končno mogel sestaviti program po nekem določenem sistemu. To vemo vsi, da so priložnostna predavanja lepa in razveseljiva, sistematična pa so globlje segajoča. To bi se dalo doseči s sodelovanjem po-slušajočih šol. Zato si dovolim izraziti svoje mnenje. Ko že »žrtvujemo« čas za poslušanje, pa tudi za pripravo na predavanje, vzemimo si še pol ure časa drugi dan po predavanju in se z otroki nekoliko porazgovorimo o njem. Videli in spoznali bomo zelo zanimive stvari: kako so otroci poslušali, kako se zanimali, kaj in kako so razumeli in kaj ne in — kar je glavno i izobraževalno i vzgojno — kaj in kako morejo slišano vzporediti s svojim lastnim doživljanjem. Brez tega zadnjega je šlo predavanje — mimo! Tudi potopisna in druga abstraktna predavanja se dajo uporabiti za aplikacijo. Zlasti pa zgodovinska, pri-rodopisna in vzgojna. Tu in tam daje predavanje lepo snov za spisne naloge. Pri vsem tem pa učitelj spozna duševno-vzgojno in inteligenčno višino učenčevo. To pa je tudi važna pridobitev. Odseku za šolski radio bi potem kratko sporočili, kakšen je bil prejem, ali ni bila beseda morda prehitra, kako so otroci razumeli in sprejeli dotično predavanje in kakšnih predavanj si žele. To bi bil dragocen material za odsek, plodonosno delo za naš izobraževalni in vzgojni radio in študij za naše stanovsko delo. Žrtev pa bi bila majhna, morda 1 dopisnica mesečno. Vrh tega bi rasla navezanost na naš radio in počutili bi se ob njem kot sodelavci močnejši in zadovoljnejši. Stanovska organizacija JUt Iz sekcije POZIV VSEM UČITELJSKIM DRUŠTVOM DRAVSKE BANOVINE ! 1. Vsa društva naj tekom januarja poravnajo zaostalo članarino do inkl. decembra, sicer bo sekcija primorana predlagati na prihodnjem občnem zboru društvenih predsednikov, društva z večjimi dolgovi v črtanje iz svojega udruženja. Tekom prihodnjih dni dobe vsa društva obračune in prosimo takojšnjih nakazil v breme izkazanih saldov. 2. Članarina naj se vplačuje vedno mesečno vnaprej. Pobero naj jo upravitelji C-ce) ali poverjeniki (-ce) ter naj jo takoj po izplačilu mesečne plače oddajo društvenemu (-i) blagajniku(-ci). Ta pa nakaže skupno vsoto najkasneje do 15. vsakega meseca glavnemu blagajniku slkcije. 3. Mesečne prijave naj se redno in točno pošiljajo sekciji. Vsaka prijava se mora glede števila članstva vjemati s prejšnjo. Tudi te prijave naj bodo vsaj do 15. vsakega meseca pri sekciji. 4. Upravitelji (-ce) se naprošajo, da ukrenejo potrebne korake pri krajevnih šolskih odborih v svrho poravnave oziroma plačila zaostale naročnine »Popotnika«, ki sega že v visoke tisočake. 5. S posebno okrožnico je naprosila sekcija vsa učiteljska društva, da prispevajo po danih možnostih za kritje stroškov tečaja brezposelnih učiteljskih abiturientov. Dosedaj se je temu vabilu odzvalo 15 učiteljskih društev. Primanjkljaja pa je še Din 5.78075, katerega zneska pa glavna blagajna sama ne more kriti. Prosimo, da tudi ostala društva nakažejo sekciji v to svrho primeren znesek. 6. Sklep zadnje banovinske skupščine je bil, da ustvarimo za članstvo dravske banovine obrambni ali zaščitni sklad na ta način, da se o tem vsa društva izjavijo. In če bo večina društev, oziroma članstva za to, se uvede v letu 1933./34. enkratno obvezno plačanje a Din 5'— od vsakega člana. Ker se je za ta neobhodno in nujno potrebni sklad izreklo že 25 učiteljskih društev, je postalo plačanje tega prispevka obvezno za vse organizirane člane naše sekcije. Zato prosimo, da društva, ki določenega prispevka še niso pobrala pri svojih članih, store to čimprej, ker je imela sekcija dosedaj že mnogo stroškov v raznih zaščitnih primerih načelne važnosti. O tem skladu bo vodila sekcija poseben račun, ki ga bo izkazala vsakokrat ob zaključku letnega obračuna. Predsednik: Blagajnik: Ivan Dimnik. Rado Grum. —s Dopisovanje v organizačnih zadevah. Dogaja se, da poedinci naslavljajo dopise v organizačnih zadevah na posamezne funkcionarje pri vodstvu sekcije. V interesu evidence in ekspedicije je, da pošiljajo dopisniki dopise le na oficielni naslov sekcije. Iz društev: = SRESKO — UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto 3. febr. t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. Poleg običajnih točk je na sporedu še: »Stik učiteljstva z oblastnimi korporacijami za pospeševanje kmetijstva«, predava sres. kmet. ref. g. svetnik VI. Kuret. b) Razgovor o preizkusnem prak-ticiranju z novim učnim načrtom za osn. šole. Za točko c) si pripravimo predloge, kje in kako upostavimo take stike in načrte za skupno delo. Za točko c, ki je z ozirom na zaukazano prakticiranje novih učnih načrtov prav aktualna, si kolikor mogoče vsi pripravimo poročila, kako smo si zamislili in sestavili to prakticiranje, kakšne so naše prve izkušnje in kaj bi bilo spremeniti že po dobljenih prvih rezultatih. Morda vsaj za I. in II. razred tokrat slišimo mnenja učiteljstva vseh šol našega društvenega okoliša. Eno uro pred zborovanjem, t. j. ob pol 9. uri bo seja upravnega in nadozrnega odbora, katerih člani naj bodo točni! Tov. predsednik bo poročal tudi o prvem, pripravnem sestanku za anketo društev, ki se je vršil pri g. generalu Maistru. Zadržani, pošljite opravičila! Ostali, bodite točni in vztrajajte do konca zborovanja! Iskreno so spet vabljeni nezaposleni učit. abiturienti(-ke). Tov. pozdrave! Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo zborovalo v soboto dne 3. februarja 1934. ob 9. uri v Ormožu. Odbor. =« JUU — SRESKO DRUŠTVO V BREŽICAH bo zborovalo v soboto, dne 10. februarja 1934. točno ob 9.30 uri v narodni šoli v Brežicah. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu aktualno predavanje o računskem pouku po Lavtarjevi metodi (referira ga. dr. Pirk-majerjeva) ter situacij sko poročilo. Vljudno vabi odbor. — JUU SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo dne 3. februarja v dvorani Glasbene Matice v Ptuju. Začetek zborovanja ob 9. uri. Točke dnevnega reda so običajne. Predaval bo tov. Hasl. Odbor. Porofila: + JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 2. dec. 1933. Od 85 članov navzočih 72, t. j. 85%, odsotnih 13. Eno uro pred zborovanjem sta imela sejo društveni upravni in nadzorni odbor. Zborovanje je otvoril predsednik tov. Vauda Mirko ter se uvodoma spomnil nenadoma umrlih pokojnih tovarišev Čepe-ta Franca in Berce-ta Josipa, s katerima zgubi društvo dva odlična funkcionarja, od obeh se je na grobu poslovil tov. predsednik. Naglašal je zgodovinske in spominske dni v decembru, se spomnil jubilanta 601etnika tov. Gangla, ki mam bodi vse-vzor in vsevzgled v delu za narod, dom in kralja. Namesto umrlega tov. Čepe-ja je bil izvoljen v upravni odbor tov. Pur Franc, namesto umrlega tov. Berce-ta pa blagajnikom tov. Ferk Ivan. Težko se je tov. predsednik dalje poslovil od agilnega, na skrajni severni meji na Sladkem vrhu mnoga leta neustrašno delavnega in mnogo trpečega, sedaj v Maribor premeščenega tov. Jakopeca Karla. V šolsko-vrtnarski razstavni odbor so bili izvoljeni tovariši-ce: Pur Josip, šafarič Franc, Sar-doč Adam, Droč Janko, Kramer Franc, Šalda L., Črnko Drago, Tetelnovani Ferenčakova. Tov. predsednik ie po objavi dopisov podal situacij sko poročilo. Važni sklepi: 1. Sprejme se novi poslovnik za stanovsko razsodišče. 2. K akciji prevzema ljubljanske radio-postaje na dopis ZKD naj se povabi 'tudi naša sekcija. 3. Za 3 iz bedn. fonda nameščene učit. abituriente krije članarino društvo. 4. Zbor ne odobrava brez soglašanja društev sklenjenega, čeprav le enkratnega povi-ška naročnine »Našega roda« za 50 par na račun »Mladinskega časopisa«; istega bomo lažje razpečali učencem, ki so itak že težko pridobljeni naročniki »Našega roda«. 5. Poročilo o našem prvem zborovanju je žal »Učit. tov.« priobčil skrajšano ter je tako izpadlo par važnih momentov, kakor sicer priznavamo umestnost krajšanja takih poroči/l. 6. Na predsednikovo vabilo hoče članstvo agilno sodelovati pri »Klubu prijateljev vaške kulture«. Tov. predsednik pozdravi še došlega tov. sres. nadz. Tomažiča. tov. Vranca in končno došlega zastopnika CMD tov. Škulja Franceta, ki nas je v navdušenih besedah bodril k sodelovanju za razmah in podpiranje tradicionalno veličastne Ciril Metodove družbe. Nato se je pričela prav za prav glavna točka tega zborovanja: razprava o položaju našega narodno-obrambnega in sploh nacionalnega delovanja ob severni meji. Bil je to pravcati narodno-obrambni parlament, ki je blizu 2 uri o živi, iskrenega domoljubja prepojeni in vsega dosedanjega konglomerata preštevilnih organizacij in temu sledečega cepljenja sil siti debati energično zagrabil ta pereči problem. Tov. predsednik je sestavil za koncentracijo vseh društev, sistematizacijo narodnoobrambnega in sploh nacionalnega dela obširno resolucijo, ki je bila z aklamacijo in soglasno sprejeta, da se razpošlje vsem mero-dajnim društvom in činiteljem v svrho čim prejšnjega sklicanja tozadevne ankete. (Resolucijo je objavil »Učit. tov.« št. 21 na uvodnem mestu.) Prihodnje zborovanje bo 3. februarja 1934. Vauda Mirko, preds. Senekovič Alojz, ta j. Sohfce knjige za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah šolske zvezke vsakovrstne, za šolske in domače vaje šolske potrebščine + JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GOR. je zborovalo dne 13. dec. 1933 pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Včlanjenih 41, nečlanov 1. Udeležba je bila povoljna kljub skrajno slabemu vremenu. Predsednik tov. Štuhec pozdravi navzoče, posebej še sreskega kmet. referenta g. Kureta iz Maribora in tov. Mikoša iz Lokav-ca. — Omeni nadalje razmere, v katerih živi in deluje učiteljstvo, spodbuja tov. k javnem udejstvovanju v korist stanovskih stremljenj ter preide na dnevni red. Dopisi: Na prošnjo mariborskih učit. abiturientov za denarno podporo, so navzoči soglasno sklenili podariti iz društvene blagajne: 200 Din namesto brzojavke E. Ganglu k šestdesetemu rojstnemu dnevu. Za postavitev spomenika Veljku Čubri-loviču prispevajo člani po Din 2'50. Poslovnik za stanovsko razsodišče se sprejme. Vse ostale dopise je vzelo učiteljstvo brez debate na znanje. Poročilo o izvenšolsketu delu je odpadlo, ker poročevalec ni bil nav. zoč. Tov. blagajnik je podal kratko blag. poročilo ter pohvalno ugotovil, da članstvo skoraj brezizjemno izpolnjuje svoje obveznosti napram organizaciji. Sledilo je nad vse zanimivo predavanje sres. kmet. ref. g. Kureta. Predaval je o važnosti in 'razvoju kmetijstva. Predsednik se je predavatelju v imenu navzočih najtopleje zahvalil. Pri tej priliki se je sklenilo, da pošlje društvo sekciji dopis sledeče vsebine: Radi uspešnega sodelovanja učiteljstva za povzdigo kmet. gospodarstva prosimo sekcijo, naj ista izposluje pri kraljevski ban-ski upravi, da bodo tudi šol. upraviteljstva obveščena o akcijah za pospeševanje kmetij- . stva in naj bi dobivala dopise kmetijske stro- j ke tudi šol. upraviteljstva. Prihodnje zborovanje bo meseca februarja pri Sv. Lenartu. Štuhec Jakob, preds. Golob Josip, tajnik. Inozemsko šolstvo In učiteljstvo UČITELJSKA SAMOPOMOČ NA POLJSKEM. Ker je bilo na Poljskem mnogo učiteljev odpuščenih, in sicer zaradi štednje, je ustanovila Zveza poljskega učiteljstva poseben fond. Iz prispevkov iz tega fonda pomaga poljsko učiteljstvo lajšati bedo onim tovarišem, ki jih je zagrabila neusmiljena kriza. Fondu so zato nadeli ime: »Fond vzajemne pomoči«. Že od prvega januarja 1933. veljajo določbe tega fonda, čigar dohodki tvorijo prispevki organizacije za te namene, prostovoljni prispevki in darila. Iz fonda se podeli pomoč enkrat za vselej onim članom Zveze poljskega učiteljstva, ki so bili odpuščeni iz službe brez lastne krivde in nimajo pravice do penzije in ne morejo dobiti nameščenja. Vendar pa imajo pravico na pomoč samo oni člani organizacije, ki so bili najmanje tri leta v organizaciji. Pomoč je trojna: a) darilo 1000, 500 ali 300 zlotih. b) pomoč, c) štipendija. Darilo 1000 zlotih, more dobiti član, ki je bil najmanje 14 let nepretrgoma član organizacije; 500 zlotih prejme, kdor je bil najmanj 8 let organiziran in 300 zlotih, kdor je bil 6 let član. Pomoč (pod b) dobijo oni člani, ki nimajo pravice na darilo, to je, oni, ki niso bili toliko časa v organizaciji, štipendija pa se podeli onim učiteljskim sirotam, ki bi rade študirale. V Varšavi pa ji je učiteljstvo zgradilo tudi svoj samopomočni učiteljski dom. Ta je urejen za to, da nudi otrokom podeželskih učiteljev, ki so člani Zveze poljskega učiteljstva, kakor tudi članom, ki prihajajo v Varšavo za krajši čas prenočišče in ceneno prehrano. Velike važnosti je ta učiteljski dom za učiteljstvo, ki se udeležuje raznih tečajev. V zavodu je 98 otrok, ki obiskujejo najrazličnejše šole. Vsi so otroci učiteljev iz najrazličnejših krajev Poljske. V lanskem letu je bilo v tej hiši oddanih 15.198 prenočišč; najmanje prenočišč je bilo novembra, namreč samo 38, največ pa julija 938. Organizacija poljskega učiteljstva ima tudi svoj zdravstveni dom in letoviški dom pod Tatrami. Gorenj o notico sem obelodanil iz vzroka, da se tudi mi nekoliko intenzivneje zainteresiramo za naš ljubljanski »Učiteljski dom«. Toliko časa že zbiramo, pomagamo ustanavljati najrazličnejše domove, dajemo društvom pobudo in veselje, sami pa čakamo in čakamo. Klic podeželskega učiteljstva mora biti: »Zidajmo svoj dom«. Dolžnost vsakega pa je, da nabira v svojem službenem kraju in pomaga s svojimi sredstvi vsaj za 20 opek. Ko bo enkrat naš dom stal, ne bo več takega povpraševanja po Ljubljani. K. USTROJ TURŠKEGA ŠOLSTVA. V novi Turčiji je zavzela prosveta silen razmah. Šolstvo se širi in je tudi njega organizacija prav dobro urejena. Šolstvo je centralizirano in učitelje narodnih šol namešča prosvetni minister. Prosvetno ministrstvo v Turčiji ima dva glavna oddelka, administrativnega in didaktičnega. Nadzorstvo nad vsemi šolskimi ustanovami vodi prosvetni minister. Z administrativnimi posli se bavijo generalne direkcije. Šolska obveznost v Turčiji se prične s 6. ali 7. letom in traja 5 let. V šolskem letu je bil uveden za osnovne šole nov povsem moderen učni načrt. Da zamore učiteljstvo slediti zahtevam nove šole, se prirejajo ob vsakih počitnicah učiteljski tečaji, na katerih predavajo domači in tudi tuji priznani pedagoški delavci. Turško učiteljstvo hodi tudi v Evropo in Ameriko proučevat tuje šolstvo in jih je skupno z dijaki sedaj 1000 v inozemstvu. Centralni naučni in prosvetni svet skrbi za razvoj šolstva, vendar more pošiljati Turčija komaj polovico Svojih otrok redno v šolo, ker primanjkuje učiteljstva. Turčija je namreč potrebnih še približno 30 tisoč učiteljev. To dejstvo bomo lažje razumeli, ako pomislimo, da se je začelo turško šolstvo razvijati šele po vojni po nastopu Kemal paše. Za pobijanje nepismenosti naredijo sicer mnogo analfa-betski tečaji, v katerih poučujejo poleg učiteljev tudi profesorji; tudi pri vojakih se morajo vsi nepismeni učiti čitanja in pisanja, a prosveta in šolstvo v Turčiji bosta dosegla pravo stopnjo šele tedaj, ko bodo že daleč v pozabi j en ju težave prvega razvoja. MALI OGLASI ■ali Of lasi, ki d alijo v posredovalna In socialna nam ana občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJB znesek Din $•— FR. P. ZAJEC izprašan optik Ljubljana, Star i trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. Avgust Agnola LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478. Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. Luksuzni predmeti. za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44 ABI ANI & JURJOVEC LJUBLJ AN A - STRITARJE V A ULICA ŠT. 5 Nudimo veliko izbiro angleikega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. PKS vzorčast in gladek za divane. — Velike preproga v pliš« in linolej. — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih Sirjavah. — Žima, perje, puh, kapok od najcenejie do najboljie vrste. PostroZba točna In solidna. S c o ¿C i s; O r- ® 1>w 2 11 »ti « -j sr i > ® ° | S II »13 _ >y: <0 s a V 5 c «p* © a- c 9 >o a QS I •p* S o <0 o a o tS o p s N 3 TJ VO «J j > cd s-, is O «J (0 S o rt -s ' >M5 «m ON C ^ 2 flj U« •s? (0 3 -D CM CjJ Q ci en Ov as • n .5. 3 I 3 i £ « J! O 18 a N S E 4) «J C >n ta 3 C -S 3 T3 >U is cb n u O O cs is > > -m -»j cfl «1 u "S >U >CJ s ca c c -a (8 C O O O >u >o o o >- v, o o a. cu i ž 11 n i (a £ -c u r£ Ji C s > S <8 3 v->y O. <8 3 h c .£ ii £ ° "c S -ž « S 2 o j) S -5 "2 0 M « a g c ° "o -S 5 2. 5 1 s s o >n d n "s >u S g ° > bo ^ > o >o Js v O -13 >■« « S O Z o a. cl > h w m f m E > c O > a s c c >n -a 3 e E <8 •n N '"iS n >0 ■s! - ® 2 c 5 o « p > i; u o. >UJ E o v c .2 « v. > 'S « 0 "57 N t: h» g »o "O t) > >U (8 iS ji a M M 4) • = ca c >n « 3 s "8 a S -S tt - ^ J _3 cn 4) c e N h O > "S 4> C >« ■S c O o *-s O > 4» >« tf Z >5 O O -k: < 'So 3 e o -c c G (S > jO Ha O a g .s. 4i C >N u -O «> N rt > -M V) U >o a s >o o o CU > «s s >y 3 iS1 -iS cC N S o a m > -M CA h O N *T3 rt C o u O Oh CO T O a c ^ ¿1 * ¿JO > ^ «3 a -S "D — <0 o ® c >ifl O V N « '7 4) . - TT 5 3 <3\ ffl r-h C .5, O > " 4) O V J (8 3 c 18 tn .. . M v H 1-1 'E c S I os e i—i (0 <8 = 'C > (8 O -D ^ 4) 13 >o csi - (8 . CO ON (8 i—i > c8 ° k v "I c -T3 O v C o o -O cn jt 3 E ~ ™ „ v u C « -+-J O > C O a. 4) in N cn > ■v CS P-, en C -4) i- CN C8 V .«f >cn —• 'S tU "E C .S. cn CS ——* C b 41 o 0 Ji U, >o CM .H. . p—i 3 £ —i v cn O 3 a cS Ji C/} cn 0 3 1< -C V > '—i -M £ Ji ^ 1> >y co o N >N CS -o >o O 4) cs CS hi C 2 z ^ a e C < C £8 N Ji 4) >o .E. (8 N c 3 >o c8 4) cn ts -a j: e 4) O a o M c (8 C (8 J«! >i» O c >tfl 4) O. ui 3 O > V >CJ (8 c 4> tn O a cs n t E . o 41 C 18 'Z Ž 2 > 2. S o O uj Ji _0 C8 « bc -j JŽ > iS 4> ^ >o r, « KJ D S- I C8 bo ja 3 c E (8 bo o 8 5 ^ O- O tn i-O V a ^ .E co 8 S 73 O 5 « (8 —i s (8 bp 'E* ji j: > 4J O "5S .E. o S a ® - N (8 N i« C C S 3 O >o > £ » E 4-t i8 O -o O <8 >o .O S* CU > v C o c > _S bo O. ffl o bo a JS -a co g S a ^ o o « o c > o c u § > o N ■— N i -o C « >0 N " 4) C <8 > O O a c -o 4» _ V. • .tn s> 'bo i^S rti X -e .2, 3 3 J > co On cd s c s, co 4) c -v C (0 3 J > '5 i» fc o cs rj = > > « g J N V s iS o > «Q h O N -a (S s ca N >N O h M E < v. O vi iS > •• O '5 J* JS 'c O -a o cn >-iS in C 3 Ti Ji n ^ Z C (S »N U. cn u a (S U- > o Ji )«i o u 6fl C > rt a 3 V u V S v s -M cn V >M -D O C « >N S N bi o (L) 0- o > -M cn ^ O N -o rt C o > •4-1 cn "S >U rt c > o > -m ai O > tn s-O N "D (S c O > o ^O M c t- >o r ® .£ c o > (8 J2 c U (8 >o <8 C nj i. c >> -M 10 (8 ti c E JS § >y c <8 CS > > 2 ° a a V 4) cn cn cs c8 O O > > in oo ON S v u 4) "O to o -a vo CM ON (8 3 e iS H3 V "bo v Oh • -o vO o cn (S >o CS N 3 JS 4) a 3 -m 4) S o u a a ONO©-£>.-'t—00-« Mm mcNrrcNirM > L V N « C Din COCNOvOOOvOvOC— OvOMnfIVICTN za dobre namene določeno a 1 1 1 1 M 1 1 Din j ooooosoo U->0U1W>U">0U">0 -i11— VD 00 C; t^; VO i-< 1—liHririr-ICM čistega dobička a cniHoioin^rHcn VOOMJOSl^'»CNt- a X Din >0 O O) f-; 00 CN| N O^COOOONOONOCOTJI ^ »-I C4 co «9 bo u c > _0 0 a a a\\o — uioO" mr> Mvou^uit-ICOOOCTV posoji Din Mni-id^or^« 03 on 00 cn —i cn o cn n Tf «i t> ai o m no vo oo on o,cn s u C o Ji O A05JIUZ[0p ONt-t-ONt-U-lr-iON nflrnCSKUCOf «r^cococom^Tf a ONOMO - NOO ONONOVNONO»—'OCN 60 O > ~ Din 511.311 623.285 674.763 731.881 821.911 919 739 1,010.131 1,080.945 -bSB[A oncnocn — c^oo cninconrh-rtc>i cncncncncncncncnj • deležev a I S 1 Ž 1 1 1 1 Din o<-n— oomr—cnt— —ino^no—'iocoon ooooononoooiJ —1 T— —1 —1 ao^lu -znjpez ctncnttont— cncnt— no r—1 00 cn no o no r—i uinonor^i—ooooctn danih posojil a 1 1 1 II 1 1 1 Din | oooooooo o>noo»noo>o an«lvniocnt-;coin rrin0n0nr^cntp»-i invomioi^ ohio tf^^-itjv^nonono aoijiuz HiAO op ii ^o^tovooonoon cncn^>coi^>cncor-i nnnnnhrih cs -M 0 a on c— cn no cn no i — onn en — cn 1 ju 3 v W Din i-h-hconocoocnco vo^orroiTjT^cni-i —i l/n 00 o 00 00 cn t— o — nococnno^no en — rics - — — o > -b[a qiAou lo on cn o cn o no i—i i—i —i —i —1 i > c v a o o o o o o i i lovjiniom"! 1 1 n >n >u 4) ■» a-o > Din | t^nm^mcnlino ocioooo*— — cnu-l r— t— CTNNor~t»oooo AOjjiuznjp -bz h|aou onononu">r~r— nooo loin^tninuincfi o;3| ouao[so j voc—ooono—'cnco cncncncncocojoen onon on on on on 00 on ŠT TJ cl 2 » i», rt K 3 7T c/J 7T c TI to g 5* In to oo oo TJ «i o 3 m to tn O0 Hi Ji to o cr rt n, 7T 01 r "O rt 3 N Bi • "1 • ; Hi Ji tO tn tn O sl NO ON sl tn tn O m 7 —' rt 2« o S-S. "0 C o "2 CL 0) » < 3 3 < O X "O O" ~ H.-o ■a •t o J?. *S' 3 | rt h- .. a 5' 3 5' "O 3 "t 5 « re —. 3 2 to 3 tu rt 3 cn — 2". 3 rt 3 < 0 O n< oq rt « 3 rt oct to 0-rt 3 s) 1 D J < £L S 3 rt N< rt m rt rt 3 rt to -O ~ O" 12 O ~< o « s s rt rt- —. TI 0 01 O O o «■»■ o < 5' b) tO a. rt r> rt 3 cr no Oo tO to -4 tO On sl tn tn ji to 8 Hi tO Ji a o o "—> OO tn vi U Ui " UiOWMM O oo oo to -J to tn I g I I I I 0\ 00 w ON 00 O NO Oi^aUiJiOJKS»-« . 3 3 tO tO t-« tn to oo NO g -4 ►-» sj H* O o r-* o < 5' to 03 a. rt o rt 3 cr "t b) NO (jO tO tO tn 00 ►-i Ji tO n cr BI rt a. P« 7T •t rt 01 c 7T ■o oo O rt < 3 3 N BI TI T • O 3 rt • rt- D 3 T3 •t rt ET O O. 3 N CL B> CD^OID T3 B) o C cr 3 rt 3 < cl "o t to ff » n xi .sr rt 3 & < TT o n » = S 5. 2 3 1 5 « rt rt o oi< TC" rt 3 3 (S c; ®S rt 3 rt 3 < rt 3 f~t* — b) a b) 3 S) •o 0 01 O O (K? tn 00 ON tn tn On Ji tn tO NO tO tO M 00 HI o to o ON to o to H« tn Ji tO On O ji OO Ji on on H* hO In O tn O O tO <1 Ji tn 00 tn — o ON O tO NO UY tj 3 a. 3 t» O 3* •o Cn< n CL 3 rt D 5' -o »I «2. n 3 pt a s SO "O o 3 n tO • 13 O ■t o o< s p o< rf < V "S o< C s C» 5T n> 3 n »j K- lin* . C o< sr c n SB S" vo OJ U5 n cl b) n •=: 2 * S' rt I rt rr v> "i N to 9 V n< «t < o < n 3 CL rt =3 OD 3 S" 09 VI £ to d' s- ** p J» H Z p a. o 13 ar »« rt n < "O 0 01 5* 3 n 3 b> 3 PT N b> a 3 ON tn rt 3 rt O Q-»Q O < S) b> Z rt N B) CL T C N< 3 zn t pi o n ro > •a »t o u> n B> ■o O 3 o -t J5 "o" 3" rt < ui rt CL rt 3 B» 7T T B) 3 »S* b> 3 b> 3 3 rt BI T3 «2. n>* 3 ,B> T3 "j rt 0- "S' 3 i ^ 3 o B) in 00 "O BI a. Q- S-s: B) < < 3. JS- ON Ji to tO H* Hi tO 00 00 tn OO tO 3 rt tn 5 a s - s rt o< 3 Er i - - - 3 3" O rt O rt On ji to tO H* tO Ji S s » s < rt O- rt tn O I O I I 8. S< •< rt o< T3 O O. "O 3 rt «5 O s 3 B) x< B V o CA O 3 5 a i" •a a> se. n < S 3 tt- ar c N< o. 3 n> N< rt ^ < S ■o O N B) 3 CL B) O rt< tn 3 3 S tO < 8° W H n ON ni (J Ji NO O" NO M ^ s r 3 2 s N< H 3 _ F" O BI 3 H- NO tO o 3 C O 7T O < D 5" tO tO W Ji ON VO ON Ji tO tO Hi to oo oo tn oo to o D a tO m Ji M tn tn h* NO cfs 00 InO 00 O vj w si v) < B> T 3 O tn 001 H» tO T3 n B) < B) » «1 rt < VI Bi 7T" D 5' o o ■c o cn O % 0 rt CL t- T) sr § "2. « ff Sr n'T> _ t" B> J* B) "1 " S F £. s- rt 2- ' < C -T* 0 0 o rt rr, w C/3 (11 rt "O O tn 0 N « S, s: s o 3* « 2. B> rr o. B) 3 U tn af s i § i- 7T O < a. o_ nT — 3 « ^ 1« T3 Ji 0 O 3--~ O 3 s: B) tn (K3 tn —• j» 3 M „ rt n S" "o" <" B) H- 2T 5C g -< -i D- B) B) — 3 - 3 BI It ' !k3 H § o » — rt — Z'. D rt 5* o- o o 3 tO r^ 00 Ji tn Si ■ TI ° C (n O CL 2- o K! c iS —. rt rt 0! 3 3 rt NO rt 00 < ^"2 » 3 M B> CL T C S, N oq o J rt Q_ "« O. C 0 0Q B) <• — tn< ^ 5' a> rt ■u o » 0- S. "O o 5- O Sj -o 3. o 3" OGr: CL Hi rt_ i-" rt !„ N< i rt i < .2. O ? 3" -O 1—k B> ON ^ ON - tO N • B» ON . O0 -o SJ O ^ S P BJ "rt* <- 3 5- rt I rt N< rt O 3 0 1. r cr 3 1 <2 O h- o cr o rt 3 CA T3 -t Si. "rt" 3 » »i B> 3 rt "< rt' **1 >t S) » Z m C/5 "< X- a. c 2. •s: CA to «t to Q< O. 3 2. g. g" s O i S " to < 01 t z to cl N O n. ca rf < O o ca > 3 ar •t 0 n< »p« 01 t t— Z fi) B S o< 3 n « sr N I < o 3 o rh S 9r H BI B o< C 3 01 3 o B> < 3 "O O 3 o N< 3 3i B) 3 -t •o o" 0Q to 3 rt 1 3 to On Hi tO Ji tO O OO to r n NO tO to N to 0 01 o cr rt ca T3 0 01 O to to Ji tO NO tO H" tn C Ji O O O on Os tO Ji 00 tO tO si tO Sj oo b no ji sl to 00 tn 00 O tn OO ON cn< rt O. 3 rt O o < c s D. O ct; o< 7T B» N C cr A rt CL 3 n D 3 M oq C O" to