voj) iža Vlaj) 5VI L 1CN«Jx ZN I GA VIA GEPPA -9 .... «.ju.iraj. Posamezna številka 20 lir, na S e j airanen 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6711 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. 249-50, 235-96. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. GLASILO ROMIJNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Kaj je prosta cona? Berite članek na 3. strani! jjžNOVLJENA IZDAJA LETO VI, ŠTEV. 49 (322)' TRST - SOBOTA, 27. NOVEMBRA 1954 CENA 20 UR n-: o ni pol miru _ 208 č(>grajska vlada je torej od-lorodW tila sovjetsko vabilo na . ferenco evropskih držav, ll»aj bi razpravljala o ko-ralen'^'vni varnosti Evrope. To Lehal ioniino stališče je nakazal Ferrar1^*0 v sv°iem nedeljskem a cper*Dru v Kopru s celo ploho jinih izgovorov, katere je ki3 m« ®al naviti v medene besede * umd liru in dobri volji do med-mfoni)1 od n e pomiritve. želja!1 * izgovori v noti in Tito-18.40 I f govoru imajo ves videz o-■ani^tičil onega, ki ima slabo Gol M1- pa si ne upa povedati ». lice. Predvsem je izgovor. da je premalo časa za pri-i sdiA0 takšne konference, poloma farizejski, Tito in ski n*1 j0va v]acja prav dobro veleni» da je bila ta konferenca zgcdt’ tana «in extremis», da ta-: sijal1 preprečijo nepopravljiv ko-o(Mif zahodnih držav, ki so na lgieškH da v kratkem ratificirali ariške sporazume ter s< 1 sankcionirajo ponovno o-^ 'Ožitev Zahodne Nemčije in 1 ilo vključitev v zahodni aški blok. Tudi najprepro-| išemu človeku je jasno, da saj. Slavni namen sovjetskega >vi. dloga preprečiti razcepitev Tòmi?tnpe in sveta v dva bl°ka. ’ fili1 pusti odprta vrata nadalj-Di pogajanjem za rešitev ftj h spornih vprašanj in tako (je-j Ogočiti dosego pomiritve in itja. Dokaz temu je izjava 'edlsiaf l'otova' da je SZ pripravljene« na kasnejši datum, če se zad" oži ratifikacija pariških • ‘razumov. (Pavia* Nadaljnji izgovor, češ da bi Merenca, kjer ne bodo pri-vse povabljene države, «KpvifJubila svoj smisel». Ce di'ti i si*e atlantskega bloka odkla-9 o sodelovanje, pomeni sa-.te da jim ni do iskrenega so-e/etit9 *0vanja in pomiritve v Ev-j Di in v svetu; najbolje so to i 20: kazale one države, kot Fran-jubliel,la' ki pravijo, da morajo )>. F'11 eie podpisati pariške spora-(be in utrditi zahodni vo-*i blok, šele potem se lah-bnjjč razgovarjajo o sovjetskih lvu Slogih. Ce jugoslovanska ajioS* ‘da trdi, da taka konferenca jniftjba nobenega smisla, izvaja no Člansko igro atlantskih dr-Slo. "P, ki hočejo, da bi miro-•niafAne države ostale spričo iplač1. eh nevarnih vojnih priprav do 6 82 obrambe, predane na mi-erjet® H jn nemilost napadalcev. koč^jti,0 je šej v svojem govo-rsi v tej točki naravnost v ab-PfUd. On trdi. da ni mogoče ndaI '•dovati na Cej konferenci, V0J er se boji, da bedo na kon-r6nci zatrdno predlagali u- ___J ePe za izglasovanje nekate- sklepov, ki bodo morda ‘dno vplivali v smeri nadnje zaostritve položaja v ropi». Po njegovi logiki ne Po pariški sporazumi, obo-itev Nemčije in njena ‘Ijučitev v zahodni napadal-blok povzročili zaostritve, •z il1 teeč sklep, ki bi ga v svo-b*j' fin v obrambo miru storile 20 d" Poljubne evuropske države ya Pyi nevarnim grožnjam a-toC'Dtskega vojnega bloka. Se-razumemo, zakaj Titova co za evropsjko varnost, na drugi strani pa tesno prijateljstvo do atlantskih držav, dejansko podpiranje vse njihove politike ter vztrajanje v vojaških zvezah in sporazumih z odkritimi sovražniki Sovjetske zveze. Jugoslovanski narodi se ne bodo nikdar sprijaznili s tem stanjem, marveč bodo vztrajali na vzpostavitvi ne le «normalnih», marveč vedno boljših. prijateljskih odnosov. Saj vedo, da jim od ZSSR ne preti nobena nevarnost, temveč, da lahko pričakujejo od nje le bratsko pomoč, gospodarsko in politično, ter zagotovitev varnosti. Nasprotno pa od Zahoda ne morejo pričakovati nič dobrega, pač pa mnogo slabega: gospodarsko in politično odvisnost, vojne bloke, o-boroževanje in, kot posledico, zadolžitev, propad gospodarstva, kar že priznava Rankovič Nadaljevanje dosedanje politike bi bilo za Jugoslavijo še mnogo usodneje, kot je bila politika Stojadinovičeve in Cvetkovičeve vlade. Se je čas, dokler Sovjetska zveza proži svojo bratsko roko... NEMŠKA OBOROŽITEV NAJVEČJA NEVARNOST ZA MIR bi preprečila združitev nemile Opomin Molotova vsem vladam, naj ne ustvarjajo položaj?, kjer bo nemogoče vsako pogajanje - DR Nemčija, LR Albanija in Finska pristajajo na vseevropsko konferenco Ljuta bitka za ali proti ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije ter njeni vključitvi v atlantski vojaški blok postaja od dne do dne bolj vroča. In to ne samo med dvema taboroma držav, socialističnim in kapitalističnim, marveč tudi v notranjosti večine zahodnih držav. Odkar je Sovjetska vlada poslala svojo noto z vabilom za vseevropsko konferenco, je glavna pozornost posvečena tej miroljubni pobudi. Doslej so se poleg Češke, Poljske in Kitajske, o katerih smo poročali že prejšnji teden, izjavile se l%e Ne razbijajte enotnosti! Glavni svet Slovensko-hrvatske ljudske prosvete je na svoji seji dne 20. 11. 1954 med drugim razpravljal tudi o vabilu, ki ga je naslovil na slovenske kulturne in gospodarske organizacije v Trstu neki, ne bolje identificirani Pripravljalni odbor. V omenjenem vabilu se naznanja ustanovitev nekega organizma, ki naj bi predstavljal pred tukajšnjimi oblastmi vse tržaške Slovence. Ob tej priliki je Glavni svet SHLP še enkrat ugotovil, da je za obrambo narodnostnih pravic, ki jih predvideva Londonski sporazum, nujno potrebna najširša enotnost Slovencev Tržaškega ozemlja, ne glede na politično prepričanje ali strankarsko pripadnost. Zato je pozdravil sklep slovenskih županov in občinskih svetovalcev, da nastopijo združeni pri oblasteh ter zahtevajo uveljavitev določil, ki jih vsebuje Posebni statut za Tržaško ozemlje. Glavni svet SHLP je prepričan, da je ta pot pravilna in da je treba nadaljevati » skupnimi sestanki in svobodnimi diskusijami, katere bodo omogočile ustvaritev takega enotnega in resnično demokratičnega organizma, ki bo lahko predstavljal vso slovensko narodno skupnost na tem Ozemlju. Zalo ne more sprejeti vabila ki ga je objavil v tisku že omenjeni Pripravljalni odbor Gospodar-sko-kulturne zveze, katera lahko predstavlja samo tisto skupino, ki je dala pobudo za ustanovitev te nove organizacije. Obenem pa vabi to skupino, naj opusti namero, ki je škodljiva stvari slovenske narodne skupnosti, ter naj si iskreno prizadeva za ustvaritev široke in demokratične fronte vseh tržaških Slovencev. Glavni svet Slovensko-hrvatske ljudske prosvete pripravljene udeležiti se konference tudi DR Nemčija, LR Albanija ter republika Finska. Finska je prva kapitalistična država, ki v celoti odobrava sovjetsko pobudo ter je pripravljena s svojo prisotnostjo na konferenci prispevati k u-trditvi miru v Evropi. Poleg teh so prišli tudi odgovori od nadaljnjih treh držav, in sicer Švedske, Svice in Jugoslavije. Švedska se v načelu strinja s sovjetsko pobudo in jo odobrava, vendar je — po izjavah zunanjega ministra Oesten Undena — rajši nevezana, kot pa bi s posrednim zavezništvom pokazala, da smatra nekatere sosedne države za svoje sovražnice. Švicarska vlada izjavlja v svojem odgovoru, da ne more sprejeti sovjetskega povabila, pač pa je pripravljena udeležiti se konference za evropsko varnost, ki bi bila sklicana dogovorno med interesiranimi državami. Jugoslovanska vlada, ki prav tako mora priznati vso važnost sovjetske pobude za ohranitev miru, pa se v svojem odgovoru od 24. t. m. izgovarja, češ da je rok prekratek in da je ni mogoče dobro pripraviti, kar ne jamči za uspešen izid konference. Druga pretveza pa je. da bi konferenca brez udeležbe nekaterih evropskih držav ne imela nobenega smisla. S tem se poniglavo krije za odklonilnim stališčem, ki so ga podali nekateri predstavniki treh zahodnih velesil, ki še niso doslej uradno odgovorile, kar pa bodo napravile v kratkem, to je pred 29. novembrom. dnevom sklicanja konference. Stališče francoske vlade je. da je sicer pripravljena pristati na sklicanje takšne konference, toda šele po ratifikaciji pariških in londonskih sporazumov, po katerih se obnavlja nemška vojska in se ponovno oborožena Zahodna Nemčija vključuje v atlant-ški vojaški blok. S tem pa bi bil seveda glavni razlog po ZSSR predlagane konference izigran. V zvezi z napovedano konferenco in odmevom, ki ga je imela v svetu, je nedeljska «Pravda» v Moskvi priobčila zelo tehten intervju zunanjega ministra ZSSR Molotova. V tem intervjuvu Molotov pobija vse «argumente» Na ugovore, češ da je rok prekratek, je izjrvil, da je ZSSR pripravljena preložiti konferenco na kasnejši datum, toda le pod pogojem, da se odloži tudi ratifikacija pariških sporazumov. Glede manevra francoske in kake druge vlade, da se ta konferenca lahko vrši šele po podpisu pariških sporazumov, je izjavil, da i-majo pogajanja za združitev Nemčije smisel le pod pogojem, če se ZDA, Anglija m Francija odpovedo svoji politiki ponovne oborožitve Nemčije in njene vključitve v vojaške bloke. Končno je naslovil resen opomin vsem vladam, naj ne ustvarijo položaja, v katerem bi postala nemogoča vsakršna pogajanja in v katerih bi se ustvarili pogoji za novo vojno. Radio Moskva je v sredo izjavil, da bi bila ponovna nemška oborožitev zelo težko dejanje, ki bi zaprlo pot možnostim za združitev Nemčije. Te- ga se v polni meri zavedajo predvsem v Zahodni Nemčiji. Tako so socialdemokrati po svojem voditelju OUenhauerju zahtevali, naj Zahodna Nemčija pristane na konferenco, predlagano od ZSSR ter naj isto zahteva tudi od treh zahodnih velesil. Obenem naj jih obvesti o nevarnosti, da bi sprejem pariških sporazumov za dolgo odložil združitev Nemčije v enotno državo. Liberalni vodja Dehler pa je v nekem intervjuvu izjavil, da mora Zahodna Nemčija vzpostaviti normalne diplomatske odnose s Sovjetsko zvezo. V italijanskem parlamentu je v četrtek govoril tov. Togliatti v razlago svoje inter- Andrej Višinski umrl Napredni svet objokuje izgubo velikega borca za mir in sodelovanje med narodi - Njegovo truplo je bilo z letalom prepeljano v Moskvo V ponedeljek dopoldne je nenadoma umrl v New Yorku stalni delegat Sovjetske zveze pri OZN tov. Andrej Višinski. Zadela ga je srčna kap. Cim se je izvedelo za njegovo smrt, so bile vse seje Organizacije združenih narodov ukinjene, zastave vseh 60 držav članic so bile spuščene na pol droga, dočim so v vseh komisijah počastili spomin pokojnika z enominutnim molkom. Truplo pok. Višinskega so položili na mrtvaški oder v dvorani sovjetske -delegacije pri OZN, kamor so v torek prihajale razne politične in diplomatske osebnosti ter velike skupine ameriških državljanov, da se poklonijo neutrudnemu borcu za mir in sodelovanje med narodi. Popoldne so prenesli truplo tov Višinskega v bronasti krsti na posebno ameriško letalo, ki ga je prepeljalo do Pariza, kjer ga je prevzelo sovjetsko leta lo, da ga prepelje v Moskvo. Truplo sta spremljali vdova in hčerka ter sovjetski poslanik v Washingtonu Zarubin. Tudi v Parizu se je zbrala velika pelacije na zunanjega mini- množica delovnih ljudi, da po- stra, kakšen odgovor namerava dati italijanska vlada na vabilo ZSSR. Poudaril je zgodovinski pomen sovjetske note ter pozval vse ljudstvo v odločno borbo proti nemški Oborožitvi. slednjikrat pozdravi in obsuje s cvetjem krsto tov. Višinskega, ki so ga vsi narodi ljubili zaradi njegove vztrajne borbe za mir in neodvisnost narodov. V četrtek zjutraj je pa sovjetsko letalo s posmrtnimi ostan- PO SKLEPU O POVIŠANJU NAJEMNIN Zvišanje cen in pristojbin bo prizadelo malega človeka V soboto je bil v italijanskem senatu sprejet z glasovi vladne večine, monarhistov in misinov osnutek zakona o povišanju najemnin. Dva tedna je. .tej al a trda bitka, v kateri so komunistični in socialistični poslanci vložili vse svoje sile v obrambo najemnikov. Toda vsi njihovi napori so bili zaman; vsi predlogi za vsaj delno ublažitev zakona so bili odbiti. S tem se je pa vladna večina popolnoma razkrinkala in dokazala vso svojo nepopustljivost nasproti najmanjši zahtevi, ki bi olajšala težko breme tega zloglasnega zakona. Najhujše je to, da je bil sprejet tudi člen 2 bis, ki dovoljuje tudi 100-odstotno povišanje, če se lastniku stanovanja zdi, da živi njegov najemnik v boljših pogojih kot on sam. Dočim bo zakon prizadel milijone najemnikov, bodo i-meli od tega koristi bogati '•da ini nikdar protestirala Pariškim in londonskim ai°j! 'f Aazumom, proti ponovni o-0 fte°žitvi Nemčije in pripravku p1! "lju protisovjetskega voja-uga bloka izrazito napadal-ij d,i,# 3a značaja. ‘'inska kot kapitalistična dr-arey va ni imela takih pomisle-£> "f proti vseevropski konfeti # ter je takoj pristala in oto * Pravila sovjetsko vabilo. . ^slovanska vlada, ki se ;no r '0 rada širokousti s svojim etni . !>ciaiizmom», pa odklanja po- °,V/CJo’ kratka Titova vlada, hoče dia t ,lahko demagogijo pokazati ičim j dobro voljo» ne morda težK, ^anjemu svetu, ki le predo-'ne-je b1 pozna take trike, marveč ■i.jatsjNosiovanski javnosti, ki ne-sreffLjno pri<4akuve vsakega no-l !§u koraka, ki bi jih pribli-VežJ1 sovjetski zvezi in jih iztr-"te 'I iz nevarnega objema so-'po S* Nžnikov jugoslovanskih na--ifi A "Lv in miru. el C kitova vlada dobro ve, kak->lo >1' je danes razpoloženje v 11'jr 'Noslaviji glede tega. Prav l(‘ si na eni strani prizade-°L * da bi prikrila svoji javno-an».L j vse, kar bi moglo še bolj Ki j Alamteti ljubezen in zaupa->čil|,s^ ' jugoslovanskega ljudstva m Sovjetske zveze ter okre-i* y f njegove zahteve po poglo-vu v‘ dosedanjih odnosov; na tv,y Ai strani pa zlorablja veko dušno sovjetsko ponudbo ,o y 'aži in podtikanja proti -SZ -prsocialističnemu svetu. Tako v Kopru rekel, da «je e ®yvilno, da je prišla pobuda ,vvg\f, Sovjetske zveze in drugih jVo li :‘C)dnih držav», «ker se je fsK9nvsem tem času pokazalo, da olio” Pesnica na naši strani», «da 1! lismo bili krivi». Trdil je A"1, češ da «tudi oni dokon-ji f Priznavajo, da je resnica ‘ f f, daši strani in da mi nismo I .v‘». Rekel je in ostal je živ! I* v glede na očitno neresni-,'s* in zlonamernost teh tr-pv najbolje izpričuje krivdo ja in njegove vlade prav ,j da zakrknjenost do vseh t °vnih pobud SZ, kot je na djeno vabilo na konferen- KOMISIJA ZA RAZMEJITEV bo kmalu začela delali V Vidmu bo konferenca za obmejni pronte! Kot poroča «Tanjug», je jugoslovanska vlada imenovala svoje predstavnike v takozva-ni mešani komisiji za določitev dokončne razmejitve med področjem, ki je po Londonskem sporazumu pripadlo Jugoslaviji, ter področjem, ki je bilo prisojeno Italiji. Za vodjo jugoslovanske delegacije je bil imenovan Rihard Knez. kateri je že vodil jugoslovansko delegacijo za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po mirovni pogodbi. Ko bo imenovana tudi zadevna italijanska delegacija, se bosta obe sestali na prvem sestanku, ki bo verjetno v Ljubljani. V Beogradu se nadaljujejo jugoslovansko-it.alijanska pogajanja glede ureditve doslej nerešenih vprašanj za izplačilo reparacij, ki jih je dolžna Italija, na drugi strani pa od škodnine za razlaščeno italijansko imovino v Jugoslaviji ter zapuščeno premoženje italijanskih optantov. Pogajanja potekajo po zatrdilih iz Beograda, ugodno in naglo ter pričakujejo, da se bodo končala s popolnim sporazumom v začetku decembra. Po vesteh iz Beograda izhaja, da se bodo v kratkem, pričeli razgovori med Jugoslavijo in Italijo glede ureditve malega obmejnega prometa na področju Tržaškega ozemlja. Po vsej verjetnosti se bodo pogajanja o tem vprašanju začela že 3. decembra v Vidmu. Na podlagi Spomenice o sporazumu je treba določiti predpise o olajšavah osebnega in trgovskega prometa med obema področjema razdeljenega O-zemlja. ATENE — V nedeljo so se vršile po vsej Grčiji upravne volitve, ki so silno iznenadjle vse vladne kroge in tudi svetovno javno mnenje zaradi nepričakovane zmage opozicijskih demokratičnih strank, ki so se za te volitve združile. Kandidati opozicije so v predvolilnih zborovanjih zahtevali politiko, ki naj zajamči civilne svoboščine vsem državljanom. prenehanje preganjanj in diskriminacij ter zunanjo politiko prijateljstva z vsemi državami. Spričo te velike zmage v vseh večjih mestih, zahtevajo sedaj izvoljeni kandidati demokratične opozicije nove politične volitve, Churchill je hotel med vojno izdali ZSSR LONDON — Vse angleško javno mnenje je silno razburila izjava 'Churchilla, ki jo je dal v torek na nekem volilnem zborovanju. 'Churchill je namreč zatrdil, da je ob koncu druge svetovne vojne poslal lordu Montgomeryju brzojavko, v kateri mu je ukazal naj ima pripravljeno zaplenjeno o-rožje. da ga bo ponovno razdelil poraženim nacističnim četam za napad na sovjetsko armado. Po tej nečuveni izjavi, ki je vznemirila ves svet, se je oglasil nacistični zločinec gen. Kesselring, ki je Churchilla pohvalil, ker «je imel vedno v vidu politične posle- dice vojaških pobud ZSSR». NEW YORK — Politična komisija OZN je v torek soglasno odobrila dva člena resolucije za ustanovitev mednarodnega «atomskega poola». Člena, od katerih prvi izraža željo, da se mednarodni organ za atomsko energijo ustvari čimprej, drugi pa določa za bodoče poletje sklicanje znanstvene konference za miroljubno uporabo atomske sile, sta bila sestavljena na podlagi popravnih predlogov pok. tov. Višinskega. Po tej odobritvi je bilai tudi resolucija v celoti odobrena soglasno. lastniki in družbe, ki predstavljajo dve tretjini lastnikov V torek se je nadaljevala v poslanski zbornici razprava o takozvanem pooblastilnem zakonu in o povišanju prejemkov državnih uslužbencev. Kot je bilo pričakovati, so se de-mokristjanski sindikati izven zbornice dogovorili z vladnimi predstavniki in popustili v svojih zahtevah. Vlada sicer obljublja za letos '5.000 lir poviška. toda brez poenotenja plač. kot je bila prvotna zahteva vseh treh sindikalnih organizaciji, ter. pokojnine v višini 7 desetin plače namesto 9/10, dočim ostajajo vsa ostala vprašanja za ureditev sla-leža državnih nameščencev odprta. Vlada se je zatekla k temu zahrbtnemu dogovoru s svojimi sindikati, da bi se izognila porazu v poslanski zbornici, kjer se je ustvarila nevarna večina sestavljena iz komunistov, socialistov, socialdemokratov, republikancev in številnih demokristjanov Z novimi predlogi se je sedaj predstavila v poslanski zbornici, kjer se je vnela živa debata. V sredo je govoril glavni tajnik Splošne italijanske delavske zveze Di Vittorio, ki je pribil, da se bo njegova organizacija dalje borila, da se zadovoljijo vse zahteve državnih nameščencev, ter predlagal, naj se poviški raztegnejo tudi na uslužbence javnih ustanov. Medtem je ministrski svet, z izgovorom, da mora poisk"ti sredstva, ki so mu potrebna za kritje poviškov državnim nameščencem, odobril vrsto u-krepov, s katerimi misli izsiliti od davkoplačevalcev v bodočih sedmih mesecih 20 milijard, v finančnem letu 1955-56 pa 30 milipard lir. V ta na- vij, za licence javne varnosti za hotele, penzione, gostilniške obrate, za koncesije za skladišča in naprave za razdeljevanje goriv in mineralnih olj. Povišane so bile pristojbine za orožne liste, za lovska dovoljenja, trgovanje, šoferske patente prve stopnje, igralnice, zdravilišča in tovarne za predelavo mesa. Z nadaljnjim ukrepom se povišuje državna pristojbina na radijske in televizijske sprejemnike, za prve 850 lir. za druge 5 tisoč lir letno. Po zadnjih vesteh je bilo sklenjeno tudi povišanje skoro vseh vrst cigaret. Ta nova povišanja bodo nedvomno vplivala na cene na splošno in tako še bolj otežkočila že itak težke pogoje življenja delovnega človeka. ki tov. Višinskega prispelo v Moskvo, kjer so ga pričakoval' sorodniki, predstavniki vlade na čelu s tov. Molotovom, voditelji sovjetskih organizacij ter člani tujih poslaništev. Truplo je bilo nato prepeljano in položeno na mrtvaški oder v stebrni dvorani Moskovskega Sindikalnega doma. * * * Andrej Višinski se je rodil leta 1873 v Odesi kot sin meščanske družine. Ze kot mlad študenl prava se je začel politično udejstvovati in je bil kot revolucionar in organizator dijaških skupin v Socialistično stranko preganjan od caristične policije. Po prvi re-parkrai obsojen in izgnan ter je aktivno udeležil, je bil pregnan v Sibirijo. Tudi pozneje je bil parkrat obosjen in izgnan ter je pretrpel vse tegobe izgnancev. Leta 1920 je Višinski vstopil v Doljševiško partijo in bil imenovan za ljudskega komisarja za preskrbo. V težkih letih pomanjkanja je pokazal velike sposobnosti voditelja in organizatorja. Pozneje je poučeval na moskovski univerzi, postal je dekan instituta za gospodarske vede in pozneje državni tožilec na Vrhovnem sodišču ZSSR. Nato je bil leta j925 imenovan za rektorja moskovske univerze in člana ministrstva za ljudsko izobrazbo. Leta 1939 je postal podpredsednik sveta ljudskih komisarjev ter sodelavec Molotova. V tem položaju je vodil važne razgovore z raznimi tujimi predstavniki v predvidevanju izbruha druge sve- tovne vojne. V času vojne je bil predstavnik ZSSR v zavezniškem posvetovalnem svetu za Sredozemlje. Pozneje se je Višinski u-deležil nadaljnjih važnih pogajanj, kot za premirje s Finsko, za sklenitev sporazuma prijateljstva in medsebojne pomoči s Češkoslovaško in Francijo ter z Ru-munijo. Kot velik in moder prtyinìk je leta 1945 zastopal svojo vlado na velikem procesu proti nacističnim velezločincem v Niirnbergu. Ud leta 1946 do 1949 je vršil najprej posle namestnika zunanjega ministra in pozneje zunanjega ministra, dokler ni bil v marcu 1953 imenovan za voditelja sovjetske, delegacije pri OZN, kjer je ostal do svoje smrti. Andrej Višinski je vse svoje življenje posvetil stvari miru in napredka. Bil je velik pravnik in spreten diplomat, predvsem pa je bil veliki borec za stvar sou-jetskih narodov, za njihov napredek in blaginjo. Z vsem srcem je bil predan svojemu ljudstvu in delovnim ljudem vsega sveta, zato se je tudi znal tako boriti proti vrsti nasprotnikov v OZN, ki jih je večkrat s svojo govorniško spretnostjo in nepobitnimi dokazi pritisnil ob zid. Višinski je dal s svojim delovanjem velik doprinos sedanjim naporom Sovjetske zveze, da doseže pomiritev med narodi in da za vselej odstrani nevarnost nove vojne. Njegovo ime bo ostalo za vedno v spominu delovnega ljudstva vsega sveta. Nacistični sodniki hočejo razpustiti nemško Ko m partij o Protestno pismo tržaških demokratičnih organizacij proli nezaslišani nameri Adenauerjevé vlade V torek se je pred ustavnim sodiščem v Karlsruhe pričel, na podlagi ovadbe Adenauer-jeve vlade, proces proti Komunistični partiji Nemčije. Vlada v Bonnu skuša doseči razsodbo, po kateri se prepoveduje obstoj nemške partije. Med sodniki ustavnega sodišča se nahajajo tudi bivši nacisti in sodelavci Hitlerj Ta protiustavni proces, ki spominja na protikomunistične procese za časa Hitlerja, je vzbudil tako v Nemčiji kot tudi v ostalih državah val o-men so bile ustanovljene nove . gorčenih protestov. Demokra-takse za vpis časopisov in re- ' tiene organizacije iz vsega sve- ta pošiljajo Nemški KP izraze svoje solidarnosti. Tudi naša partija je poslala v sredo pismo bratske solidarnosti, z zagotovili. da bodo vse demokratične organizacije našega ozemlja popularizirale njihovo borbo proti novemu nacizmu. Ustavni zbornici Zahodne Nemčije v Bonnu je bilo pa poslano sledeče protestno pismo: Proces, ki se te dni vrši v Karlsruhe in v katerem je vlada obtožila Komunistično partijo Zahodne Nemčije, je globoko ogorčil vse tržaške demokrate, v imenu katerih Veliki dobrotnik“ pogled na del udeležencev izr ednega kongresa Delavske zve ze, ki je bil v nedeljo v dvorani Nazionale V obljubah in olepševanju stvari je Tito nenadkriljiv mojster, V svojem nedeljskem govoru je na primer med drugim trdil tudi to, da je tržaškim Slovencem dosegel — dobrotljivost pa taka — tak manjšinski statut, ki jim «omogoča, da ohranijo svojo narodno pripadnost in kulturo, da se razvijajo, četudi v okviru druge države, v Italiji in so obvaro: vam zapostavljanja. Res, veliko hvaležnost smo mu dolžni, ko nas je z barantanjem oropal popolne narodne enakopravnosti, zajamčene po Stalnem statutu mirovne pogodbe, ter nas zopet pahnil na stopnjo zatirane narodne manjšine. Kar se tiče Posebnega statuta, naj ve, da z a uživanje pravic, ki so v njem, še ne zadostuje podpis Velebita in Brosia, marveč, da si bomo morali te pravice izbojevati s trdo in dosledno borbo; in še ne vemo, ali bomo v tej borbi v celoti uspeli. Posebno še spričo nelojalnega obnašanja njegovih tu-kajšnrth pristašev fpq vsej ve• rjetnosti po navodilih iz Ljubljane), ki jim gre predvsem za to, da si iz koncesij statuta kujejo si)oj politični kapital, dočim pa jih resnični interesi prokleio malo brigajo. Izgleda, da tudi njegove vlade prav dosti ne briga, kdaj in kakšne pravice bomo dobili, ker sicer bi že poskrbel za funkcioniranje takozvane mešane komisije. Najbrž se zanaša na to, da ne bo treba dati obljubljenih pravic Italijanom cone B; zato naj se tudi tržaški Slovenci zadovole le s pisanimi pravicami in z miloščino, ki nam jo bodo naklonile tukajšnje oblasti. Sicer je bil tudi do istrskih Italijanov — v besedah — izredno «velikodušen». Govoril je o «bratstvu Slovencev, Hrvatov in Italijanov» ter zagotavljal, da v njegovi «socialistični» državi ni nobene diskriminacije in da so vsi enakopravni. In zakaj je potem v enem samem letu, od 8. oktobra lani do danes, zbežalo iz pravkar priključenih krajev nad 5000 lju- di, ki so rajši pustili zemljo in hiše, kot pa da bi uživali še nadalje «enakopravnost» in druge dobrote Titovega «socializma». Cernu so bila sploh potrebna zagotovila Posebnega statuta za I-talijane cone B, če pa jim je že po «socialistični ureditvi» Jugoslavije zagotovljena popolna narodna enakopravnost? To tezo zastopajo tudi litovski časopisi, zlasti v Trstu. To pomeni, da jim niso pripravljeni priznati nič več, kot so imeli doslej, kar se zelo nevarno sklada z brezbrižnostjo Titove vlade za uresničenje določb Posebnega statuta. TOKIO — Spričo težke krize, ki jo preživlja Japonska zaradi zgrešene notranje in zunanje politike prvega ministra Jošide. se je ustanovila nova stranka pod imenom «Japon ska konservativna demokratska stranka», v katero je pristopilo že 124 poslancev in 18 senatorjev. Na prvem zborovanju nove stranke je njen voditelj Ihiro Hatojama izjavil, da je glavna točka njenega programa zahteva po diplomatskih in trgovskih odnosih z ZSSR izražajo podpisane organizacije odločen protest. Namen bonnske vlade — ki hoče slediti hitlerjevskim stopinjam — da postavi Komunistično partijo izven zakona, predstavlja kršitev nemške u-stave, Deklaracije o človeških pravicah in vsakega demokratičnega načela. Dejstvo, da se danes postavljajo komunisti — ki so bili med najboljšimi sinovi nemškega naroda v obrambi časti svoje dežele, katero je nacizem potepal in oblastil, in ki so V tje borbi, na čelu z Ernestom Thalhmanom. dali tako velik doprinos herojev, barbarsko u-ničenih po SS — pod obtožbo na način, da ne morejo niti javno in demokratično organizirati svoje obrambe in morajo biti sojeni od sodnikov, ki so se omadeževali s strašnimi krivdami in velikimi odgovornostmi v hitlerjanskem ra-žimu. dokazuje vsej svetovni javnosti, kako nevarni so načrti Amerikancev, da zaupajo A-denauerjevi vladi odločilno funkcijo v takozvani Zahodnoevropski obrambi. Podpisane organizacije v i-menu tržaških demokratov zahtevajo, naj se takoj umakne ovadba in ukine krivičen proces, naj se Komunistični partiji, njenim voditeljem in pristašem zagotovi popolna pravica delovanja v službi miru. svobode in blaginje nemškega naroda, na podlagi načel demokracije, potrjenih v nemški ustavi. Komunistična partija — Zveza komunistične mladine — Zveza partizanov — Demokratična solidarnost —- SHLP ■— Delavska zveza — Zveza demokratičnih žena — Združenje bivših pol. preganjancev, ZGODOVINSKI SKLEPI IZREDNEGA KONGRESA DELAVSKE ZVEZE S Tržaški delavci pristopajo k slavni SI D z" Veliko zanimanje je vladalo med tržaškim delavstvom za izredni kongres Delavske zveze To dokazuje ne le veliko število delegatov in povabljencev na kongresu samem, temveč tudi izredno visoko število pripravljalnih sestankov in zborovanj. V celoti je bilo skoro 200 predkongresnih zborovanj, od teh 161 v tovarnah in oddelkih, 22 zborovanj posameznih delavskih strok ter 14 vaških in okrajnih zborovanj. Na teh zborovanjih so delavci temeljito proučili vsa vprašanja, ki se jih najneposredneje tičejo, predvsem gospodarske probleme, svoje stroke in splošna ter politična vprašanja, nastala z novim položajem, zlasti še glede narodnih pravic ter de mokratičnih in sindikalnih svoboščin. Temeljito pa so pr e diskutirali tudi predlog glede pristopa tržaške Delavske zveze v Splošno italijansko delavsko zvezo (CGIL). O tem je pričala obsežna in tehtna diskusija na kongresu. Ze ob napovedani uri je bilo v nedeljo dopoldne skoro docela zasedeno veliko gledališče Nazionale; ko pa je tov. Calabria malo pred 10. uro otvoril kongres, ni ostal prost noben sedež in je mnogo udeležencev moralo stati. Dvorana je bila okrašena z rdečo sindikalno zastavo, ter napisi v slovenščini in italijanščini: «Za enotnost in oživitev gospodarstva», «Naj živi SSZ!», «Naj živi SIDZ», «Naprej za enotnost vseh delavcev». Igranje delavskih borbenih pesmi je poudarjalo ozračje delavske solidarnosti. V predsedstvu kongresa tova riši Sema, Gombač, Ftadich in Lama. V predsedstvo so bili izvoljeni Izvršna komisija Delavske zveze, predstavniki obstoječih strokovnih sindikatov CGIL v Trstu, predstavnik vodstva CGIL iz Rima tov. dr. Luciano Lama, zastopnika Delavskih zbornic iz Gorice tov. Bergamas in iz Vidma tov. Di Lazzaro. Predsednik nedeljskega zasedanja tov. Sema in tov. Gombač sta uvodoma obrazložila pomen izrednega kongresa v zvezi z novim položajem, v katerem je treba povečati napore za združitev vseh delavcev ter za reševanje nujnih vprašanj gospodarske obnove našega ozemlja. V teh prizadevanjih bomo uživali vso solidarnost in pomoč italijanskega delovnega ljudstva in slavne SIDZ (CGIL). s katerima se moramo še tesneje povezati, če hočemo doseči uspehe v naši borbi. Po izvolitvi komisij za overovitev mandatov in za resolucije je kongres poslal tro-člansko delegacijo, naj nese pozdrave in izraze solidarnosti na spominsko proslavo v mali dvorani Verdija ob desetletnici smrti antifašista Gabrijela Foschiattija ter položi venec na kamen z njegovim imenom v parku pod Sv. Justom. Poročilo tov. Radicha Glavno poročilo je v imenu I rili v borbi proti nacifašizmu | Delavska zveza se je vedno vodstva Delavske zveze podal in proti kolonialnemu zatira- trudila, da bi prišlo do emt-njen tajnik tov. Ernesto Ra- nju anglo-ameriških okupato- nosti. toda šovinistična Delav- dich, ki je prikazal verno sliko današnjega gospodarskega stanja v naši coni ter težke razmere delovnih ljudi. Po uradnih podatkih je 16.000 brezposelnih, to je 14% vsega aktivnega prebivalstva, dočim je v Italiji 10%, čeprav je že to eden najvišjih odstotkov nezaposlenih v svetu. Luški promet je v 8 mesecih 1954 nazadoval za 25,4%; zaradi pomanjkanja dela je v ORDA suspendiranih več sto delavcev, Arzenal in nekatere druge ladjedelnice pa že dolgo izvajajo suzpenzije v izmenah, ki za eno tretjino zmanjšujejo delovne dneve. Zaposlena delovna sila se je v zadnjih treh letih znižala od 90.599 na 87.091 oseb, čeprav je število prebivalstva naraslo za 1907 ljudi. Od sedaj zaposlenih jih dela v javnih službah 31.739 oseb, v industriji pa le 30.965. Zelo resen pojav je postopna dekla-sacija tržaškega delavstva. To težko stanje otežuje veliko pomanjkanje stanovanj; samo pri IAOP je 11.000 prošenj za stanovanja. Pomanjkljivosti vladnega načrta Z londonskim sporazumom se je to stanje še poostrilo z dotokom beguncev iz Miljskih hribov in cone B. z odpustom 4.700 nameščencev vojaških sil. Po skupni preučitvi stanja je SIDZ takoj predložila predsedniku vlade in drugim pristojnim ministrom nujne zahteve, med njimi zahtevo po u-veljavitvi organskega zakona za gospodarsko obnovo našega ozemlja. Ukrepi italijanske vlade pa ne zadovoljujejo naših potreb. Predvsem ne upoštevajo nujnosti zaposlitve odpuščenega osebja vojaških sil. Tudi vprašanje nameščencev ZVU še ni jasno rešeno, Za ljudska stanovanja je predvidenih le 7 milijard lir, za druga javna dela (novi dok, ceste, železnice, šole, cerkve) je določenih 15,9 milijard lir, za javna dela v luki 2 milijardi, za pomoč mali in srednji industriji 500 milijonov, za kmetijstvo pa niti ene lire. Od dveh ladij s skupno tonažo 16.500 ton bo le ena zgrajena v Trstu; naknadno je bila obljubljena gradnja dveh tovornih ladij pri Sv. Marku in ene tovorne z 2.500 BRT pri Sv. Roku. Velika napaka vladnega načrta je ta, da nima določenega roka izvedbe. Najhujše pa je to, da ta načrt, ki bi bil dober kot zasilen, vlada smatra za dokončnega, s katerim misli, da bo dvignila naše gospodarstvo. Spričo tega je pred log SIDZ za organičen zakon še vedno aktualen. Med drugim ta načrt predvideva tudi ustanovitev proste cone, ki bi pomenila veliko pomoč k dvigu lokalnega gospodarstva. Temu se upirajo le 3-4 srednji industrije! in kaka desetina veletrgovcev. To najbolje dokazuje soglasje vseh ostalih gospodarskih slojev. Naša sindikalna organizacija zahteva na političnem področju priznanje in izvajanje demokratičnih in sindikalnih rjev in ki so nam priznane tako v italijanski ustavi kot tudi v Spomenici o sporazumu. Spoštovanje svoboščin in sprejetih obveznosti Ko zahtevamo dosledno u-veljavitev določb Spomenice, ne moremo priznati omejitev, ki bi jih nekateri krogi skušali uvesti na škodo Slovencev pod italijansko ter Italijanov pod jugoslovansko upravo. Ne samo da ne sme biti diskriminacij, marveč se ne sme uvesti živinski pojem recipročnosti, po katerem naj bi bili tržaški Slovenci odn. istrski Italijani smatrani za talce. V skladu z določbo 5. člena Spomenice morajo odpasti vse omejitve izvozov, vsiljenih po ZVU, vzpostaviti je treba vse nekdanje pomorske linije in vrniti Trstu vse njegove ladje, zlasti Vulcanio in Saturnio. Javna skladišča morajo dobiti potrebne kredite za uvedbo ugodnih tarif; .takoj je treba sklicati konferenco o Prosti luki, na katero morajo priti tudi Češka, Madžarska in Poljska. Potrebna je izvedba načrta za gradnjo ladjevja, s katerim naj se vzpostavijo nekdanje linije. Načrt javnih del mora po določenih smernicah, pospe sevati razvoj industrije in trgovine. Posebne važnosti za vse gospodarske panoge je u-stanovitev proste cone. Za kmetijstvo morajo vsaj ostati v veljavi določbe., ki jih je v njegovo korist izdala ZVU. Državni poseg v naše gospo darstvo naj se uresniči z javnimi deli in z velikimi investicijami v podjetja IRI. ki jih Confindustria skuša likvidirati. Borba proti monopolom Popolna vključitev našega gospodarstva v italijanskega vede tržaško delavstvo v odločno borbo proti monopolom, ki imajo največji delež na vsem gorju, ki ga je deležen deloven človek, draginji, brezposelnosti, nizki življenjski ravni itd. Treba se je boriti, da delodajalci spoštujejo delovne pogodbe, ter doseči še znatna zboljšanja prejemkov. Izpolnitev vseh naših teženj in zahtev ni odvisna od dobre volje pristojnih oblasti, marveč predvsem od naše borbe. Pri tem je nadvse važen faktor enotnost delavskega gibanja, za katero si mora vsakdo prizadevati po svojih močeh, da jo dosežemo. Sindikalna razdvojenost ni le tržaški pojav, toda pri nas je posebno globoka zaradi trčenja dveh nacionalizmov. Oba sta enako divja v trenjih, za katera je odgovoren fašizem, ki je igral v naših krajih zlonosno vlogo, kot tudi titovstvo. K temu pa je treba prišteti še dolgotrajno vojaško okupacijo v vsemi zlimi posledicami, korupcijo, strahovanji, omejitvami itd. Toda tudi drugi so za to odgovorni. Tako se istrski begunci niso smeli vključevati v našo organizacijo, če so hoteli dobiti delo, izkaznico, sta- ska zbornica je to vedno odklanjala. Mi pa še vztrajamo na tej politiki ter pozivamo voditelje D. zbornice, da skupno proučimo, kako vzpostaviti enotnost delavskega razreda, da bo kos težkim problemom. Vse delavce pozivamo, naj delajo za dosego tega cilja. Fašisti se hočejo polastiti vodstva Delavske zbornice, sicer pa ustanoviti svoj lastni sindikat ČESNAL. Po mestu že lepijo zadevne pozive, obenem pa izvajajo provokacije, da bi pridobili novih pr:stašev. Treba se je truditi neprestano, . da utrujujemo delavsko enotnost, da se borimo proti šovinizmu in drugim nezdravim pojavom, ki razdvajajo delavski razred. Ko je treba ustaviti pohod delovnih ljudi, so kapitalisti vseh narodnosti, ver in prepričanj vedno enotni. Zato moramo biti tudi mi za dosego svojih ciljev združeni. Združeni v borbi za mir in napredek V novem položaju je ne le neizbežno, marveč tudi koristno za naše sindakalno gibanje, da postanemo sestavni del Splošne italijanske delavske zveze. Z • vključitvijo v njene vrste in v njene borbe bomo lahko uresničili svoje težnje na gospodarskem, političnem, narodnem in drugih področjih. Združeni z delavci vseh dežel se bomo kot del slavne SIDZ borili za mir in napredek, za vlado miru in mednarodnega sodelovanja, ki naj dela v korist delovnih ljudi. Ne bomo štedili naporov, da dosežemo zboljšanje ravni delovnega ljudstva, popolno uveljavitev Spomenice in prilog, obnovo tržaškega gospodarstva. Pozdravi geriških in furlanskih delavcev svoboščin, ki sme si jih pribo- novanje, podporo. Za Radichevim govorom, ki so. ga navzoči nagradili z dolgotrajnim odobravanjem, je prinesel pozdrave delavcev go-riške pokrajine tajnik tamkajšnje Delavske zbornice tov. Bergamas. V svojem nagovoru je poudaril dolgoletne skupne borbe za mir, delo in demo kracijo. Zagotovil je vso solidarnost in podporo goriškega delavstva s tržaškimi v njihovih novih borbah. Za njim je prinesel pozdrave furlanskih delavcev član vodstva videmske Delavske zbornice tov. Di Lazzaro, ki je prikazal težke razmere, v katerih žive in se bore delavci videmske pokrajine. Tako namerava bombažna predilnica v Pordenonu odpustiti 1.500 od 2.600 zaposlenih delavcev. Da bodo delavci kos tem trdim borbam proti samovolji delodajalcev, je potrebno, da se združijo v enotno fronto ne glede na po litično pripadnost in nazore. Tržaškim delavcem bodo njihove borbe mnogo olajšane, ko bodo z vstopom v CGIL imeli podporo mogočnega italijanskega delavskega gibanja. V imenu, tržaških strokovnih zvez železničarjev, poštnih, te- legrafskih in telefonskih nameščencev, carinskih uslu žbencev ter nameščencev električnih družb, ki so bile že doslej včlanjene v CGIL, je pozdravil delegate tov. Liberio V svojih kratkih besedah je podčrtal potrebo borbe zlasti proti velikim italijanskim monopolom, ki ne le samovoljno diktirajo cene, marveč dejansko vodijo vso italijansko politiko. Potrebna je enotna akcija vseh delavcev, da se podržavijo velika monopolistična podjetja, kot Montecatini, e-lektrični trust, itd., ki kujejo milijardne dobičke vsako leto na račun delovnega ljudstva. Brzojavka voditeljev SIDZ Tov. Sema je nato prebral pozdravni brzojavki tajništva pokrajinskih Delavskih zbornic Treh Benečij ter glavnega vodstva SIDZ s podpisi voditeljev Di Vittorija, Bitossija, Lizza-drija. Santija in Novelle, ki so ju delegati pozdravili z velikim navdušenjem. Bratske besede tov. Lama Burno sploskanje se je dolgo prejemkov, avtomatične povi- razlegalo po veliki dvorani, ko je stopil k mikrofonu predstavnik in član Izvršnega odbora SIDIZ tov. Luciano Lama. ki je pozdravil kongres DZ v imenu velike delavske organizacije. Vem — je rekel v uvodnih besedah — da bi radi imeli v svoji sredi voditelja Di Vittoria; žal njega in ostale glavne voditelje zadržuje v Rimu velika parlamentarna bitka za zvišanje prejemkov državnih nameščencev. A v kratkem bodo prišli k vam, da skupno z vami organizirajo nadaljnje borbe tržaškega delavstva. Nato je govoril o velikih bitkah, ki jih v. zadnjih letih vodi italijansko delovno ljudstvo pod vodstvom svoje slavne SIDZ, ki šteje danes preko pet milijonov članov. Ena. največjih zmag v teh borbah je bila nedvomno ona proti sleparskemu volilnemu zakonu. Delavci in kmetje sledijo svoji veliki organizaciji vedno bolj strnjeno in z rastočim navdušenjem. Trde borbe vodijo že dlje časa italijanski kovinarji in zaradi trmastega odpora Confin-dustrije še niso uspeli v svoji zahtevi po zvišanju mezd in drugih upravičenih zahtevah. Zato bodo v prihodnjih mesecih nadaljevali in zaostrili borbo, na kateri je interesira-nih tudi tisoče tržaških delavcev. Zelo važna je bitka državnih nameščencev za zvišanje prejemkov, za poenotenje plače (conglobamento) in druge zahteve; saj predstavljajo v Italiji armado, ki šteje nad en milijon oseb, skupno z družinskimi člani pa 4 do 5 milijonov ljudi. Vlada hoče izsiliti tako-zvani «pooblastilni zakon» (legge-delega), na podlagi katerega bi lahko samovoljno odločala o poviških in o delovni pogodbi državnih uslužbencev. SIDZ pa je že pred dolgim časom postavila stvarne zahte ve: poviške 5.000 lir mesečno od 1. januarja 1954, poenotenje ške, premično lestvico itd. S povečano draginjo v 2-3 letih se je ob istih prejemkih zmanjšala realna plača državnih nameščencev za 12 do 14 odst. Pred volitvami 1948 je vlada obljubila stalno namestitev vseli začasnih državnih uslužbencev; minilo pa je že 6 let, a vlada še ni izpolnila svoje obljube. SID-Z pa hoče to doseči, kakor tudi, naj bodo ocene uradnikov javne, da ne bo zapostavljanja; prav tako se SIDIZ bori. da se zajamči vsakomur, naj pokojnina znaša 90 odst. zadnje plače. Začeta bitka za te zahteve se bo v prihodnjih dneh še bolj zaostrila z razpravo v parlamentu. Neprestano borbo vodi SIDZ tudi v obrambo demokratičnih in sindikalnih svoboščin, ki jih tov. Luciano Lama, član vodstva SIDZ skušajo delodajalci prezirati. To ni samo politična zahteva; kajti delavec, ki je organiziran, ki v odmorih v tovarni diskutira in bere svoje časopise. se bo znal mnogo bolje boriti tudi za svoje gospodarske nih zaradi zgrešene vladne go spodarske politike. SIDZ se bori, da se nad monopoli, ki danes samovoljno diktirajo cene, uravnavajo zaposlitev in sploh vodijo vso politiko vlade, uvede demokratična kontroia; zahteva, naj se bogati sloji potom neposrednih davkov bolj obremenijo, zmanjšajo naj se pa posredni davki, ki teže predvsem revne sloje prebivalstva. Naši problemi postajajo z uvedbo italijanske uprave tudi vaši problemi. Za uspešno borbo je potrebna enotnost. Delavska zveza je pokazala dobro voljo, ko je pozvala Delavsko zbornico na enotnost, akcijsko ali organično. kar na Je slednja odklonila; to je obžalovanja vredno in s svojim pretiranim nacionalizmom ne reši obstoječih problemov, kar gre v škodo delovnega ljudstva. Glede predloga vodstva Delavske zveze za vstop v Splošno italijansko delavsko zvezo izjavljam, da je to odvisno popolnoma od svobodne odločitve vašega kongresa. Zagotavljam vas v imenu SIDZ, da boste v primeru, da ostanete neodvisni, uživali vso našo podporo kot doslej in še več kot doslej. Ce pa se odločite za vstop, boste pa postali enakopravni člani velike družine. Ohranili boste vso svojo avtonomijo. kot jo uživajo že po statutu SIDZ vse Delavske zbornice, dočim v mešanih krajih, kot v južni Tirolski, naša organizacija spoštuje in brani jezik, narodne pravice ter upošteva posebnosti potreb. V vašem primeru vam bo SIDZ pustila kar najširšo avtonomijo in vse se bo reševalo po vaših zahtevah. Na podlagi vaših predlogov bodo urejena vprašanja naziva vaše organi zacije, vprašanje dvojezičnosti, izkaznice itd. S posebno toplimi besedami Potem ko je izredni kongres Delavske zveze v Trstu, ki se ^ Itosi je vršil v dneh 21. in 22. no-|edsi vembra 1954, proučil novo sta* nje, nastalo s prehodom podro* čja pod upravo italijanske vlade, sklene, da zaprosi za pristop vg™ Splošno italijansko delavsko zve- zo ter da izvoli delegacijo, ka* ;rirm razdo ieri daje pooblastilo, da se z ^ • #a 16 gori imenovano Zvezo dogovori o načinu in pogojih tega pristopa. le je koristi. Dalje se bori za delo. j se je nato predstavnik SIDZ za polno zaposlitev, proti zapi ranju tovarn. Danes je v Italiji okrog 2 milijona brezposel- Polihčno-gospodarska resolucija Izredni kongres Delavske zveze v Trstu, ki se je vršil v dneh 21. in 22. novembra 1954, da bi temeljito preučil stanje, ki je nastalo s prebodom področja pod upravo italijanske vlade, in da bi sklepal o akciji, ki jo je treba razviti za zadovoljivo rešitev vprašanj delavskega razreda, je vzel na znanje, in odobrava poročilo Izvršne komisije. 1. Kongres ponovno poudarja nenadomestljivo potrebo po demokraciji v vseli ustanovah in odrazih mestnega javnega življenja in po teinu sledečemu svobodnemu posluževanju sindikalnih pravic in demokra-ličnib svoboščin tudi v notranjosti tovarn in na deloviščih. Osnovna zahteva sindikalne organizacije tržaških delavcev je popolno priznanje in spoštovanje narodnih pravih Slovencev na področju, upravljanem po Italiji, in Italijanov na področju, upravljanem po Jugoslaviji. Zato kongres določa, da mora imeti akcija organizacije za cilj dosego popolne in lojalne uveljavitve Spomenice o sporazumu, podpisane v Londonu dne 5.10.1954, in njenih prilog, s posebnim ozirom na Posebni statut, ki vsebuje pravila o zaščiti pravic narodnih manjšin ler obvezo vladnih oblasti, da se bodo ravnale po Vseobčni deklaraciji človeških pravic, sprejeti na glavni skupščini Združenih narodov cine 10.12.1948. Kongres potrjuje vse zahteve gospodarskega, moralnega in socialnega značaja, ki so bile sprejete na 5. kongresu Zveze v dneh 27., 28. in 29. junija 1954; z ozirom na resnost gospodarskega stanja pa smatra, da mora akcija stremeti predvsem za tem, da se doseže : a) takojšnja in popolna uporaba nakazil, ki jih je v korist tržaškega gospodarstva odobril ministrski svet dne 14.10.1954; h) vzpostavitev proste luke v skladu z določili od 1. do 20. člena VIII. priloge mirovne pogodbe z Italijo, kot je predvideno v 5. členu Spomenice o sporazumu s tem, da se odstranijo vse sedanje omejitve izvoza, vključno z Uradoma za kontrolo in za posebne licence, ustanovljenima po ZVU, ter z zloglasnim Battle Act; c) sklicanje konference za tržaško pristanišče, predvideno v Spomenici o sporazumu, z udeležbo vseh zainteresiranih držav, vključno z Madžarsko Češkoslovaško in Poljsko in ne samo z Jugoslavijo, Avstrijo in Švico; č) vzpostavitev predvojnih pomorskih prog in povrnitev ladij zlasti «Saturnia» in «Vulcania»; d) nakazila primernih denarnih kreditni Javnim skladiščem za izvedbo ugodnejše tarifne politike; e) ustanovitev proste cone, razširjene na vse tržaško ozemlje; f) uvedba organskega načrta za gradnjo ladjevja, da se opremijo pomorske linije, ki bodo vzpostavljene, s sposobnimi in modernimi ladjami ter da se izboljšajo obstoječe linije; g) izvedba velikega načrta javnih del, ki naj se po točnih navodilih usmerjajo v industrijski in trgovski razvoj ; b) takojšnji ukrepi, da se prebivalstvu Miljskih hribov, ki je zapustilo kraje, prepuščene Jugoslaviji, zajamčijo pogoji prebivanja in življenja v okviru miljske občine, ter večja pomoč istrskim beguncem; i) posebni ukrepi za izboljšanje stanja obrtništva, male in srednje industrije ter poljedelstva; za slednje naj se obranijo v veljavi določila posebnih ugodnosti, izdana po bivši ZVU ; j) ohranitev prejemkov, ki so sedaj v veljavi pri SKLAD (Sekcija del za pomoč brezposelnim) in pri tečajih za poklicno usposobitev; izogniti se je treba znižanjem, ki bi ib prinesla s seboj mehanična uveljavitev italijanskih uredb o «polni zaposlitvi», pač pa je treba zahtevalI uvedbo kolektivne delovne pogodbe pri SELAl); k) bistveni dvig življenjske ravni delovnih ljudi s pomočjo izboljšanja strokovnih delovnih pogodb in povišanja mezd in plač. 3. Priznavajoč odločilno važnost enotnosti delavskega razreda za uresničenje skupnih zahtev, pooblašča kongres Izvršno komisijo, da sestavi in izda poziv vsem tržaškim delovnim ljudem, naj vzpostavijo svojo enotnost. obrnil do Slovencev. Vi Slovenci boste našli — je izjavil tov. Lama — v SIDZ uspešno obrambo svojega jezika. SIDZ se bo borila za priznanje vseh narodnih pravic slovenskega prebivalstva pod Italijo in ita-ljanskega pod Jugoslavijo. Toda ne glede na uspeh naše borbe za Italijane pod jugoslovansko upravo ne bomo nikdar prenehali braniti narodnih pravic Slovencev pod italijansko upravo. Kajti zlo se ne poravnava z drugim zlom. SIDZ se bo do kraja borila za vse vaše pravice proti vsakomur, če treba, tudi proti vladi, tako v parlamentu kot tudi povsod drugod. Na ta način se bodo še bolj utrdile med vami in italijanskimi delavci bratske vezi enotnosti in medsebojnega razumevanja. Kajti naša borba je kot borba delavcev vsega sveta dosledna ne glede na narodnost, jezik, navade, običaje in zgodovino. Nato je tov. Lama pozval tržaško delavstvo, nai nadaljuje svoje borbe za obnovo gospodarstva ter naj podvoji svoje napore za dosego enotnosti delavskega razreda. Zavedajte se, da imate na svoji strani italijansko delavstvo I Diskusija in sklepi f saSsd je bila natrpana do zadnjega kotička. Vsi navzoči delegati so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem številnih delegatov, ki so prikazali položaj svoje stroke, tovarne ali delavnice, obenem pa povedali mnenja delavcev, ki so jih pooblastili, do vprašanja vstopa tržaške Delavske zveze v Splošno italijansko delavsko zvezo. Kot prvi ie v slovenščini in italijanščini spregovoril tovariš Anton Gerlanc, ki je kot delegat nameščencev Splošnih skladišč zahteval svoboden promet z vsemi državami, kar bi mnogo pripomoglo k naglemu dvigu našega gospodarstva in zboljšanju življenja. Izrekel se je za takojšen pristop v SIDZ, od česar bodo imeli vsi tržaški delavci samo koristi, Tov. Miiller je v imenu Združenja za pravico do stanovanja prikazal obupno stanje v pogledu stanovanj v naši coni Sedaj je skupno 14.000 prošenj, od ter 10.000 domačinov, 3.000 istrskih beguncev ter 1.000 be. guncev iz Miljskih hribov. Pozval ie vse delavce, naj se bore proti povišanju najemnin ter za hitrejšo gradnjo stanovanj. Tov. Kranjec iz Podlonje-rja je govoril v imenu gradbenih delavcev, od katerih jih je velika večina Slovencev. Zato je ta stroka odločena boriti se za izvedbo določb londonskega sporazuma. Pri tej borbi bomo imeli na svoji strani italijanske delavce in napredno ljudstvo v Trstu in v Italiji. Nato je kritiziral gradbeni načrt, ki predvideva 7 milijard lir in je nezadosten za tako velike potrebe. DZ je kojnine. zdravniška osk i 1 dr. Zato se je treba boriti, "j delavci upravljajo svoje A vode. Na tem je zainteresid nih v Italiji 16 milijonov (jj lavcev in nameščencev, ki P’ 1 čujejo socialna zavaroval11 | Nastopiti je treba odloči ' proti nadizkoriščanju: zna'j no je. da nesreče na delu !,j raščajo, kljub temu dà sten ur zaposlitve pada. Nado11, vati je treba borbo za zVlsj nje pokojnin in invalidnin- * so prenizke. Vstop v SID’Z j koristil rešitvi teh vprašal pri nas. Za delavce ladjedelnice "j Marka je govoril tov. BUG ki je povedal, da so tam in’|hila x 35 zborovanj po oddelkih to v pripravo kongresa. Nato ]dežel prikazal težko stanje v ]rgan morajo biti sprejeti tudi to j “ tizani. Dalje se bore, naj ^ 1 1 v i mr a vi A a .■ V upravi ACEGAT tudi P.,:i stavniki DZ, naj se grade novanja za nameščence itd- 1( V imenu upokojencev ie^ K0Bnf br>lj c r‘Sčat |iuce, ‘ba vn *0 i zi variš Battici! utemeljeval ^ ^ trebo vključitve v SI®2 ^ i:nmn di s tem, da so bili tržašk' , ’iPlav lavci že včlanjeni v to to J ,,0(j. nizacijo, dokler je ni fa5‘ ji -:nj ^ razpustil. Izkaznice moraj0,^ argan ti tudi v slovenskem 5eZ s lq„ci Treba je okrepiti borbo, 6 J laveei Delavske zadruge vrnejo . ,i $trgk< lavcem, ki so jih listano''11 ;t| so edini upravičeni las‘!(()I Ueiod Gradbeni delavec tov. * ((lj je nastopil proti stališču ,| ,, ^ Kavčiča ter pozval vse Pr.vii ,j8 ne gradbince, naj povedo je stališče o tem vprašanji jj ' Kot predstavnik delaV^toj nja 'WdSaifiiJe'ìéha 4. Itroà'1 1954 _ 27. NOVEMBRA 1954 UŠLO STRAN 8 i ? Sovjetska zveza velika industrijska sila v svetu V industrijskem razvoju je že pred drugo svetovno vojno prekosila Nemčijo, Veliko Britanijo in Fran-! cijo - Z drugo petletko prekosila v razvoju mehanične industrije vse evropske dežele - Leta 1953 izdelanih 38 milijonov ton jekla - V proizvodnji električne energije na drugem mestu v svetu Velika socialistična revolucija, ki je bila izvedena pred . a 3? leti v Rusiji, predstavlja I hačetek velikanskih socialnih I I ;Preobiazb. Z nacionalizacijo £jl jzemlje, velike industrije, prevozov, zunanje trgovine, ki je Nla izvedena že v prvih mese-ih sovjetske oblasti, so bili pari proizvajalni odnosi za-ggi^enjani ž novimi, to je z odiosi bratskega sodelovanja in ITO' Medsebojne socialistične pomo-pi med delavci, ki so se osvojiti1* lodili izkoriščanja. I „ — „ Odnosi socialistične proiz-1IU podnje so'odprli brezmejno pori p rie razvoju proizvajalnih sil. V ‘44 f telo kratki dobi je dosegla So-y pjetska zveza velikanske u-J pehe v razvoju industrije. Le-•y-g' -o 1940 je industrijska proizvodnja narasla za 8,5 krat v kg«primeri z letom 1913. V istem ‘'azdobju se je proizvodnja velike industrije povečala za sko-to 12-krat. težke industrije pa [a 16-krat. Iz zaostale dežele !e je Sovjetska zveza spreme- krba oje * ereS“t nov ^ » ki A 1 -ovai11' ffldlož1! znÀ lelu " šte* * * * v':i r° dj4kele, kot Nemčijo, Veliko Bri-i k-mijo. Francijo in prešla tako 1U'.',ja]1)0 drugo mesto v svetu. udi V Izvajajoč dosledno socialine frj 'Učno industrializacijo je SZ skuša1 Ustvarila mogočno težko industrijo, ki je zagotovila preo-jj|brazbo vsega nacionalnega go-: ?'Podarstva na podlagi moder- k, jjjzie tehnike in tehnično-gospo-,e jdarsko neodvisnost dežele. Na Od '6-ko industrijo, ki je podlaga . ^Miroljubnega gospodarstva SZ, 1 e «J^dpade približno 70 odst. ire) 1 kot '•—^ .....___________a___________- vka i ie zl' A celotne industrijske proizvodnje Sovjetske zveze. S posebno naglico se razvija mehanična industrija. Pred zaključkom druge petletke (1933-1937) je bila SZ na prvem mestu v Ev-ropi, kar se tiče razvoja mehanične industrije. Ze takrat je presegla vse dežele v svetu v pogledu proizvodnje lokomotiv, poljedelskih strojev in kombajnov. Kar se tiče modernih tehničnih naprav industrije in kmetijstva, je SZ presegla Združene države in druge kapitalistične dežele. Dočim je leta 1940 proizvajala 84 vrst strojev in kmetijskega orodja, je leta 1950 proizvajala 222 vrst navedenih strojev in potrebščin. Posebna pozornost je bila posvečena strojem za mehanizacijo težkih del, ki zahtevajo veliko število delovne sile. Po vojni je bilo načrtovanih in izdelanih približno 500 do 550 vrst novih strojev z visoko zmogljivostjo. Uspehi socialistične industrializacije so nerazdružno povezani s pridobitvami sovjetskega kovinarstva. Sovjetska zveza ima neizmerne rezerve železnih rudnin in je v tem pogledu na prvem mestu v svetu. Na prostranem ozemlju ZSSR obstajajo velika ležišča premoga za koksiranje, mangana in drugih rudnin, ki so neobhodno potrebne za razvoj siderurgije. Velike mehanizirane kovinske tovarne so z izkoriščanjem teh ogromnih rgzerv proizvajale v letu 1953 približno 38 milijonov ton jekla in s tem presegle skupno proizvodnjo Anglije, Francije in Belgije. V sovjetskem režimu se je povečala tudi proizvodnja bakra, svinca in cinka. Ustvarjene so bile v celoti industrije aluminija, magnezija, nikla in drugih proizvodov neželeznega kovinarstva. V dobi strojev in motorjev je izredne važnosti industrija goriva kakor tudi električne centrale, ki dobavljajo vsem sektorjem nacionalnega gospodarstva različne vrste goriv in električno energijo. Sovjetska država posveča izredno skrb za razvoj industrije goriva in gradnjo električnih central. Dočim je predstavljala proizvodnja premoga v Rusiji 1913 leta komaj desetino angleške, proizvaja danes Sovjetska zveza desetine milijonov ton pre- trične energije, je Sovjetska zveza na drugem mestu v svetu, dočim je bila caristična Rusija šeie na petnajstem. Na podlagi doseženih uspehov v težki industriji se organizira močan porast proizvodnje predmetov široke potrošnje. V ta namen se posveča velika pažnja nadaljnjemu razvoju kmetijstva, ki dobavlja živila prebivalstvu in surovine lahki ter prehrambeni industriji. V teku pete petletke se je izkazalo, da je mogoče razvijati lahko in prehrambeno industrijo še hitreje, kot je bilo prvotno v načrtu. Zato bo na podlagi dosedanjih ukrepov dosegla proizvodnja predmetov široke potrošnje že letos tisto raven, ki je bila po petletnem načrtu predvidena za leto 1955. To pomeni, da je bila peta petletka izvršena še pred določenim rokom, kar se tiče proizvodnje predmetov široke potrošnje. L. OPATSKl kandidat za gospodarske vede Plezalna tura v gorovju Pamirja VPRAŠANJE KI ZANIMA VSE TRŽAČANE KAJ JE PROSTA CONA Vprašanje proste cone vzbuja veliko zanimanje v najrazličnejših tržaških krogih. Tudi delavci se sprašujejo, še posebno kar se tiče njenega delovanja in o posledicah, ki bi jih taka cona imela glede na kupno moč njihovih plač in razvoja zaposlitve. Predvsem je treba pripomniti. da ima prosta cona svoj pomemben precedent v -Prosti luki, ki jo je ustanovil v Trstu leta 1719 Karel VI in je prinesla našemu mestu precejšnjo blaginjo. Ukinjena je bila leta 1896. Kot primer proste cone naj navedemo Zader. kjer je bila slednja ustanovljena in se je Tržačani gotovo še spominjajo. V prosto cono sta spadala razen mesta Zadra še otoka La-stovo in Pelagruž. Kaj je torej prosta cona? Prosta cona se smatra določeni del ozemlja, ki se nahaja navadno ob obali ali pa ob mejah nacionalnega ozemlja in je zaradi vrste gospodarskih razlogov notranjega in mednarodnega značaja postavljeno izven carinskih meja. To pomeni, da je uvoženo blago ali blago, ki se proizvaja v tej coni oproščeno plačevanja ZA UVELJAVITEV 7. ČLENA SPOMENICE 0 SPORAZUMU TRGOVSKI OBMEJNI PROMET doprinos za rešitev krize Koristi bi imela predvsem mala industrija in obrtništvo - Važnost 5. člena Spomenice - Vzpostaviti je treba na široki podlagi “malo obmejno trgovino" Kaj predlaga Trgovska zbornica na Reki - Mnenje jugoslovanskega tiska i*1 J Petdesetletnica S; nabrežinske sta vite I/o. » >pat pa Prav te dni poteka 50 let od za-Nlka ene najdaljših stavk delav-ivil A:‘kega gibanja ne samo na Trža-iV. ’ ‘‘kem, temveč, lahko trdimo, vse za'* ''ilcratne Avstrije, Kamnoseki iz leó^nbreiine so stopili v stavko zad-Vo soboto novembra 1904 In se °rnili na delo 10. aprila 1905, to e pravi, da so stavkali štiri me- din', -zen»1 v». lO^Nec ist» p in pol. pri5 j V stavko so jih prisilili delo-zat° ker so hoteli razvelja- , pogodbo, ki so jo podpisali zal j 'kupno s sindikalnijn odborom i, je imela veljavo do leta 1906. ;usP\ped drugim je pogodba vsebova-zbO”Ta> da delodajalci ne smejo vzeti ba 'r-u delo nobenega delavca, ako ni pričela in se nadaljuje, ne za takojšnje izboljšanje, temveč z a obrambo osnove vseh izboljšanj in za zaščito dostojanstva proletarske organizacije». Stavkajoči delavci so uživali vso solidarnost in pomoč vse Avstrije in celo iz Amerike in Svice so jim nudili pomoč v denarju. Toda število stavkajočih je bilo veliko, preko 3.000, tako da je bil delež pomoči za vsakega posameznega delavca zelo majhen. Mnogo jih je šlo na delo h kmetom, da so dobili za skromno hrano; drugi so si poiskali dela drugod. V pomoč delodajalcem za nabi- Londonski sporazum med Italijo in Jugoslavijo ima brez dvoma tudi svoje pozitivne strani za tržaško gospodarstvo. Ena izmed glavnih je razvidna iz 5. člena, ki obvezuje italijansko vlado, da vzpostavi v Trstu prosto luko in to v skladu z določbami mirovne pogodbe. Znatne važnosti pa je tudi 7. člen in njegova uveljavitev bo prinesla nemalo koristi nekaterim izmed najbolj prizadetih sektorjev krajevnega gospodarstva. Navedeni člen predvideva začetek pogajanj med Italijo in Jugoslavijo v roku dveh mesecev po odobritvi Londonskega sporazuma, da se doseže sporazum o ureditvi krajevnega prometa in ki naj vsebuje tudi olajšave za kretanje prebivalstva o-beh con preko nove demarkacijske črte, po kopnem, po morju, za normalno trgovsko in drugo dejavnost kakor tudi za prevoze in zveze. Ta sporazum se bo nanašal na Trst in bližnjo cono. V pričakovanju njegove uresničitve pa bi morale oblasti podvzeti primerne ukrepe za olajšanje krajevnega prometa. Izvajanje 7. člena je velikega pomena ter v interesu prebivalstva obeh področij in sicer ne samo glede osebnega prometa, marveč tudi glede blaga. To zanima še posebno malo industrijo in obrtništvo. Važnost teh dveh sektorjev gospodarstva nam prikazujejo že samo nekateri podatki. V zvezi male industrije je vpisanih 741 tvrdk z 9300 nameščenci, v Zvezi obrtnikov pa je vpisanih 4950 tvrdk s približno 5000 nameščenci, poleg lastnikov. Navedeni kategoriji sta bili po drugi svetovni vojni resno prizadeti, predvsem zaradi celotne izgube pokrajin- skega tržišča, ki ga je predstavljala Julijska krajina, priključena po vojni k Jugoslaviji, na katero se je stekal precejšen del proizvodov male industrije in obriništva u zameno za kmetijske in gozdne proizvode. Razen tega sta bili navedeni kategoriji prizadeti zaradi odmanjkanja dela v ladjedelnicah, ki so predstavlja- le vedno zelo važen faktor, bodi- , maini obmejni promet razširil ter si kar se tiče dobav pohištva, o- ! da bi se vključil v bodoči trgov- preme potniških ladij, kakor tudi za dobave barvil, navtičnih instrumentov itd. Iz gornjih razlogov, kakor tudi ski sporazum med Italijo in Jugoslavijo tudi dogovor, ki je bil sklenjen med beograjsko vlado in ZVU pred prevzemom uprave na-iz še drugih stranskih, sta mala $eSa področja s strani Italije, industrija in obrtništvo životari- j Kakor znano, se je ta sporazum li dolgo vrsto let ter životarita 1 nanašal na trgovske izmenjave še danes. Pse dosedanje intervencije in zahteve za izboljšanje tega stanja niso obrodile pozitivnih rezultatov. Prizadeti so prejeli samo parkrat nekaj pomoči, ki pa je bila nezadostna in je zgledalo skoro kot nekaka skrbstvena podpora. V novem položaju, ki je nastal s prenehanjem ZVU in podpisom Londonskega sporazuma pa obstajajo potrebni elementi za dokončno rešitev trajne krize malih podjetnikov. Ti elementi se nahajajo v navedenem členu sporazuma. Če se bo člen izvajal z zadostno širino, bo lahko vsaj delno če ne v celoti — odprl vsa vrata tistega pokrajinskega tržišča, ki je bilo po vojni smatrano kot definitivno izgubljeno. To se bo lahko doseglo z vzpostavitvijo v čim širši meri takozvane «male obmejne trgovine». Ta vrsta trgovine obstaja v izmenjavi proizvodov iz obmejnih krajev. Obsežnost con, iz katerih so proizvodi dopuščeni za izmenjavo, se določa sporazumno med zainteresiranimi strankami. Cim širše bodo te cone, tem večja bo izmenjava blaga. Na vsak način pa preko gotovih omejitev ni mogoče iti, ker bi se drugače sploh ne moglo več govoriti o obmejnem blagovnem prometu. Odbor Trgovske zbornice na Reki jc pred kratkim predlagal, naj bi cone za obmejni blagovni promet med Italijo in Jugoslavijo segale v globino 15 km od meje, kar je običajno mednarodna praksa. Tako omejene cone pa. so nezadostne za dobro uspavanje obmejnega trgovskega prometa. Na vsak način ni ta mera obvezna in zainteresirane države lahko določijo po svojih potrebah širšo. Jugoslovanski tisk izraža s svoje strani mnenje, da bi se nor- med Trstom in Jugoslavijo. V interesu Trsta je, da bo obmejni blagovni prom.et postavljen v čim širšem obsegu. S tem ne bo sicer dokončno rešeno vprašanje vzpostavitve pokrajinskega tržišča, toda kljub temu bo to znaten doprinos. Da bo dobilo delovanje malih trgovskih podjetnikov, in razen teh tudi delovanje vseh aktivnih elementov proizvodnje, to je vsega mesta, trdno in trajno podlago, so potrebni še drugi ukrepi. Med temi se postavlja tudi vprašanje ustanovitve proste cone za vse ozemlje. Sicer je to povsem drug problem, ki ga bo pa treba čimprej načeti. Dr. FERDI ZIDAR Zdravljenje emfizema Dr. Orville L. Hastings, kalifornijski specialist za osteo-patiko, poroča da je možno ozdraviti več kot 85% vseh primerov emfizema v prvih in zmernih stopnjah (emfizem — nakiplost pljuč) z modernimi sistemi mehaničnega pritiska, z osteopatičnim zdravljenjem in antibiotiki. Dr. Hastings je pri tem opisal načine zdravljenja bolnikov, ki trpe zaradi astme, bronhialnih vnetij in okužb, z aparatom, ki mu pravijo Benneltova cev. Ta povzroča pozitivni pritisk v pljučih, poveča vdihavanje ki. sika in iztiska sluz. vrste različnih dajatev državi, kot n. pr. carine, trošarinskega davka, obmejnih dodatnih davščin. davka na poslovni promet (IGEI ter davka na. surovine, ki jih uporabljajo v industriji. Z ustanovitvijo proste cone bi prišlo do vidnega znižanja cen nekaterih življenjskih potrebščin široke potrošnje, kot kave. sladkorja, tobaka, alkohola in alkoholnih pijač kakor tudi vsega uvoženega blaga. Življenjski stroški bi se na ta način precej znižali. Saj je potrošnik v Zadru n. pr. prihranil na življenjskih stroških od 20 do 30 odst. Prosta cona pa bi imela svoje ugodnosti predvsem, kar se tiče večje zaposlitve delovne sile. Svoboden promet blaga v mestu ali celo v vsej coni bi znatno znižal stroške posredovanja tržaških trgovcev v mednarodnem trgovanju. Tako bi se povečal ne samo čisti tranzit blaga kot tak, marveč tudi indirektni tranzit, to je tista vrsta mednarodne trgovine, ki je prinesla Trstu blaginjo in po kateri je postal po svojem trgovanju z lesom, kavo, zelenjavo. sadjem, začimbami itd. ena izmed najbolj poznanih luk v Evropi. Pojačenje trgovskega prometa bi vplivalo pozitivno na razvoj plovbe, la-djedelniške gradnje in, kot posledica, še na druge sektorje Ugovine in obrtništva. Tudi kar se tiče razvoja industrije. bi imelo mesto svoje ugodnosti, v kolikor bi se seveda izdali ukrepi, kot so veljali za prosto cono v Zadru. V okviru proste cone bi bili stroški proizvodje nižji in sicer zaradi cenejšega življenjskega standarda in nižjih cen goriv in surovin. Z ustanovitvijo proste cone se je v Zadru namreč povečalo število zaposlene delovne sile za približno 1.500 enot. to je za 10 odst. od vsega prebivalstva, upoštevajoč, da je imel Kader takrat 16.000 prebivalcev. Ko govorimo o prosti coni ne smemo seveda pozabiti ugodnosti. ki bi jih imelo od tega naše kmetijstvo. Naš kmet bi lahko dobil na tukajšnjem trgu cenejša semena, stroje, orodje. umetna gnojila in vse druge potrebščine, ki bi bile o-proščene carine in drugih davščin. Kot posledica bi se tako znižali proizvodni stroški pridelkov in s tem bi se kmet u-spešno zavaroval pred vsako tujo konkurenco. Ustanovitev proste cone odpira torej tudi tukajšnjemu kmetijstvu najboljše pogoje razvoja in zato so naši kmetovalci zelo zainteresirani. da skupno z drugimi sloji podprejo z vsemi svojimi silami zahtevo za ustanovitev proste cone. V vseh trgovskih krogih našega mesta si namreč vedno ■§*■! Na kongresu Zveze komunistične mladine, ki je bil pred dvema tednoma, se je predstavil s svojimi udarnimi pesmimi splošno znani pevski zbor iz Sv. Križa. bolj utira pot splošno mnenje, da bi imelo tržaško gospodarstvo velike koristi od ustanovitve proste cone. Mošusovi voli na Alaski Crede divjih mošusovih volov, katerih je svoj čas mrgolelo po širnih predelih Alaske, bodo verjetno v doglednem času spet obljudile te kraje. V velikem zaščitnem parku za divjačino na otoku Nunivak čreda mošusovih volov stalno raste. Ko bo čreda prilično velika. bodo vole izpustili na posebno izbrana področja, kjer so že svoj čas bivali. Crede teh divjih volov na Alaski so svoj čas skoraj iztrebili lovci, ki so iskali to vrsto divjačine zaradi okusnega mesa in dragocenega krzna. Kitolovci pa so lovili te vole na področjih, ki so bili dosegljivi z morja. Na Nunivaku so začeli gojiti čredo mošusovih volov leta 1930. Poskušali so rediti te divje vole tudi v trgovskem obsegu na velikih kmetijah, vendar se je to izkazalo za neizvedljivo. USPEHI V AJDOVŠČINI Tekstilna tovarna v Ajdovščini, ki je obstojala še iz leta 1825, je po prvi svetovni vojni začela propadati. Po osvoboditvi NOV je predilnica bila v razdejanem stanju. Prebivalci Ajdovščine in okoliških vasi so želeli tekstilno tovarno obnoviti. Da bi dosegli svoj namen so poslali vladi LRlS več prošenj. Vlada je prošnje preučila in konec leta 1948. odločila, da se postavi tkalnica z imenom «Tekstilna tovarna v Ajdovščini». Sedaj pa bodo v Ajdovščini gradili novo predilnico, čigar poslopje bo 210 metrov dolgo in 42 metrov široko. V njej bodo namestili nič manj kot 22.000 vreten. («Slovenski Jadran» 5-X1.54j 637 OTROK NE OBISKUJE SOLE Kot stalen problem se je tudi letos pojavilo vprašanje ne-obiskovanja šoloobveznih o-trok šolskega pouka. Samo v občini Tošiči ne obiskuje šolo 266 otrok, v občini Srebrenik 187, v ljupunički občini 184 otrok, čeprav .so vsi vpisani. Glavno krivdo za neobiskova-vanje šole je pripisati članom Socialistične zveze, ki ne posvečajo dovolj kontrole nad učenci. Žalosten je primer, da tudi starši ne pošiljajo svojih otrok v šolo, kljub temu, da so nekateri aktivni člani raznih organizacij, celo člani občinskega odbora v Gnojnici. («Oslobodjenje» 26.X.54) ZA NASE KMETE Nekaj o vrtnarstvu (Nadaljevanje in konec) Gnoj. posebno tedaj ko ni še popolnoma uležan ne more nuditi rastlinam redilnih snovi, ki jih vsebuje čim je pod-kopan. Zaradi tega moramo podkopati hlevski gnoj že jeseni. Le tako bomo gotovi, da bodo redilne snovi, ki jih vsebuje gnoj, uporabne za rastline, ko začnejo poganjati ob prvih toplejših pomladanskih dneh. Zemlja, in tu mislimo na rodovitno plast zemlje, ni e-nostavna zmes peska, ilovice in še par drugih mineralnih snovi. Zemlja je živo bitje. Do tega zaključka pridemo, če pomislimo, da v vsakem gramu prsti lahko naštejemo več milijonov glivic, alg in drugih drobnih bitij živalskega in rastlinskega izvora. Vsa ta živa bitja, ali vsaj večina, so koristna, ker spreminjajo organske snovi, neužitne za rastline, v enostavne kemične snovi, ki so neobhodno potrebne za rast in razvoj rastlin. Da omogočimo koristno delo teh milijonov nevidnih živih bitij, ki neprestano delujejo v našo korist, moramo izročiti pravočasno zemlji organska gnojila, kot n. pr. hlevski gnoj. Pravilno gnojenje izvršimo z gnojem, ki je bil skrbno nakopičen za dobo dveh ah treh mesecev. Se. neizdelan gnoj bomo rabili le tedaj, ko hočemo doseči rahlo zemljo. Svež gnoj bomo lahko pod-kopali le zgodaj jeseni, tako da bo za pomlad že popolnoma izdelan. Hlevski gnoj vsebuje vse potrebne snovi za prehrano rastlin. V glavnem vsebuje gnoj dušik, v znatni meri tudi fosfor, kalij, apno in še druge prvine, ki so zelo koristne posebno za vrtne rastline. Dober gnoj ima v 1000 kg: 5,4 dušika. 2,5 fosforjeve kisline. 6,2 kg kalija in 7 kg apna. Iz tega vidimo, da je hlevski gnoj najpopolnejše gnojilo. Pred umetnimi gnojili ima hlevski gnoj še to prednost, da nudi rastlinam tudi ogljikov dvókis. ki ga vsrkavajo v obliki plina potom zelenih rastlinskih delov in posebno potom listov. Ogljikov dvo-kis je plin. ki ga vsebuje zrak v neznatni meri. je pa neobhodno potreben za življenje rastlin. Ko v zemlji zaradi delovanja raznih glivic gnoj razpada, se sprosti tudi ogljikov dvokis, ki gre v zrak in v dotiko z rastlinskimi listi, ki ga tako lahko užijejo. Hlevski gnoj je in bo vedno ostal najboljši vseh gnojev. Zavedati se moramo važnosti pravočasne uporabe in pravilnega kopičenja in ravnanja z gnojem. Pomniti pa moramo, da gnoj lahko nadomestimo vsaj delno z kompostom, o katerem smo že pisali v našem listu. O važnosti in pripravi komposta pa bomo še pisali. Pozabiti ne smemo, da umno vrtnarstvo zahteva tudi uporabo raznih umetnih gnojil, kot dodatek organskemu gnojenju s hlevskim gnojem. Gnojenju z umetnimi gnojili bomo posvetili poseben članek v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Pogled na Nabrežino iz leta 1900 strokovno organi-■ p»-. 'Acijo. Prav to je delodajalce naj-■* pjiyj°lj oviralo, da n,so morali izko-jg ns(ati po svoji volji zaposlene de- td- , !auce'' vsako stvar so morali o-■e 'ravnavati s predstavniki stro-al fj l!°vne organizacije. Gospodarji ti i j'° Okoristili sezono, ko delo v :ki innolomih nekoliko poneha. Po ’ otri klavnicah so razobesili novo po-"°dbo, ki naj bi jo vsak posamelo 6 'bi delavec podpisal: strokovne ]el^ r;rsahizacije pa ne pripozna. De-i'4 ' bvel so bili enotni in so se dobro ' (t '■avedali, kaj jim vse prinaša v;li I “Onkovna organizacija, zato so z str>>'‘ ' So odločnostjo zavrnili manever pclj ''Podajalcev. Zbrali so se na veli-y shodu ter odločili, da stopijo pri*1 ’ stavko. Dobro so se zavedali, 0 5V1 A bo borba težka, toda druge jjU- ni bilo. Tako-le piše delavski “sopis iz tiste dobe: «Občudovala vredna je borbe, ki se je aj»- J tanje stavkokazov je bil tedanji nabrežinski duhovnik Cargo, ki je imel pri tem nehvaležnem delu le malo sreče. Na delo so se vrnili, ko so delodajalci zagotovili, da bodo sindikalno organizacijo upoštevam in spoštovali. V Nabrežini še dandanes živijo stari kamnoseki, ki so se udeležili te stavke. Eden izmed voditeljev stavke je še živeči Cima-dor. Enotnost Slovencev in Italijanov, solidarnost, trdna vera v strokovno organizacijo, velik razredni čut so bile vrline nabre-žinskih kamnosekov. Te dediščine naj se naši kamnoseki in vsi tržaški delavci oprimejo, ki je istotako potrebna kot takrat, da bomo uspeli v naših današnjih borbah in bomo ostali vredni nosilci naprednih idej naših očetov, Alojz Marke^ič-Zvonko KSAVER MEŠKO 28. oktobra je šla skoroda neopazno mimo nas važna obletnica rojstva slovenskega kulturnega delavca, pisatelja in dramatika Ksaverja Meška. Slavljenec se je rodil v Ključarovcih nad Ormožem pred 80. leti. Šolal se je v Ptuju in Celju, kasneje pa v Mariboru in Celovcu. Postal je duhovnik ter služboval na Koroškem. Zaradi svojega narodnega delovanja se je silno zameril tamkajšnjim nemškutarjem. Zato se je moral izseliti v Jugoslavijo. Za časa nemške okupacije pa je živel na Hrvaškem, nekaj časa v Beogradu in nato v Stični na Dolenjskem. Danes je župnik in dekan na Selih pri Slovenjem Gradcu. Meško piše pesmi, romane, novele, povesti, črtice, drame in mladinske povesti. V svojem dolgem življenju je mnogo napisal. Ze prvi roman, ki ga je izda 1 leta 1897, je vzbudil veliko pozornost. Sodeloval je pri različnih revi- * jah in listih, pri Mohorjevi družbi, Slovenski matici, pri «Domu in svetu» itd. Odlikuje se zlasti kot odličen stvaritelj podob iz kmečkega življenja, s posebnim ozirom na Koroško, Cesto v svojih delih izpoveduje globoko domovinsko ljubezen ljudi, ki so se odtrgali od rodne grude, ali pa so bili iz nje pregnani in so morali iti v daljnji svet. * * l am doli v moji čudoviti dolini, a že onstran Drave, na Hrvatskem, sta živela oh svojem času dva vi astelina*) : preblagorodni in prevzvišeni gospod Nemanič ter velecenjeni in zelo spoštovani gospod Piverič. Njuna dvorca sta bila dobri dve uri vsaksebi. Gospoda vlastelina sta živela v iskrenem prijateljstvu in sta kaj rada zahajala d mg k drugemu v goste. Zakaj gostiti se jima je bilo najljubše opra.vilo. ČUDOVIT SLUČAJ lil glej, prigodi lo se je, da sta gospoda poletnega dne zopet zahrepenela drug po drugem. Zapovedala sla, naj zaprežejo, in se odpravila. Vozila sta sama; hlapci so jima bili pri takih izletih le napoti, zato sta jih puščala doma. Približno na pol pota med dvorcema je stala — in še stoji — dolga lirvatska vas. Na vsakem koncu je imela veliko gostilno za boljše domačine in imeni Ine jše potnike; za vsakdanjo Adamovo deco je točil sredi vasi bogat sin Abrahamov *) špirit, pomešan s slabo vodo. Do te vasi sta. se srečno pripeljala preblagorodni in prevzvišeni gospod plemeniti Nemanič in velecenjeni, zelo spoštovani gospod Piverič. A dan je bil vroč. In domislila sta se plemenita gospoda, da bi ne bilo napak, če bi se malo odpočila in okrepčala za nadaljnjo pot. Tako je zavozil plemeniti gospod Nemanič na dvorišče južne gostilne, gospod Piverič pa je počastil krčmo na nasprotnem koncu. Naročil si je bokal ljutomerčana*) in svinjsko pleče za prigrizek. Sedel je pod lipo 'na vrtu. Zamislil se je globoko v gnjat in starino. Krčmar mu je uslužno postregel se z drugim in tretjim vrčem, zakaj dan je bil vroč in gost plemenit. Zato ni slišal, ko je drdral mimo voz gospoda pobratima, ki se je oteščal poprej in odrinil prvi dalje. Končno je bil glad potolažen, žeja tudi in gospod Piverič je stopil v kočijo. Pripeljala sta se vsak v sosedni dvorec. A lam sta zvedela, da iščeta ob istem času drug drugega. V prvem hipu ju je popadla jeza, ali brž sta se gromko zasmejala. «Kako čuden slučaj!» Postregli so jima po stari vlastelinski navadi z vrči vina in pečenimi purami. Proti večeru je pogledal gospod plemeniti Nemanič s kalnim očesom skozi okno na cesto ; «Gospodarja ni in ga ni. Gotovo me čaka na mojem domu... Hej. momci. naprezile! » Noč je bila topla, tiha in sanjava, tako čudovita da je uspavala plemenita vlastelina na mehkih ko čijskih blazinah. Spala sta trdno in v brezskrbni za vesti, češ, konjiča sta pametna, brez voditelja naj deta domov in cesta je ponoči prazna. Blizu tiste vasi s krčmami sta se voza srečala. In vedo naj sveta nebesa. kaj je bilo tisto noč konjem, da se niso izognili lepo in pošteno, kakor bi se spodobilo plemenitim vlastelinskim črncem, ker glej. kočiji sta se zadeli in zaječali. Konji so se vznemirili, potegnili so močneje in že sla ležala vozova v cestnih jarkih, vsak v svojem. Nenadoma in v neprijetnem presenečenju sta se zbudila plemenita gospoda. «Oj dura k*) kmetski!» je kričal prevzvišeni gospod Nemanič ter ječe kobacal izpod kočije; «kožo ti potegnem čez glavo!» Podobno je rentačil spoštovani gospod Piverič ter iskal bič, da bi naklestil nepazljivega voznika. Naposled se izmotata plemenita in res vse časti vredna gospoda vlastelina izpod voz in stopita na cesto s trdnim sklepom, da drug drugega po zaslu-ženju kaznujeta. A kako se zavzameta, ko se spoznata v srebrnem mesečnem svitu! Oba vzklikneta hkrati ; «Kak čudovit slučaj, prijatelj dragi!» *) Vlastelin — graščak; Abrahamov sin — Žid; ljutomerčan — vino- iz ljutomerske okolice, durak — bedak (beseda je ruska). Nagraditev vzornih kmetovalcev V četrtek prejšnjega tedna so bile na sedežu Trgovske zbornice razdeljene nagrade in diplome kmetovalcem, ki so se udeležili vinarskega natečaja in natečaja za izboljšanje živinoreje in hlevov. Nagrajeni so bili naslednji kmetovalci: V natečaju za dobro kletarstvo in vinarstvo je dobila diplomo in zlato kolajno Anna Sergas-Basco, diplomo in zlato kolajno pa uprava posestva e ro/a Turn Tazcisa ter Pietro De Angeli; diplomo in kolajno so dobili Valentin Savi, Valentin Jercog, Anton Grahonja, Peter Parovel. Karel Štolfa in Bruno Pirc: kolajno in 25.000 lir nagrade je dobil Icilio Seppilli; 15.000 lir so dobili: Josip Mahnič, Edvard Furlani, Mario Le-nardon, Just Vodopivec in Anion Ražem: 10.000 lir nagrade so dobili: Karel Legiša, Giovanni Zuccoli. Krištof Košuta, Jože Sancin. Karel Kralj, Viktor Zobec, Jakob Žerjal. Josip Strajn in Josip Jercog; 5.000 lir nagrade so dobili: Josip Lov riha. Giuseppe Santi. Anton Co k. Justina Starc ud. Rupel, Mario Montagna, Anton Rudetii, Anton Briščak, Anton Milič, Pietro Marassi. Josip Smotlak, Vincenc Samec. Ivan Kocjan, Viktor Košuta, Josip Starc. Josip Bolčič, Ljubomir Kumar in Josip Bukovec. V natečaju za zboljšanje in vzdrževanje hlevov je dobila nagrado 50.000 lir škofijska menza. 40.000 lir Miha Kuret in Angela Kodram; 30.000 lir sc dobili Josip Kocjan, Josip Per-tot in Josip Legiša: 25.000 lir sta dobila Just Gombač in Just Kalc; 20.000 lir je dobil Josip Sancin 15.000 lir so dobili Lovrenc Družina, Ivan Maver, Just Terčon in Marija Tretjak ud. Košuta; 10.000 lir je dobil Ivan Kocjan: 7.500 lir pa je dobil Josip Košuta. Za zboljšanje in higiensko vzdrževanje hlevov in živine sta dobila 10.000 Ur nagrade Albert Stepančič in Peter Petaros; 7.000 lir so dobili Valentin Jercog. Josip Strajn in inž. Ernesto Cohen; po 5.000 lir nagrade so dobili še škofijska menza, Anton Milič, Franc Luxa, Josip Bukovec. Josip Starc, Josip Kralj, Angel Legiša, Emil Guštin, Stanislav Cok, Vincenc Gregorič, Franc Bandel, Albin Križmančič, Lovrenc Bandel, Anton Ražem, prof. Vincenc Sefi, Andrej Starc in Ivanka Kumar por. Cotič. Povečanje izvoza riža iz Burme Burma je v prvi polovici letošnjega leta izvozila okoli 760.000 ton riža, za 15 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Vendar je dosegel izvoz riža v drugem četrtletju le 355.000 ton. medtem ko je bil lani v istem času 392.000 ton. STKAN 4 27. NOVEMBRA 1954 DEL O Kongres Delavske zveze , J bolj Hej Oto 18. zadnja ob 22. Ob nedelja1' lvedn in praznikih začetek ob 16. z ad" :vnerr "■J» »b 22. Lj*" PROSEK r‘Je -Sobota, 27. nov. ob 19.30: barv«1 11 Pa film «I-vanhoe»: družbe MG M- Vrašt Nedelja, 28. c-b 17: se ponovi. jd0 Sreda, 1. dec. ob 19.30: «Pohlep P° zlatu» (Sete dell’oro). Film Co- «'bai lumtoi-a. Sel NABREŽINA Spvii Sobota, 27. nov. ob 20: «Smrtna L J zapeljivost» (Seduzione morta- .cbuf le). Film RKO. ''‘la, Nedelja, 28. nov. ob 16 i» 20: djplo se ponovi. Sreda, 1. dec. oto 20: «TarŽano« ba-g» (La fuga di Tarzan'- vfpo: 'urni 'Ov. brisi; Mom Za Ljudski dom Za ljudski dom so darovali' j nr Bizjak 1000. Kaluža 500, De- j 8f'sp< stradi Giovanni 500, Pittei'J se je 5C0-, Podlonjer 3105, tov. Zin' ska celice železničarjev 2300, tov- Briča Zini-Bassan 1400, tov. Stegu - Staro 900. Sv. Jakob: celica Blažin3 v pri (žene) 7000, celica RosenberS : 'n ju (ženske) -5000. ( h i dt ' Uka Odlok št. 25 film o osebnih izkaznicah 'zrek Vladni generalpi komisa! irebe dr. Paiamara je izdal, me1* Vezi i drugimi tudi odlok št. 25, k' bredi razveljavlja ukaze ZVU -glede buro, 1 izkaznic in uveljaV' njzve *** Pod obtožbo nenamernega umora je -prišel te dni na zatožno klop 20-letni Oliviero Tence, iki je marca 1951. -leta- na kriški, cesti do smrti povozil neko Jolando Raivalico. Sodišče ga je obsodilo na 1 leto zapora. Kazen pa mu je bila na -podlagi amnestije odpuščena-. *** V noči -m-ed nedeljo in ponedeljkom se je pripetila na Largo Barriera, -težka prometna nesreča, ki je zaradi pijanosti šoferja zahteva-la človeško žrtev. Okrog 2. ure ponoči se jie vračal domov ipo ul. Ori,ani 55-1 et ni Teodoro Gi ust ini (Gustinčič), ki j-e hod.il po pločniku. Nenadoma je privozil z -dirvjio brzino avto «Ford», -ki je z vso silo zašel na pločnik, podrl nesrečnega pešca in iga vlekel -kakih 40 metrov na-prej. Avto je nadaljeval svojo divjo vožnjo, toda policija ga j,e takoj izsledila in sicer v ul. S. Maurizio. G i ust i-n i je izdihnil že med prevozom v bolnico. Policija je 'brezvestnega in pijanega šoferja, 23-letnega Ar-man-da Belle te ul. Rismon-do takoj aretirala. V avtomobilu so bili še 22-Ietni Nevio Eva, 24-letni Pin-cenzo Spinelli i-n 26-1 e ni Marino Pipan, ki jih je policija '-sto ! ako ar etirala. *** V bližini C er e jev je prometna nesr-eč-a terjala v ponedeljek še eno človeško žrtev. 21-letni Claudio Levantini je z avtom do s-m-r.ti povozil 67-Ietnega Petra Hrvatina iz Hrvatinov, ki je -podlegel težkim poškodbam med -prevozom v bolnico. V dneh od 18. do 24. t. m. se je v tržaški občini rodilo 37 otrok, umrlo je 59 oseb, porok je bilo 42, osebnih lja na Tržaškem ozemlju pred' /*vt: piše o osebnih izkaznicah. K1 - SJ jih vsebuje enotno besedil0 zakonov o javni varnosti d1 tozadevni pravilnik. Gornji odlok ne prinaša b*' stvenih sprememb. Kar se tiče izstavljanja osebnih izkaznic-veljajo prejšnje odredbe. 0' sebno izkaznico dobi lahk° vsak državljan, ki je izpolni' d 15. leto starosti. Izkaznica ie em veljavna tri leta in jo je treh3 ob zapadlosti obnoviti. P00 prejšnjo upravo je bila osebo3 izkaznica edino zakonito sred' stvo za legitimiranje, dočim Y majo z odlokom št. 2-5 sedaj *' sto zakonito veljavo tudi Pa' tent za šofiranje avtomobilov,- Zv železniška izkaznica in orožn1 t_2^ •tu, j, skem •'jen, dajzr tih Brija \h ju «asa lesti, krazn Se v« stva, sii di ne b sti list. Urad za zvezo z vladnim komisarjem Tiskovni urad vladnega ge' j neralnega komisarja sporoču- . ren K" pr i \t 7ttP7 i c nrpn p h Zi' l<- Vel •je, nanjc snost se z : žavan s preneha' vojaške u' Ker je v zvezi njem Zavezniške prave prenehal obstajati tirad italijanskega političnega svetovalca, je ministrstvo z° zunanje zadeve v sporazum1* v vladnim generalnim kotu1' sarjem dr. Paiamaro sklenil*’ ustanoviti v Trstu svoj «Ura. -gov-“ilo : rencc vPraš •*0 z: Sturm, ke c kako uaiaituviu v iiaiu svuj tv v J ** s za zvezo v vladnim generalni11’ ®Vir komisarjem», ki se bo zlasi’ bavil — v tesnem stiku s s3' mim generalnim komisarje11’ — z vprašanji, ki se tičejo izvajanja londonskih sporazumov z dne 5. oktobra. imenovani Urad bo vodil d1' Oberto Fabiani, poklicni diplomat, ki je opravljal n3 dve leti posle pomočnika it3' lijanskega političnega svetovalca pri prejšnji Z-VU. ’Mklo: vodst Sosia- tji v. •iacizi tje j 2 o -•bliža seboj vlada «lova: Izlet v Avstrijo Delavska zveza božične praznike in no' organizitij I Avtrijo. Cena: za vpisane Zvezi in njihove družinske či3 ne 6.500 lir, za neorganizir31*1' n nrwN 1 • . \r ____, : z .. Piv 7.000 lir. V tej vsoti je vštej^ potovanje, hrana in prenočiš3 ' v izbornih hotelih turistico . ga razreda ter kolektivni PotI.’0 list. Vpisovanja se sprejemaj do 10. dicembra t.l. na sedez^ v ul. Zonta 2, tel. 23.998. 236P' Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca . Sta ^ške ?*dei. t>r°m( Na Bras “tista "e Pn . Odi Lr°*n ki se titivo k°nte tospo s*a in