Our Write U. Today Advertising are REASONABLE... GLAS NARODA * List slovenskih delavcev v Ameriki. OTATELIE OPOZARJAMO, d* pravočasno obnov« aarotal-' no. 8 tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako i* niste naročnik, pošljite en do-Iat sa dvomesečno posknšnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 m 8«cmb* Ctmm Mattw September tisi, 1M3 al tbe Pwt Offiec M Ne* ltrk, N. TM Art al 1'aofTMf of March trd. 187t. 4o. 135. — Stev. 135. >.EW YORK, MONDAY, JUNE 12, 1939—PONEDELJEK, 12. JUNIJA, 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YORK - - — - ■ " ~-— -m Volume XLVII. — Letnik XLVIL ADOLF HITLER PRIPRAVUA MIROVNI NACRT PONUDIL BO SODELOVANJE ZA GOSPODARSKE KONCESIJE Hitler bo objavil svoj načrt v juliju. — Diplomati •o presenečeni. — Berlin o tem ničesar ne ve. — Povod za njegov načrt sta dala Chamberlain Halifax. v Vedno večje sovraštvo med Cehi in Nemci PARIZ, Francija, I I. junija. — Francoski diplomatski krogi so prejeli sporočilo iz dobro poučenih krogov, da Adolf Hitler pripravlja načrt, ki ga bo predložil Angliji, Francija in Združenim državam, za poravnavo problemov, (ki povzročajo vojno nevarnost. Poročilo, ki pa ni bilo uradno potrjeno, pravi, da bo Hitler objavil svoje predloge za mir v začetku julija ob priliki splovbe nove bojne ladje. Hitler sedaj sestavlja svoj načrt v Berchtesga-denu. Po mnenju diplomatov se je Hitler slednjič odločil za svoj načrt vsled govora angleškega vnanje-ga ministra lorda Halifaxa, ki je v četrtek v lordski zbornici jekel, da je Anglija pripravljena pri konferenčni mizi razpravljati z Nemčijo o kolonija lnih in gospodarskih vprašanjih, ako Nemčija obljubi, da ne bo z oboroženo silo skušala doseči uvojih namenov. Nekateri diplomati pa dvomijo, da bi Hitler nameraval kaj takega, kajti nemško časopisje še vedno napada govor lorda Halifaxa. Drugi diplomati pa zopet domnevajo, da bo Hitler, ko bo naznanil načrt, rekel, da naj Anglija pokaže z dejanjem, kar obeta z besedami. Diplomatskim krogom pa je tudi znano, da ste Nemčija in Italija zelo vznemirjeni vsled gospodarske ofenzive Anglije in Francije. LONDON, Anglija 11. junija. — Tuji diplomati so izvedeli, tla bo mku#tHki predsednik Neville Chaiifberlarn v nekaj dneh stavil nove jxmu«Ibe Nemčiji, ker nekatera poročila pravijo, da ho v osrednji Evropi na potu novi vaižni dogodki. Chamberlain, lord Halifax rn finančni minister *ir John Simon so zadnje dva dni v svojih govorih posvarili Nemčijo, da >e naj ne akuša razširiti z oboroženo eilo temveč naj sede \ konferenčni mizi z dragimi driavami rn mirnim potom ž njimi pobdta. Francoski vnanji minister Georges Bomnet je včeraj v • v<>jem govoru v Parizu Poljski zagotovil pomoč Francije in Anglije proti vsakemu vpadu . Angleški poslanik sir Eric Phipps je bil v četrtek -nenadoma poklican is Pariza in diplomati so mmenja, da je ta odpoklic v tesni zvezi « pričakovanimi dogodki v osrednji Evropi. Načelnik urada za a-red njo Evropo v angleškem vnanjem uradu William Strang bo jutri odpotoval v Moskvo z "novimi predlogi za vojaško zvezo z Rusijo. Ohamberlaiai je sinoči v svojem govoru v Birmmghamu rekel, da je najprej *ki vi-i ri pravijo, da je vsak dan na mejo poslanih mnogo Židov. 'Nemška vlada tudi trdi, da je spo poljski postavi mnogo Židov izgtibilo poljsko državljanstvo in so vsled tega taki Zid* poslani v koncentracijska taborišča. Nemška vlada sicer ni navedla vzroka za sedanje preganjanje Židov, toda jasno je, da jih hoče prisiliti, da si najdejo nova Ibivaltšča v drugih državah. In takih Židov je v Nemčiji 10,000. Nemška vlada je pričela preganjati, izganjati in zapirali poljske Židt; zato, ker hoče povrniti Poljski, ker je izj^ualj. iz Poljske nekaj nemških državljanov. VAR&AVA, Poljska, 9. junija. — Ker je Nemčija pričela zopet izganjati poljske Žide, je poljska vlada v Berlin poslala svarilo, da bo na isti način postopala z Nemci na Poljskem. V oktobru lanskega leta je poljska policija aretirala 1000 Nemso bili aretirani in poslani nazaj v Nemčijo, ker njihovi potni listi niso bili v redu. ■ ki hintitti iitu uiuHiinmnuiiu itnuniibiiiefl iiiiuinmi nnmiinmmr Naročite se na "Glas Naroda," oajstarejli slovenski dnevnik ▼ Ameriki. 1 5 1 ■ fl Policija je zajedla iv-se češ>ke šole, katere je pustil zapreti protektor baron Konstantin v. Neurath, ker je bil v sred« n bit nek nemški policist. V on Neurath je tudi naložil mostu kazen 500,000 kron, katere bo do največ plačali Židje in tkB»>-neševi pristaši.*' Von Neurath je tudi razpisal nagrado za a retacijo morilca policista VVii lielma Kniesta. Nemški policisti patrulirajo po Ulicah z nasajenimi bajonet; in mestno liišo, v kateri stanuje nemški komisar, stražijo strojnice. PRAGA, Češka, 11. junija. — Nemška časnikarska agen-tura naznanja, da je prišlo v Naehodu do spopada med nemško in češko policijo in da je bil en Celi ubit. Sinoči so nemški policisti, večinoma legijonarji, ki so -e vrnili iz Španske, in so bili pijani, korakali po mestu in so streljali v zrak. Češki policisti, da se izognejo kakemu sjM>padu, so se izmaknili v svojo stražnico. Nemški policisti so prišli jpred stražnico in so pričeli streljati skozi okno. Nek Nemec je splezal na okno in je oddal tri strele na nekega češkega mladega iK)licif?ta, ki je sedel na postelji in je kmalu zatem u-mrl. Nek drug Ceh je bil ranjen. Baron Neurath je odredi: strogo mešano preiskavo. Kancler Hitler je poslal ive-nec ubitemu .nemškemu policistu Kniestu, ki je bil ubit v Kladnu. Navzlic, temu, da je von Neurath objavil, da se Cehi dobi o ponašajo in da jim ne bo naložena še kak uadaljna kazen, nemška policija zelo surovo nastopa proti Cehom. .Sinoči je bilo zopet aretiranih mnogo Čehov. Nemci so /po nekaterih hišah razbili pohištvo. ZAJEC NAPADEL DELAVCA W ElATH E5KFORD, Okla., 11. junfja. — Elmer Smith pripoveduje naslednji dogo-idek: * *Ko sem delal na bombažnem polju, je skočil zajec proti meni. Zaletaval se je v mo'je noge in pri tem renčal. Odbijal sem ga z mot i ko, toda smilil se mi je, da bi ga vdaril po glaivi. Še nikdar nisem videl, da bi zajec naipadel človeka. Slednjič pa se je utrdudil in je zbežal." ADVERTISE IN "GLAS NAROPA" ITALIJANSKA POMOČ NA ŠPANSKEM Italija je potela!a generalu Francu 6,011 letalcev. — Izvedli so 5318 zračnih napadov in vrgli 130,000 ton razstre-ljiva. RIM, Italija, 11. junija. — Po italijanskih uradnih poročilih je Mussolini poslal na Špansko generalu Francu — (>,011 letalcev. Koliko aeroplanov je Itali ja poslala, ni znano, toda bilo jih je veliko število in vseii vrst. Uradno priznava ital -janska i vlada, da so italijanski letalci vrgli 130,(XX) ton raz-ttreljiva iu je bilo oddanih nad milijon strelov. Izvedli so 5318 zračnih napadov, v katerih je bilo ladij potopijo nih ali poškodovanih. Italijani so izstrelili 903 sovražne aeroplane, izgubili pa so jih samo K(j. Associated Press poroča, da je bilo v -španski državljanski vojni ubitih 173 italijanskih letalcev, 192 pa 'jih je bilo ranjenih. Včeraj je bila velika parada "mornariškega dne" in pri tem so bile izkazane velike časti svaku generala Franca Ra-inonu Serrano Sunerju. Suner bo isvoj obisk v Italiji podaljšal do torka in bo obiskal nrunicijske tovarne iu vojna pristanišča. Proti koncu junija bo vnanji minister grof Oaleazzo Ciano najbrže šel na Špansko. V kratkem bo prišel v Rim tudi španski vrhovni poveljnik zračne sile in drugi častniki in obiski s Špansko se bodo nadaljevali, kot z Nemčijo. CADIZ, Španska, 11. junija. •— S pa rn i kom Duilio se je iz Cadiza odpeljalo 800 italijanskih vojakov, med njimi 3H» letalcev, mehanikov ter radijskih in brzojavnih izvedencev, ki so isiužili v armadi generala F1 ranča. V nekaj dneh bo zopet odpotovalo 3000 Italijanov. IZVOZ HEIJA NA POJSKO DOVOLJEN WASHINGTON, D. C., 11. junija. — Državni tajnik Huii je odobril prošnjo Poljske za dobavo 220,(XX) kubičnih čevljev ameriškega helija, da napolni stratosferni balon za polet letošnje poletje. To je prvo dovoljenje, ki ga je izdala za prodajo helija vlada Združenih držav. S tem. da je Hull dovolil prodati helij Poljski, še ni rečeno, da ga bo mogla dobiti tudi Nemčija, Lansko leto je urad za municijo sicer dovolil Nemčiji 17,900,000 kubičnih čevljev helija toda notranji tajnik Idkes prodaje ni dovolil. Municijski odbor je dovolil NEMČIJA KRALJEVA PRITISKA NA i DVOJICA BALKAN Nemčija izvaja gospodarski pritisk na Bolgarsko in Romunsko Kjosejvanov bo šel v Berlin. SOFIJA, Bolgarska, 11. junija. — Ministrski predsednik (iregori Kjosejvanov bo v kratkem odpotoval v Berlin. Kjosejvanov je bil v dolgem razgovoru z nemškim poslanikom, ki mu je svetoval iti v Berlin iu da naj avoj obisk o-meji izključno na Nemčijo. V Berlinu Ih> z nemškimi diplomati razpravljal v prvi vrsti o gospodarskih zadevah. Nemški trgovski in industrijski vpliv je vedno bolj mogoče čutiti na Bolgarskem. Letos je iz Nemčije dospelo že mnogo trgovcev, i ližinir-jev, arhitektov, poljedelcev in zdravnikov, da izkoristijo naravne zaklade Bolgarske. Ob svojem zadnjem obisku je nemški gospodarski minister Walter Funk priporočal bolgarski vladi, da podvoji poljske pridelke in poljedel'jski minister Bagrijanov je že izdelal petletni načrt. Tudi v Rim je odpotovala bolgarska trgovska delegacija, da z Italijo sklene trgovsko pogodbo. Do sedaj je Italija prevzela samo 4 odstotke bol-^a rskega i zvoza. Yr Rim bosta tudi potovala kralj Boris in kraljica, da prisostvujeta poroki voj vode Spoletskega z grško princesa Ireno. BUKAREŠTA, Romunska, 11. junija| — Nemški vpliv se mirno razširja po Romuuski. Iz Nemčije je dospelo 54 in-žinirjev, da iznajdejo, kako bi mogel biti v deželi naložen nemški kapital. Nemški letalci so si ogledovali deželo in hočejo vstano-viti zračno avezo z Bolgarsko. Ministrstvo za javno zdravje je v Nemčiji naročilo veliko množino kiuina in drugih zdravil. ODPOTOVALA Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta se sinoči odpeljala v Kanado. — Na pikniku so jedli "hot dogs" in pili pivo. HYDE PARK, nTY., lL junfja. — Sinoči ob 11 sta se angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta s posebnim vlakom odpeljala v Kanado. V nedeljo zjutraj sta kralj in krafjica s p redkednikom Rooseveltom in njegovo družino šla v opiskopalno cerkev St. Jamesa. Iz cerkve se je celo družba odpeljla na domači piknik na predsednikovem posestvu. Avtomobil je vozil predsednik sam, poleg njega je sedela kraljica, na zadnjem sedežu pa sta sedela kralj in žena predsednikovega sina Jamesa. — Predsednik je tako naglo ivo-zil, da si je morala kraljica držati klobuk. Na pikniku so jedli "hot dogs" (hrenovke) in pili pivo. Popoldne je predsednik F. I). Roosevelt povabil kralja na plavanje. Kralj se je z veseljem odzval povabilu, ker j^ bil zelo vroč dan in predsednik in kralj sta dalje časa skupaj plavala. Zvečer je predsednik zopet sam peljal kraljevo dvojico na malo postajo v Hyde Park, N. Y. Po kratkem slovesu od predsednika sta se kralj in kraljica odpeljala proti Kanadi ob 11.07. V Kanadi bosta jse obiskala tri obmorske province, 15. junija pa se bosta iz Halifaxa zopet odpeljala v London. HEGOLAND ZAPRT ZA TUJCE BERLIN, Nemčija, 9. junija. — Uradno je bilo naznanjeno, da ji' od sedaj naprej tujcem prepovedano obiskati Hel-gosland. Otok je bil razglašen za nemško "varnostno zono." Nemcem pa je dostop dov oljen. PORUŠENA MISJONSKA POSTAJA ČUNKING, Kitajska, 11. junija. —. Jaiponski letah-i so z bombami porušili cerkev ameriške misjonske postaje v ŠiL-nanu v vzhodnem Hupehu. državnemu tajniku, da sme izdati dovoljenje za prodajo helija do 500,000 kubičnih čevljev, za večjo množino pa morajo dovoliti načelniki državnega, vojnega, mornariškega, zakladniškega trgovskega in notranjega urada. RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI 'GLAS NARODA" 216 WEST 18th street NEW YORK 35 različnih razglednic v barvah, predstavljajo-clh največje zanimivosti te ogromne razstave CENA ZBIRKE 50c (Pottnkui Vsoto lahko poSljete ▼ po 2 oriiou p9 9 cente. "GLAS N ARO DA"« New York Monday, June 12, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 99 riuk PUee of ill WIST GLAS NARODA ifOICS or TBI PBOPUE) J Owned and Published bv ^ SLOTKNIO PUBLISHING COMPANY (A Corporation) i. Laptba, Se«. * of above officer«: ot Um corpora tioa «b4 add t Ulh 8TSEIT new YORK, N. V. 46th Year I8IHIO EVERT DAT AXGKPT SUNDAYS AND £(OUDAI8 Advertisement on Agreement Ss oslo Isto velja list Ia Ksaade ...... Ss pol 1st«...... .. aa Ameriko • ••••••• oc ........ItS.'tO .......ti.se Zs New York m Za pol lets .... Za looatmalrb mm Z& pol lets ..... oslo leto ..$7 0«) • •••»•i M• f S3."0 <"Sio leto .. «7.ilU ...........$8.50 -^—. early 11- -0LA8 NAHODA" IZHAJA VWAKI DAN IZVZRMfil NEDBLJ IN PRAZNIKOV *«iLA8 NARODA". II« WEST IStfc. STREET. NEW TORE. N. 1. TELEPHONE: CHelsea t—114» Dormi bra podptss la osebnosti se at priobčujelo. Denar aa naročnino «*) aa WaaoroU po*Uatl po Money Order. Prl suremembl kraja aaroč- alAsr, prosimo. da aa aam tndl prejto> blraličče aaxnaaL da bltreia naJde-•o aaa^omlka. DEMOKRACIJA — ŽALOSTNA DEMOKRACIJA Amer »kanci, ki se vračajo iz Evrope, pripovedujejo, da se letošnje poletje n Evropi ne bo nič zgodilo. Hitler je v Berchte^adenu, feldmaršal Goering je iz Berlina odpotoval na Riviero, dr- Goefobels pa je šel na daljši od cM ih v Porenje. Toda neumestno bi bilo verjeti tem znamenjem. Čimbolj J oče j o nacfjski voditelji vstvariti utis, da je vse mirno nu utrlinski fronti, tembolj je priporočljivo paziti na kako presenečenje. Slišali smo n. pr., da sta bila Franeova generala M-i guei Aranda in Gonzalo Queipo de Liano tekom svojega obiska v Berlinu v stalnih razgovorih s Hitlerjem in vodilnim? nemškimi in italijanskimi častniki. Ker se nemško - španska trgovska .pogajanja »vrše v Burgosu, tedaj se morajo razgovori v Berlinu sukati okoli političnih in vojaških zadev. Ni izključeno, da so berlinske konference v tesni zvezi z velikimi infanterijskimi koncentracijami na Češkem in Slovaškem okoli Kromeriža, Prerova in Bardejova blizu poljske me^je. In to ni prvič, da so zadnje tedne iprišla do nas taka po ročila Takoj, ko je von Neurath prišel v Berlin, so prišla poročila, da je bilo zaradi izgredov v bivši Oehoslovašfci treba izdati ostre odredbe. Nato pa so pričela .prihajati »poročila, da s» •\hi nikakor ne marajo pokoriti nemški vladi in da ji kljub«^-j* jo, vsled česar bo treba proti ujim nastopiti z vso strogostjo. Ker pa Celii ne sovraoijo tako zelo Italijanov, kot sovra-jo Nemce, je po zadnjih poročilih prišlo na Češko in Moravsko tudi več italijanskih vojakov. In — česar skoro ni mogoče verjeti — prišli so tudi španski vcfjaki. Italijani in Span ci bodo tedaj dovršili ogabno delo za svojega brata v osi. In ker se zbira toliko vojaštva ob poljski meji, je tudi ie kaj drugega mogoče. Vatikan najbrže sedanj posreduje na /.eljo Londona in Pariza in hoče pregovoriti Varšavo, da mirnim potom prepurti Gdansk Nemčiji, iki pa bo v plačilo odstopila od svoje zahteve po koridoru čez koridor. Z drugimi -besedami: Nemčija mogoče pripravlja kako akcijo proti Poljaki. Na vsak način bo nemško izganjanje l^oljtflrih Židov napotilo Poljsko, da bo pričela izganjati nemške državljane. In ako bodo Poljaki izpolnili to pretnjo, tedaj . kdo ne ve, ka'j se more zgoditi. Vsak nepremišljen cm na tej ali oni stran more izvabiti eksplozijo. Ena Stvar je gotova — italijansko-nemško-špansika ave-za je trdno vkoreninjena. Časopisi viseh treh dežel izražajo isto mišljerfje, naznanjajo isti strah in ista upanja. Vsi vidijo v posredovanju .papeža Pija XII, katerim hoče preipre- ; čiti zvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo, zmago fašizma ia poraz agitacije "vstavite Hitlerja/' Kot je sedAj položaj, bo vsakdo presenečen, ako misli, d A prihAja 2ora mirovne dobe. SorvrAiniki napredka in demokracije «so združeni. Anglija, ki hoče zgraditi blok proti fašizmu, pa s« drži svoje stare zahrbtne politike, da ščuva eno državo proti drogi, da se na konca spora sama okoristi. Angleški in francoski diplomati se zelo varajo, ako verjamejo Hitlerjevim in Mussolinijevim besedam. Na ne rme&evalni konferenci sta nemški in italijanski poslanik »svečano zagotavljala, da njuni držaivi niste udeleženi v španski državljanski vojni in dobre stAre demokracije so jim verjele In dopustil«, da je demokratska španska poginila. Sedafj pa se Italija hvali, da je poslala generalu Francu 100,000 vojakov in da so njene podmornice potapljale tr* Udje j Hitler pa je CondorjeVi legiji rekel: 4 4 Poslal te nesrečni deželi. Vrnili ete se kot pravi povelja." ia željo VE2BANJE ANGLEŠKIH PROSTOVOLJCEV Denarne r pošiljat ve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Po do vršnem dnevnem delu se angleški prostovoljci veŽbajo v porabi orožja. Iz Jugoslavije Dobro letino sliv napovedujejo v Bosni ako ne 'bo kakšnih nesreč. Da bi se pospešila čim uspešnejša prodaja sliv v mali državi, bi bilo niijno treba znižati .prevozne tarife na železnici. Tako na primer je treba plačati za prevoz enega kilograma sliv od Brčkega do Ljubljane celih 80 par. kar je .skoraj več, kolikor ?;naia tržna cena -liv v Brč kem. Producenti in trgovci sliv upajo, da bo prometno ministrstvo letos prevozne tarife za sadje znižalo. Vinsko klet za 50 vagonov vina gradi v Potonju na polotoku Pe 1 ješeu vi na ko- v i nogradn i -ška zadruga "Pinga'V* Vinska klet bo služila za tipizirali je znanega dalmatinskega vina *4Dingač. Klet bo najmodernejše urejena in bo mogla spre jot i vase 50 va^nov vina. Trgovci organizirali vlomilsko tolpo Pred sodiščem v Srentslii Mi-trovici j«1 bila dva dni razprava nroti from trgovcem in dvema vlomilce*na. ki so bili obtoženi dveh vlomov, izvršenih v teku letošnje zime v Mitrovici. Na zatožni klopi so sedeli mi-troviški trgovec Ojuro Me ič. ki je organiziral vlomilsko tol po, in še dva druga trgovca ter poklicna vlomilca Miroslav So sir in Matif Husie. Omenjena dva *ta na nagovarjanje trgovca Mesiča vlomila v skladišče trgovca Ži-ke Kotiva, odpel ja-la od tam 9 stotov graha ter ga ^pravila v skladišče Mesiea. Drugič so vlomili v skladišče ve!««prodaje tobaka, odkoder >o odnoli za 17.000 din cigaret in tobaka. Pri tem vlomu je deloval tudi sam Me-ič. Na ra'.pravi so < obtoženci v glav-ne.ni priznali oba vloma, nakar je hi išče razglasilo sodbo. po kateri bili obsojeni X»>sie na 2 leti ječe, Husič na 1 leto in dva meseea, trgovec Mesič pa na poldrugo leto ječe. O-tala dva obtoženca sta bila obsojena na nekaj mesecev zapora. Zanimanje mit rovi kega oh«"in-stva 7a obravnavo ie bilo veli kar?-ko. . pro-torifti so detektivi nato našli mnogo ukradenega blaga. Razume se, da je moral tudi nepošteni trgovec z njimi . Okruten zločin na vasi. V vasi Veliki Višnjevac pri Bjelovaru je pre-j«-ka. \ riokaj m«*-eeili -ta vlomila na vee kakor P» krajih. Ko -o prišli aireiit.)•• k trgovcu Sta no niču. je ogorč«Mio zanikal. m sta živela skupaj, je mislil. da je >in čince. So to: Gjuro Pajnič. Mato Sinetič in Ma-to Sol jar i č iz Velikega Višnjev-ea. l>ne 2.'i. aprila je pokojni CVijanmič ležjil v nekem sadovnjaku in spal. Gjuro Pa/ ni«" nripoveduje da je, naletel na (*\ ijanoviča v tem sadovnjaku (Vijanovič da je planil nanj. toda on ga je zabodel z vozem v trebuh. Potoni je od v gostilno, k jer je |w>klical ostala d\-;i. Vsi trije ^o nato v -adovnjak, k jer je ležal j t Vi janovie nezavesten tei- ira pričeli Tien>mi 1 jeTio olidelavati z no/i in koli. Ko so mi-lili. • Ia je mrtev, so ga nesli kilo-j meter daleč do potoka. Toda j metjo sc> ugotovili, da je' -e živ, ker j»> stokal. Zato so Za $ 2.:m $ 4 :>o $ li.tMl »le.jr. IHii. 1 «<• I»in jen I »in. 30*» l»in. r>iii. leno l>in. JlMie V Italijo: $ H .Ml » 11' * -n«. $ r.T »167.— Ur 100 hir 200 I .lil MNI Ur KNJ0 Ur L1IU0 Ur 3UO0 KER ME CENE SEI>AJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI «;oRl AM 1 m>1,1 za izplatiu t h1 jih xnmkov kot zboruj narnirnn, bodisi w dinar jih »li lirah, dovoljajmo to boljšo »ocojo. nujna nakazila izvidi ajkmo po cable letter za pristojbino $1—• S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (travel bureau) 21« w. l«th st., new york Peter • • • a n*ii zvezali roke na prsih in ga da bi skrival pri sebi ukrade- vrgli n«» blago. Aiirentje pa so zahtevali. naj jim razkaže stano vanje in skladišire. V tem pa je prišel na dvorišče vlon Jane z revolverjem v ! ga že naperil na detektive. Toda ti >o bili hitrejši. 1'strHili >o iz >\ c)ii|i revolverjev na Jan ea ki .se je zgrudil na tla. Prepeljali so ga v l»olnišnieo, vendar ni nevarnosti, da bi umrl. l*i i preiskavi v Stameničevib KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1939 V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih hoče naročite, naj pošlje: 35 $1 letošnja zbirka vsebuje sledeče knjige: TRETJI ROD: Povest Spisal LOJZE ZUPANC VEČNE VEZI: Povest Spisal DR. IVO ŠORLl KARADZOR2EVCI: Zgodovina Spisal: J. 0R0ZES VODNIKOVA PRATIKA (4 KNJIGE) KNJIGARNA "GLAS NARODA" tlf WEftf lftfcSTIIMI a NEW YORK, N. v potok, kjer se je zndu šil. Okrutni zločin je zbudil v eeli oknliei veliko ogorčenje. lomilec Neurje povzroča oerrom- oki ter - ne škode. Poročali smo že o veliki škodi, ki je jM>vzročila toča na')>od-ročju od tSreiihske Mitrovice do Pinske gore. Zdaj utuje okrog >veta na konju. V vsakem večjem jueiJtu si možak izposo«li konja z votinitkoin vre*i. Potnik j«» o-tal v Sarajevu dva dni, nato pa od jezdili naprej proti Jajcu, lfiO kili dolgo pot med Sarajevom in Jajcem namerava pre jahat i v treli dneh. Xa vprašanje, zakaj potuje na konj", je potnik izjavil, da tako Indje -^poznava i|»rirodne lej><>-te in običaje ljudstva. Metuzalem v Slavoniji. v a--i Vladkovee. blizu Na-Šje je umrl kmet Stjopan Ber-talan. ki je bil 1«)."» let star. Daleč okoli so ga *vsi |>oznnli ne le po njegovi starosti, temveč tudi njegovi |»ridnosti. Mož se j«' vedno rail šalil, zlasti pa je rad zabaval mladino s svojimi šalami. Sicer je bil mož drugače trezen in priden, vendar je rad pil slivovko, češ da ga je sliv»»Vka obvarovala že ucar^ikakc bolezni, ker še nikdar ni bil bolan. J KJE JE — Had hi poizvedel kje se nahaja IVAN HORVATH, Sp. Bel: tinci, Prekmurje, Jugoslavija. Nekdwj je živil v Clevelandu, O. Išče ga njegov .sosed, IVAN HORVATH, Windsor, Ofit^ Canada. -_*_(3x) ADVERTISE IN ' GLAS NARODA* ako nameravate obiskati SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili MAPO Mesta New Yorka dobite jo BREZPLAČNO ako naroČite Slovensko- Amerikanski Koledar za 1939 Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih se nekaj I 'Glas Naroda" 216 West 18th Sine« New York, N. ¥. (Lahko pottJUe vsoto v paMnlh Danes (v nedeljo) ima slo venska na-elbina v Pittwourgh velik praznik. Davi se je odipe-peljalo iz Clevelandu, Euclida, Bai bertena in nekaterih drugih naselbin ^eilem nila-žja — vse to bo še mnogo let ohranilo čut slovenstva v srcih naše mladine. Prejšnjo nedeljo je bilo pa v Collinwoodu oziroma v Eucli-du »pomembno slaivje. Praznovali so namreč deseto obletnico prekrstitve najlepžega deia slovenske naselbine v K ud id u. Dali so mu ime "ibela Ljubl jana". Navzoče so 'bile tisočere Ijndske množice, in si ič ne s: a piknika kot je bil ob tisti priliki menda ne pomni slovenski t levelanil. Ub desetletnici tiste značilne kr-tije se je sipodobilo neka; prirediti. nedeljo sicer ni b; lo vse tako ogromno kakor pre«l desetimi leti, toda bilo je vse kot se spodobi. V paradi ste se po-ebno postavila ''teta" bele Ljubljane, Mrs. Ru-por>ek, predsednica Sloven-ke Žen>ke Zveze, in "stric", Mr. .lože Plevnik, znani slovenski podjetnik, -ki se je za to prilož-no>t oblekel v gala-uniformo. \'se je "šlo po sreči, edinole z visokim cilindrom je bilo nekaj težav. Prejšnjo soboto zvečer si ga je |»>merjal, pa mu nikakor ni bil tprav. Mogoče se je v desetih letih cilinder skreil ali se je pa žetu glava nekoliko zdebelih. Kratkomalo cilinder mu je t.-čal na temenu, kakor tiči ženski na glavi moilern klobuk. Tedaj pa po treznem preudarku konštatira John Bre<-kvar, da bi se glave nikakor ue dalo skrčiti, pač bi se pa n-tegnilo razširiti cilinder. Pet krožnikov, pol inča bolj širo-krh kot študa, je s težavo zbasal i vanj, malo .povaljal sem in tja, nato pa stresel iz njega ta nenavaden porcelanasti block. l)elo je bilo storjeno, in "stric" se je naslednjega dne postavil, kot >e le redkokdaj postavi kakšen diplomat. V Clevelandu skoro sleherni dan dežuje, vsi vrtovi — iu koliko je teh krasnih vrtov — so pa v najbujnejšem cvetju Opoldne sem povabljen k Pleivnikovim, kjer bo Mr. Anton Grdimi posnel kinematografske slike njihovega vrta. Po vsej sili zahtevajo, da bi tinli jaz stopil pred rožni grm. Nak. za noben denar ne. 'Mene, da ibi slikal med »rožami T Mene, ki sem že zdavnaj za med staro šaro. Ženske znajo tako izbirat! moškim ovratnice, kakor znajo moški izbirati ženskam klobuke. V hudem pretepu je sosed sosedu skoro palec odgriznil. Zadeva je prišla pred sodišče, in sodnik je vprašal: — Obtoženec, kaj labko navedete »v svoj zagovor T — Ga-^od sodnik, jaz sem popolnoma nedolžen. Bad bi vedel, kaj ima ob dveh zjutraj inoj sosed s svojim palcem o-praviti v mojih ustih. T "GLAS NAROD i" New Yorf Monday, June 12, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Slovenski romarji pri papežu LYDftE b1rabkai TRI NAKAZNICE Joigny je odkimai 4*(k»-pod Joi«gny," je dejala, {x-tgledu na vizitko, i" imela teto, ki lui je ne-• hit prinesel sluga, davno umrla. Podedovala sem 1 j«-: N«' |MU'.iam je. j 1*1 nji vrednostne papirje in a pravi, da prihaja J nt'kaj ka. < V j«- človek bojrat in-ru» • ti j«le<% -o neznani I julije, i Iti rudi prišli do njemi, vwl- 0 nad le/"M i in nezaželeni. Poet iiila«l«'ga dekleta pa ni tati neprijeten. Joigny je naročil slugi, naj rivede dekleta. In mu ni bilo hi, ko je stopila v njihovo pi-Hrno. Imela je tako lolado in <>'bro naf»eto k«»žo ilik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE Na njem so označene po-g mest tudi večje slo-enske vasi) stane $ 1.— lanjši zemljevid JUGOSLAVIJE stane 25« .emljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c emljevid — CELEGA SVETA knjiga, obsegajoča 48 st.r^ >znam večjih mest s šter dom prebivalcev. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street itiMiln setn. To bi bilo sijajno naravnost neverjetno. če bi bil to ta Joignv. Jela sem se zanimati za to zadevo. Moja jk»-kojna teta je imela se-strično in na njo sem se obrnila z vprašanjem. Slednjič mi je priznala tole. — Da tvoja teta je imela v mladih letih prijatelja, ki se je pisal Joigny. Bil je siromašen kot cerkvena tni^. Bil je študent, če se ne motim, je študiral za lekarnarja. *'tfM»d .Toignv. gotovo se ln»ste spomnili na mojo teto. 4 e že ne iz drugega r*izloga, }»a vsaj za to, ker je nosila čurl-■no i ime. Pisala se je Anais Vallonova.** 'VAnai*** je vzkliknil Joignv. "Kpomnili ste se je, spominjate se je. Zili se nit pa, da ve »je >fponiinjate več. kaj ste napi-ali nad svojim podporni. Z'laj vam laliko to povem. Xa enera li -1u *d«vji: nakaznica za biserno ogrlico. N'a drugem: nakazTiica, ki bo zamenjana za urad v Touraine. \a tretjem listku -te pa napisal' - za vilo na Rivijeri." Pokazala 111.11 je vs-e tri listke, ni jih pa izpustila iz rok 41 Prepričana sem, da si boste vse te priložnosti priklicali v s|*Miiin. Takoj setn si premočila vse. kakor je bilo. Bila sta mlada. Vi »te bili siromašni, toda ljubili ste jo in nekega dne ste si mislili: Zdnt sicer nimam v žepu niti beliča in •nobenih daril ti ne morem prinesti; dušica. Toda dokopal se bom do bogastva. bo< v*de-la. ("hitim, da imam trgovski talent, moje misli letajo visoko. Potem te bom ipa ob>u' z darili. Imela boš vse, kar -i boš poželela. Tako sent -i svest svoje bodočnosti, da lahko ]»odpišein menico lic, njo. Boš videla. — In napisali ste.** "To je nakaznica za giT'1. — Na kazniea za biserno ogrlico. — Mar ni bilo tako*** 4 * Da. * * je odgovori 1 J«;i gny tiho.. In 'komaj viden n:*stiioh mfu je zaigral na ustih. Mlada leta so mu stopila živo pred oči. Bilo je v skromnem pen-zijonti v ulici Monsieur lr Prinec. Tam je stal že močno oguljen čober 7.a vodo. pi^an za-stor je zakrival namestil vi at omaro in pod vrati je sili1 v sobo smrad z neprezračenega hodnika. Tam je obljubil A'. aisi s tako globokim prepričanjem vsa bogastva -veta. Anais je bila d raze* t na, oči je imela liki srna in njena glavica se je zdela ustvarjena za to, da bi 1 m »rival a na njegovi rami. Jasen glas ga je zdramil iz spi mino v. Pred 'itjiui sedeče dekle j«' dejalo: ''O«»-»pod. vi me niste dobro >Mie je! razvnemala, kako je bila razj burjena. Od jeze zardela licaj se ji dobro pri>tojala. Slednjič je odgovoril: "Nisem prepričan o tem, dai bi dobili tožbo, draga gospodična, če bi me tožili. In če bi Anais -ama zdaj vse to zahte^ vala od mene, mislim, da bi moral njeno zahtevo zavrniti. Zakaj? Zato. ker sem mož, a za moža gotovo ne more biti zanimivo. po pa da o tem govoriti." Govorila -ta o tem. In čez nekaj časa je imelo dekle biserno ogrlico, svoj grad* vilo in nmogo drugih stvari. Imela je pa še nekaj drugega: -tarega prijatelja, ki ga ni ljubila in ki ga je niorala trpeti. Brez /radosti je božala svojo krasno ogrlico in ni bila srečna v svojem gradu v Touraine. In ko se je pripravljala na odhod v svojo vilo na Rivijeri, kjer j«« ni čakala sreča, niti veselje do življenja, j«« naenkrat odkrila, da je ljubezen edino bogastvo, vredno, da hre|>eni-1110 po njem I11 pomislila je: moja teta Anais je to vedela. In ko je tshranila ime tri nakaznic«', m* dnu skrivnega predalčka, ni storila tega zato, da bi jih bila hotela nekega dne predložiti v izplačilo, temveč zato ,ker jih je hotela vedno znova čitati. V njenih očeh to ni-o bile zadolžnice. iemveč — Ijmbavna pisma in spomi-Tii. 473 Slovencev je poromalo 22. maja. da se ipo'klonijo sv. • črt u Piju XII. Po kratkem odmoru v Firenzah so prišli 23. maja zvečer v Rim. Takoj v -redo 24. maja so imeli srečo, da so bili sprejeti v skupni av-dijenei. Avdijenea j«' bila ob 1(1. dopoldni* v d verami nad ■iulo cerkve -v. Petra, odkoder deli papež blagoslov "mestu in sv»'tu** ob jK>-ebnih svečano-slih. Avtlijenca je bila skupna z dmgimi romarji: zlasti so bili zastopani iuwoi>oročenei. Sh»venci zavzeli prostor spredaj pred papeževim sedežem na obeh straneh -edeža. V prvi vr-ti so bile naifulne noše i", kroji naših fantovskih in dvorani vzklikov na papeža v pozdrav v vseh jezikih. Ker so bili Slovenci prav okrog njega je razumljrvo, da so dali z vsem poudarkom izraza svoji 111 čustvom ljubezni do fioglavarja cerkve. i'ij XII. je izpregovoril najprej v pozdrav novmporočelicem. Poudaril ie pomen drnži-iM* in jM>men ^-zgoje v družini. Xa to je nadaljeval v veliko presenečenj«' v>eh navzočih z besedami: "Hvaljen Jezu'-! Dragi moji »Slovenci/' P«> teh -lovertskih besedah je dalje v italjanščini izrazil svoje veselje, da mor«? pozdraviti škofa ljubi jan-kc šokfije in zastopstvo sloven-s'kih katoliških organizacij. Po- hvalil je slovenske verske in kulturne organizacije V lepih besedah je orisal pomen vere za 'kulturo. Ob koncu je podčrtal, da je hrbtenica ver-ki kirlhiri verska zavednost in zvestoba do cerkve. Pozval j«* navzoče, naj ihxlo dobri Slo-venci in zve.-ti «iržavljani svoji; »lomovfni. Kom" a I j«' s slovenski* b«»se«Io: **Živeli Slovenci!** z «>gnjem izr«»«*enc beserle -o navdušile vs<« in mar-ikako oko se je v *rinj«»nosti oro-ilo. i*n odprli predale pisalnih miz, kjer j m tudi niso našli denarja. Vlomilci >0 odšli praznih rok in so ukradli le uradim -tanr piljko. ki j«> bodo morda skušali zlorabiti. VLOM V PISARNO V KO STANJEVICI. Poli« ka uprava je hna oo-veščena, da j«' bilo vlomljeno v pisarno okrajnega sodišča v* Kostim jevici nn Dobit j-keni. Vlomilci so nlprli žel«-/.no bla-bajno v veri, da bodo našli v«>-lik pb'ti. pa so se ušteli, kajti v blagajni ni bilo denarja. Potem so v pisarni vse premet ali OTOK SE POGREZA V MORJE. Približno Hiti milj južno od Manile leži otočič Ver le. Za«l-n je dni j«* bil tam pni res, kate-i«'ga so -e prebivalci tako pre-straš-Hi. da so zbežali v čolne. Otok j«- namreč začela zalivat: v« da in zemlja se j«- jela ]M>s^re-zati p«mi vodno gla«iino. Xa otočiču. ki ima lo kva«lratnih milj p«»vršine. živi 4gova ljubezen. Strašna usoda. Cena ......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) ('& se hoče od sree nasmejati, čitaj-te to tlelo slavnega «v*eškega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pac pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Gny de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati oil nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. h*ma SAMOSILmA. špi&ai Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Cena......................$1.50 &TEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spisal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil-činski. (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob citanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizljn je na-ravnost klasična. Cena .... $1.00 UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz za«Vtka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal. Cena......................$2.50 CVETJE V JESENI. — VISO&KA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni** in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh «tveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v ftkofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena.....................$2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Fr&no Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena........................ 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga borisv. C346 strani.) Gaboriao je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne rosi v romana zagonetke, dokler ne pre-čita do konca. Cena......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena....................... $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega em že govoril z vašim gOHjiadom očetom, ki -i je v tej hiši tudi izgovoril stanovanje, dokler o>krbnikova hiša ni prenovljena in urejena." O vsem tem Krlach ni vedel ničesar, pač ne ugovarja, toda neizmerno čudovito se mu zdi, kako je Stolberg velikodušno njegovi hčeri^priliranil vse poniževalno. Vpraša samo: "Kje pa lioste vi medte mstanovali, gospod Stolberg? Saj za vas ni notiene sobe pripravljene." "O, v mestu bom v hotelu obdržal sobo. dokler tukaj ni vse urejeno. O Binkoštih se bom tu-sem preselil." "Toda do tedaj bo komaj vse gotovo." "Do tedaj mora biti vse gotovo. In tudi % obdelovanjem i m »sest v a 1k>iu čirrtprej pričel. Z delom na polju je treba takoj pričeti. Skrajni čas je v seja t i pomladansko pšenico in poaimino pa je treba pre rahljat i. Obdelati je treba tudi travnike in njive z deteljo. Zemlja mora tudi dobiti gnoj, da bo bolj rodila. Seveda ih* vse to mogoče prav temeljito napraviti, prihodnje leto in zato je treba ie pričeti v januarju. Kar pa je mogoče, bomo napravili že letos in z oskrbnikom bom govoril, da vse pripravi, dokler sam ne dobim časa, da se vsemu temu posvetim. Potem borni pričel tudi pogozdovati Vsak dan se bom pripeljal z avtomobilom, kosil pa bom v vasi pri "( rni ovci", da ne izgubim preveč časa." Sen t a ga gl«>da z velikimi očmi in misli, da ima ta mož čudovito življenjsko silo. Tudi oče uvideva, koliko bolj je Ktoll»erg na mestu na posestvu, kot pašam. Toda samo pravi: "Ako se boste vsak dan vozili z avtomobilom, ne boste izgubili tunogo časa. Nisem vedel, da imate avtomobil." Henrik ae zasmeje. "To je bilo prvo, kar sem si nabavil, ko sem prišel tu-sem, kajti avtomobil neobhodno potrebujem. Avtomobil je v me-atou v hotelu v garaži in sodnijski svetnik mi bo poslal mojega šoferja, da zatem ]*»ljean v mesto in vse [»otrebno uredim." Senta >e oddahne, kot bi ji Stolbergove besede stiskale prsi. Celo posestvo hoče (Hkstaviti na glavo, toda bo kmalu imelo popolnoma drugačno lice, kot pa sedaj. In kot l>i se jotela izmakniti nenavademu vplivu, ki je od njega prihajal k njej, rni kar ga je videla -tati na hodniku, naglo pravi svojemu očetu: "Ali smem sedaj poghslati svojo soimi, oče? Kako pa bomo napravili z mojo prtljago, ki je na postaji?" "Prtljago vam bom poslal v hišo, inilostljiva gospica; saj se Ikrtn peljal mimo |x>staje," pravi Henrik. Toda Senta od nje«a ne mara sprejeti nikake usluge. "Ni se vam treba truditi; Franc bo mogel iti jk) prtljago. Ne |M>trebujem tako zelo svojih kovčegov in je še dovolj časa, ker jih ne l»oni izpraznila, dokler se ne pre-elimo v oskrbni-kovo hišo." "Franc ima mnogo drugega dela, da za to nebo imel časa. Poleg tega pa je preveč potrebno, ker je še edini uslužbenec, da vam je na raz|»olago.M "Toda naučiti ae bomo morali izhajati tudi brez Monday, June 12, 1939 ■Ig« SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Povodnji v Sloveniji Breganica, k i je v nedel jo 21. maja -strahotno pustošila po Brogvufeem selu, uničevala polje, t radirke in odne&ia vrtove, je jk» neprestanih nalivih še narasla, vendar njena razdiralna moč ni več tako strašna. V ponedeljek 22. maja sta si opustošenje ogledala s reški kmetijski referent iz Strežic, in zastojpnik mestnega odbora in od redila začasno delo. Kakor to stran, tako je tudi na hrvaški strani Brega nice prizadejalo strašno neurje prebivalcem obmejnega samobor-skega s reza ogromne škode. Neurje je v nedeljo j>opol«kie pustoši 1<» polja, travnike, vrtove, razom gle-| dajo strašno razdejanje. Izdatna pomoč je res potrebna. 1 g:>c::iii<::::iiwi^^ .....o "PAPEN JE PRIŠEL PREPOZNO." ča voda fidnesla most pred hotelom. Vsi mostovi ob vznožju Gorjancev na slovenski in hrvaški strani so jKimšeni ali tako poškodovani, da so nezmožni za promet. Voda je skoraj v vse hiše v Samoboru vdrla v kleti, da so jo morali s »esalkami črpati. Tudi pritlična stanovanja so bila i>oI-na vode. Krasni vrtovi številni I vil okoli SaiiLolw>ra so jk>-|k)inotna uničeni. Voda ni odnesla samo zemlje in posevkov, marveč je nanosila kamenje in pesek, odnesla ograje in plotove. _ Voda je vdrla v električno centralo in poškodovala naprave. Telefonska cent raki ni mogla delovati. Planinci, ki so bili v saiuofeorskili gorah, niso mogli 'nazaj. Usodno je bilo. da vsi potoki iz Gorjancev, ki se zlivajo v Savo, nimajo odtoka v reko. ker je ta strašno narasla. Tako je je vse Dolnje Po>avje in ves predel ob po-bok ih jnijiiovzhodiiega dela Gorjancev liki veliko jezero. Tudi Saiva še vedno narašča. Samo v okolici Samomora in na slovenski strani »naša škoda gotovo lft milijonov din. Nekateri kraji na hrvaški strani trpijo občutno škodo tudi ra- "Sunday Dispatch" objavlja članek svojega diplomatskega sot rudnika, ki od kriva nekaj dramatičnih j>odrobnosti iz velike borbe, v kateri je končno padla odločitev, če se !>o Turči ja nagnila na stran Nemčije in Italije ali če bo šla v angleški tabor. »nuriu >i- iKtrnu moiau iznajan luai t) rez sluge, kajti kolikor so mi poonane naše razmere, moj oee ne 1k> mogel več plačevati služabnika. V vasi bom dobila kako služkinjo, ki mi bo mogla kaj (»omagati, kadra sama ne bom imela časa," pravi iKenta in se vzravna v ponosu siromaštva. . Henrik jo Z žareeim občudovanjem j>oglei bilo di toče. ki se je tu -pa tain vsu-samo ob sobi razumljivo, nadaljuje: "Prtljago vam bom poslal s ipostreščkom. Potem .pa bi vas prosil, da še nekoliko pomislite, ako vam ne bi kazalo Franca še dalje o)»držati v svoji službi. Zelo je priročen in vašemu očetu zelo vdan. Zadovoljen pa 1m> tudi z jako majhno plačo, samo če more ostati pri svojem gospodarju. Tako starih in zvestih služabnikov ne smemo odpustiti." "Toda moj oče mu je že ostal dolžan na plači," pravi Senta žalostno. Stolberga napolni veliko usmiljenje do nje. Kako zelo trpi pod novimi razmerami! Toda Stolberg pravi mirno: "To je bila urno mlimoidoča zadrega vašega očeta, ker mu je morala dražba prinesti razjasnilo. Sedaj ima stalno, gotove dohodke, četudi so skromni, Franc ipa bo komaj dražji, kot ipa kako dekle iz vasi. On pa vam more biti v veliko pomoč." Senta neodločno pogleda očeta, ki pa je še bolj neodločen. "O t em se moramo dogovoriti s Franoom," pravi Senta. Stolberg se prikloni in vsi gredo v sobo, ki je bila pripravljena za Sento. Senta jo začudeno gleda, kajti natančno je vedela, da je malo prej šla skozi to sobo in da je izgledala jK>poInoma drugače. Takoj je spoznala nekdanji salon svoje matere in bolelo jo je srce, da je bila soba tako zanemarjena. »Senta se obrne k očetu. Henrik se je strugi in je razlita po Posavju, je napravila o-gronttio škodo tudi regulacijskim delom na roki. Savska banovina, ki že nekaj let sem (sistematično regulira rečno strugo, da ne odnaša Posavcem plodne zemlje, je težke milijone vložil« v ta dela. Pred razdiralno silo reke seveda kloni vse, kar je 70 tonski bager do brega napravil. Prod. sipine, griči, otoki — vsega bo Sava «pet nanesla, zraven odtrgala fašine, oibrairthme nasipe in po novno odnašala težko pridob uiiu-tiiMiiihi,, .iiui'itii,, ,|i!iiiiii|||..|iiuuii ^('"tHliiiiill^llliiiiiill^llliiiiiilliUlUiiiuil Tri dni pred objavo angle-šflc o- turškega sporazuma je nemlški iposlanik von Papen — katerega duploniatične spretnosti je imel svet priliko občudovati, ko se mu je posrečilo, da .je spravil Avstrijo v okvir nemške države — obiskal turškega zunanjega m inistra in mu prigovarjal, »naj se nikar ne pridruži angleškemu taboru. Von Pa pen je Turčiji obljubil, da bosta v primeru, če se Turčija ne »pridruži Angliji, hkrati Italija in Bolgarija vstopili v Balkansko avezo in tako utrdili mir na Balkanu kakor tudi vse obstoječe balkanske meje. Turški zunanji minister je iiMoral von Papenni od govoriti. da je že pre|M»zno. ker je sporazum z Anglijo tako rekoč že gotov in podpisan in ker Turčije njegovi predlogi ne zanimajo . Tako se je končalo posebno 'fHnslalnst vo veleposlanika von ' Papena, za katerega se pogajanja med Anglijo in Turčijo šla mniogo prehitro, da bi jih bil mogel A' zadnjem trenutku ustaviti. Usodfno je bilo gotovo tudi dejstvo, da v Turčiji ni več Ataturka, s katerim je barona Papena vezalo iskreno osebno prijateljstvo raza časov svetovne vojne, ko je von Pa-pen služil v turški sirijski armadi. ki ji je .poveljeval takratni general Kemal paša Isti list je izvedel iz turške prestolnice, da se sedaj turška diplomacija mlnogo trudi, da bi še ostale balkanske države, ki še ne .-pripadajo angleškemu taboru, spravila ;pod okriilje angleškega talbora. Ako bi se to Za gospodinje Kuharske Knjige... :!HiHBm«itiiia Brtmen .................................................................................................................... Umiiii""1'""«"111^■'|Mmiiii>,?'|n»MifH*^'iuum"M|':tmnii'^^"iuniun''"nimiti't 'himnuii' [»osrečilo, ]>ot«Mii bi Anglija in Francija ter zainteresirane balkanske države podpisale še }>osebno objavo, ki bi za jamčila varnost mejam vseh hal-kmi^kih drzwv na isti način, kakor jih je angleško-turška pogodba zaja i učila v vzhodnem delu Sredozemskega morja. PO NAČINU KAJE SPOZNAŠ ČLOVEKA Gotovo ste opeKzili. da wi kadilci ne .kade enako, da puha vsak kadilec dim drugače, da se drugače tudi ve|H>znate človeka. Kdor se s tobačnim dimom zabava, opazuje njihove oblačke in jih lovi > prsti, je čustven človek. Kdor zadržuj«* dim v ustih in ga puha pr«*ds»» z»*lo |xn"-a>i. j<* materija 1 ist. puha kadilec dim naravnost prepise v kratkih presledkih in stisnjenih ust, kaže to nagnjenje k točnosti, doshwlnosti. Kdor puJia dim počasi na-\-zgor v mehkih spiralah, išče navadno kako inspiracijo. To s«» umetniki, duševni delavci ali ljudje, ki si belijo glave s težkimi pismi, kar ste gotovo že opazili za kavarniškimi mizicami. (V puha kadilcu dim skifei široko odprta u.^a, ali ob vzdi- Taki kadilci so pa včasi tnd bih, lahko sklepamo na za up- prave klopetnlje. S^-eda lal ljiv otlkrit značaj. Tenak pra-jko kadilec puha dim iz ust n menčelk dima. uhajajoč iz ust različne načine. Po teh izpr. v kotičku, kaže na vesel in niembah spoznamo, kako > uravnovešen značaj. j pač trenutno počuti. junij. : Vuwn Mary t l/herboura iip de Frau«-e v Havre l>»*utst-blaud v Hamburg ~4. junija : Saturnia t Trut J7. junija : 1h» »Jra.sse t Havre junija : A«|uitania v <*h«*b«»nris Normandle v Havre Hanihurt; v Hamburg junija: Hri'iu«'ii v llrpm^n Mauritania v Ch"rtMn»rg Kadilec*, ki puha dim na j lasč ob stnrneh iz u-t, kada j govbri > kom, je gotovo prijal žen in obziren. Treba je pa \ žiti na takega človeka, kajt olnsirnost se da tudi hI i nit i. on.-' ni ve«lno naravna. < lovek s. lahko tako obrne proč prav * trenutku, ko bi im»gel izraz nje govega obraza izdati to, ka i naj ostane prikrito, /ato j» ] treba razlikovati prirojen« | vljmlnost in obzirnost o«l lili njene. Kadilw, ki puha dim nn ravnost navzdol, je o'bjesten i brezolnsiren. Tako kade tnd I jm I je, ki jih sv«>t prezira, «1 pokaže.fo svoje trpljenje in r;> zočaratije nad tem. da jih I ju d je ne razumejo So pa tudi kadilci, ki pn h a jo 41 i m iz ust na levi strani« Taki ljudje se ra«li poglablja j«» v razmišljanje o pretekhfsttf To .so pa tudi -cbičiieži in pr«, brisanei, ki jih nič ti«« moti. č. nanese prilika da lahko svoj« ga bližnjega opeliariio, čepra je -njihov prijatelj. ljudje, k puhajo dim na