^ dan raaen in prmxnikov ltiU,d daily except Saturdays, Sundays and Holiday». PROSVETA ' 21 u * ■1j g^ ' ?? v v' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln uprarnlškl prostori t 8S87 South Uwndala Ave. Office of Publication: 86*7 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4804 sa „year xxxl Cana liaU Je 86.00 x '^-^čzttst chicago, 1LU torek. ÍR. novembra (nov. 1»), Itst 8ub»crlptlon 86.00 Yaarlj, ftTEV—NUMBBR Ml Acceptance for aulllnc at »pedal rate of poaU(e provided for In «oction 1108, Act of Oat. 8, 1817, authorl»ed on June 14, 1818. pritisnil podajo ij se Napetost med Finalco in sovjetsko Rusijo se. novečala, ko je slednja obtožila Fince napa- ir^ • ji •■• St na ruske čete. Moskva zapretila, da se bo "«MCI Odbili maščevala za provokacije. Milijon ruskih i v». , vojakov koncentriranih v bližini finske meje \angleSRl flOVUl ¿INGFORS, 27. nov.—V finske vlade priznavajo, prišel močan pritisk iz t, naj Finska sprejme rcvjetske Rusije. Pet in finskih pamikov, med i j« mnogo namenjenih Ite luke, je v rokah Nem-obljubuje Fincem, da vrne ladje, če kapitulirajo Stalinom. IhELSINFORS, 27. nov. je nocoj uljudno odgovo-asiji, da je pripravljena rjatl ae glede umaknttve i ¿et od rusko-finske meje, iija umakne avoje čete. vlada odločno zanika so-»obdolžitev, da Je granata kega topa ubila ¿tiri Ru-ici niso užgaH niti enega i! Kljub temu je Finska pri-■ na preiskavo te zadeve in je resnice. DON, 27. nov.—Angleška liteta porote, da Je nem-potepuška bojna- ladja iland potopila angleški ni tovorni parnik Rawal-V bitki v vodah Islandije, ae pa na klic na pomoč angleške kriiarka, je hitro pobegnila in dežju. Mraz ovira operacije na zapadni fronti Berlin, 27. nov.—Vrhovno poveljstvo je naznanilo, da je bil I angleški letalski napad na Kiel-ski prekop odbit Angleška le-[ tala so ae pojavila nad Helgo-landom v poletu proti severnemu delu Nemčije, a so bila pognana nazaj. Drugo porodilo se glasi, da še pogrešajo 16 mož, članov po-OT sadke nemške patruljne ladje, ker korporacija ni hotela podpi- ki se je potopila v danskih vo-sati pogodbe. Unija je obdolii- dah. Kam je plula U ladja, pola korporacijo, da je pričela pri- ročilo ne omenja. Nadaljnja tiskati na stavkarje, naj se vr- vest pravi, da so nemška ogled- Avtna unija oklicala stavko mn ^ Kongresnik zahteva' akcijo proti uniji Detroit, Mich., 27. nov. — Av-tna u lastnika in sedem vejáis bilo ranjenih. Finski kro-»namignili ,da so Rusi psdl ■ u topniških manevrov in da . incident pričakovali. Ifti noč€jo provoclrati Fin ',n ta incident jim je priše Klasik) komunistične ¡■k. je napadla finakega pre-^ajandera. Imenuje ga norca, podrepnika in ¡j4' ki reprezentira medna-'^l^risUste in cerkvene (k ta mu, ds dobiva pod-Pri «nih, ki bi radi zapleti J0 v vojno. Dalje mu očita, * »raukal krokodilove r^" nedavnem govora, v lJf obžaloval polom po-!J 1 Huaijo. Pravda potiva n»rod, naj H in joprfcH Nemcev na svoje pozicije na ozemlju vzhodno od reke Mo-zele. Na Um ozemlju se je ras-vil topniški dvoboj, ki pa je trajal le nekaj minut. Belgrad, 27. nov. — Sem Je prišlo poročilo, da so bolgarske avtoritete sretirale Iiijo Popilija, poročevalca angleške časopisne agenture Reuter, v Sofiji. Poročilo ne omenjs vzroka aretacije, toda vest iz zanesljivega vira pravi, da je bil aretiran, ker je agenturo obvestil o protina-cijski izjavi, katero je podal bolgarski premier Kioseivanov Naajska kampanja naletela na ovire Svedilcs in Rumunija se uprli zahtevam J3 . . , Berlin, 27. ivo*.—Kampanja, katero je odredil Hitler i namenom, da poveča trgovino med Nemčijo in drtavami v južno-vzhodni Evropi ter nevtralnimi sosedi, je naletela na odpor. Nemška delegaoija, ki se je mudila na Švedskem» se je vrnHa domov, da dobi nova navodila. Trgovinska misija, kateri je nače-loval dr. Clodiua in je vodila pogajanja s romunskimi voditelji v Bukarešti, ^e je tudi vrnila v Berlin. Načelnika obeh delegacij sta poročala, da ao se pogajanja n Švedsko in Rumeni jo razbila, ker državi ne zaupata Nemčiji. Zveza med Hitlerjem in Stalinom je vtrok, da sta se Švedska in Rumunija uprli zahtevam glede povečanja trgovine s Nemčijo. Franz von Papen, nemški poslanik v Turčiji, je informiral H iverja, da je upanje glede sklenitve trgovinskega pakta med Nemčijo in Turčijo izginilo. On bo odpotoval v Berlin prihodnji teden in poročal o situaciji. Nemški politlčSi krogi so a-larmiranl zaradi govoric, da nameravajo Turčija, Rumunija in Grčija ustanoviti smrtni blok, v katerega bodo ataUale potegniti ostale bsFksnsks države. Jugoslavija je rešila nekatera sporna vprašanja s svojimi sosedi — Bolgarijo, Rumunijo in Ogrsko. S Um je ugladila pot skupni politiki malih drŽav, ki so zajeU med sovjetsko Rusijo in nacij-sko Nemčijo. Razdelkov Kitajška med Japonsko in Rueijo Pariz, 27. nov — Nemška diplomacija se trudi, da pridobi Rueijo in Japonsko aa sklenitev aporatuma, po katerem si bi razdelili KiUjsko med seboj. Diplomacija bi rada Izboljšala odnoša-je med Rusijo in Japonsko tako, da bi obe poatali njeni savetnici v sedanji vojni med Nemčijo, Veliko Britanijo in Fmncijo. Nemški naM je, da polovica Kitajske pride pod rusko kontrolo, druga polovica pa pod Japonsko j dominacijo. ANGLEŠKI PREMIER POJASNIL | VOJNE CILJE Anglija in Francija uetanovita novo Evropo HITLER NAPOVEDU-JE ZMAGO LONDON, 17. nov. — Uradni krogi ao prtinall, da Je bilo U pamikov potopljenih v sadajil dneh po minah In podmornteak Skupna tonafta teh Je znašala tas 108,000 ton. Kralj Jurij Je da-nes podpisal odredbo, ki določa zasego iivoaa nemškega blaga. London, 27. nov.-jPmisednik angleške vlade Neville Chambar. lain je v svojem govoru po radiu, ki je bil razširjen na vae dele britskega imperija in na Ameriko, pojasnil vojne dlje Velike BrlUnije in Francije. OlavnJ cilj je uetanovIUv nove Evrope toda ta bo prišla šele po porazu "agresivne in istivalne mentali UU, ki hoče dominirati vsa ljud ■tva 8 oboroženo silo." Premier je v svojem govoru omenil izgube angteškit parni kov in bojnih ladij v sedanji vojni s Nemčijo. Poudaril je, da so U izgube velike, Nvendar ne o-graiajo naše pomorske kontrole Zaupanje v'končno zmago n omajano." Chamberlain je obdolii 1 naci je, da ne upošUvajo človeftkfch pravic v polaganju min, ki ao uničile fte veliko šUvik) angleških, francoskih in nevtralnih pamikov. *We bojU se, ds bi U poakus uspel," Je dejal. "Mijs poznamo Ujnosti magnetVnih min in to oroAje bomo kmalu kontrolirali. Podmornice le kon troliramo. Naš načrt Ja ustanovitev nove Evrope, ko bo vojna končana. V novi Evropi ne bo več nasilja in vsakdo bo lahko občeval s svojim sosedom v zna menju dobre volje In strpnosti Ena stvar je gotova. Mi ne bomo sledili Nemčiji v prikrivanju Izgub in naglašall izgube, katerih ni bilo. Povedali smo vam o parnlkih, ki so JMv nemške m ne in podmornice potopile. Sedanja vojna sf vodi drugače kot smo pričakovali, toda mi vemo (Dalj» sa 8. »treni.) Domače vesti .4 Oblaki Chicago — Frank Nadveanlk ii Oglesbyja, 111., Ed. J. Plankar s ieno is Jolieta in Mihael Grab-yan 8 ženo i8 Puebla, Colo, so U dni obtakall gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete. Filip Godina v bolnišnici Chicago,—Filip Godina, upravitelj ProaveU in tiskarne SNPJ, je 26. t. m. nenadoma dobH napad krvotoka in bil je takoj odpeljan v bolnišnico, kjer ostane, dokler ae mu ne Izboljša stenje. Prijatelji mu žele hitrega okrevanja. Ruaijo. nastopi proti na obnovitev Zagreb, 27. nov.—Nemiri Hrvaškem se nadaljujejo. Zadnje dni so bile tu hrupne dijaške demonstracije. Hrvatski tisk pripisuje nemire nemškim provokacijam. Belgrad, 27. nov.—Ministrstvo za trgovino je dovolilo ustanovitev družbe Jugo-Pamuk, ki bo pridelovala bombaž v južni Srbiji. Poroča se, ds so med Ur stanovitelji te družbe tudi zs-stopniki Kruppove tvrdke iz Nemčije in 60% bombsžnega pridelke je namenjenega za Nemčijo. Nova družba je tudi dobila dovoljenje, da lahko izvaža važne rudnine na tuje. Belgrad, 27. nov.—V soboto Je bila izdana naredba za omejitev beipina (gasolins). Vse bencinske posUje v Jugoslsviji morajo biti zaprte ob nedeljah.^ sovjetska vlada napram Finski Obdoltitev uključuje tudi grožnjo, da ae bo Rusija msščevsls nad Finsko. Opeaovalcl trdijo, ds se ruJ »ka armada milijon mož nahaja ob fineki meji. Finsks ima * nekaj nad tri milijone prebivaj cev. Ti dalje pravi jod« kampanj*. katero je proti Fineki, sliči oni prerti PolJ-aki, ki se je začele pred rusko invazijo poljskegs osemljs. Rusija Je še dobi Is pretv«o invazijo Finske 8 Incidentom . ob meji. Vse kaše. dabo skušals ST* 27 nov.—ObdolftÜev, dobiti kontrolo nad Finsko In • "«ko topništvo streljalo!tem nad Baltiškim morjem K»-iZ!*«*. h «vda ratlič- toni ja, Utvija in Utvinsks - Koncert zbora Save Chicago.—Jdešan |>evaki sbor Sava. odaek kluba št. 1 J «Z. j« Imel sadnjo nedeljo popoldne svoj redni Jesenski koncert v dvorani SNPJ s dobrim uepehom n ob prlilčno dobri udeležbi. Is-rsdnost na tej priredbi Je bila aolistinja Louiae Kelemlnlc it Garyja. Ind., ki se je a svojim člatim in močnim aopranom selo prikupila občinatvu. It Mlnneaote Eveleth, Mlnn.—Zadnje dni je tu umrl eden izmed pionirjev Peter Junke, star 78 let ln doma s Predgrsda pri Starem trgu v Beli Krajini. V Minneaoti je žl-vel 40 let in tu zapušča ženo, dva sinova in tri hčere. Nov grob v PennaylvaniJI Frederiektown, Pa.—Dne 21. t. m. J« tu umrla Ana Molk, roj. Vala, stara 64 let In doma is Pe čuha na Ograkem. Molkov I ao pred leti iiveli v Willocku in bili so med prvimi naaeljencl willo. ške naselbine. Tu zapušča moša, sina in sestro, v VVHlocku drugo sestro, v Haysu, Pa., pa hfiw ln tretjo sestro. Bila Je članica društva 21» SNPJ. i levelandake vesti Cleveland.—Po dolgi bolesni Je umrl Martin Gregorčič, po do» mače Zagorc, ktar 78 let in doma is Velikih Dui pri Skocjanu na Dotenjekem. V Ameriki Je bil 40 let in tu sapušča ženo, sina, tri hčere in več pastorkov. Ril je član društva 178 SNPJ. WoZ/ za prelom odnoiajev z Rusijo Poslal je pismo " Rooseveltu New York, 27. nov.—Matthew Woll, (K>dpredaednik Ameriške dslsvsks federacija In predsednik Zaščitna konference mesd-nih delavcev, Je pozval predsednika Roosevelta, naj prekliče a-msriško priznanje eovjstske vlade. Dalje ga poziva, "n*j koraka, strasser 0 možnosti rf.v0l-te v nemčiji Hitlerji v reiim je lahko štrmoglavljen v enem letu ZAGOTOVILA S STRANI ZAVEZ-NIKOV Paria. 27. nov.—Razumni del nemških prebivalcev se Ishko pridobi 8a revolucijo, ki bo po-metla 8 Hitlerjem in nemškimi komunisti v teku enega leta, če bosta Velika Britanija ln Francija uverlU Nemce, da taka revolucija ne bo resultlrala v ras-padu nemškega naroda. Tako Je Izjavil Otto Straaaer, eden ismed ustanoviteljev naclj-ske stranke, ki se v tujini fte več let bori proti Hitlerjevemu režimu. Njegov brat Gregor Je bil umorjen v Hitlerjevi krvavi čiat-ki 1. 1084. Nactji ao ga obdolžili, da Je on odgovoren aa eksplosijo bombe v pivnici v Monakovu 8. novembra. Bomba je bila namenjena Hitlerju, ki pa je odšel Is plvnioe dvanajst minut pred eksplosijo. Strasser Je dejal, "da so bombo polotili člani nadjake tajne policije s namenom, da upravičijo nameravano lnvasijo Ho-landske in napad na Anglijo. A-ko bi se taka invasljs isvršlls, bi monakovska afsra ne bila tako velika faraa kot Je." Na vprašanje, kakšne garancije bi moralo nemško ljudstvo dobiti, da bi se navdušHo sa revolucijo, je Strasser odgovoril, *da vsak Nemec še danes v#, da vojna, če se bo nadaljevala, pomeni končno raskoeanje Nemčije. Edini Ishod, da se Nemčija Isogac taki uaodi, Je, da Nemci sami strmoglavijo Hitlerjev rešim pred razdejanjem Siegfrie-dove trdnjavake črte, zavrte Jo narišem ln odpravijo vse krivice, ki Jih Je storil ta reftlm v Nemčiji. Dalje morajo dobiti garancije od savesnikov, da bo Nemčija dobila pravičen mir. Ta bi moral uključevsti tudi restsv-rlranje Češkoslovaška in Poljaka, prebivalci v Avstriji pa naj ^ bi pri plebiscitu odloČili gtsds združitve s Nemčijo. Nemci bi s veseljem sprejeli tak mir. Ako ao mi zavesnikl pripravljeni dati take garancije, lahko podftgem notranjo revolucijo v Nemčiji v prihodnjem letu. Revolucija bi prišla i8 dela armade, srednjega slogs In strokovnih unij, toda brez nacijsv In komunistov. Ts je treba isločltl kot sovrašnike človeštva, demokracije in človeškega doetojanatva. Mi bomo rešili pod vzame tudi druge --------^^.„.i,., w katere amatra za potrebne v »n-1 ako nam bodo aavesni- tereau varnosti Amerike, upo- ^ ^ ^volili." števajoč aktivnosti komunistič- ___ rÄä.'" nJ,n,h ^'" Razt.gnit.v n.wyor». Woll naglaša v odprtem pismu, katerega je naalovll Rinisa. veltu, da se je sovjetske vlsda obvezala, da se ne bo vmešavala v notranje ameriške zadeve In prepovedala ustanovitev organizacij, ki bi agitirale za »trmo-glavi jen Je ameriške vlada. To obljubo, katero Je dal Maksim ga mezdnega zakona New York. — Ksr ss držsvni zakon minimalne mszde aplicira le na neznatno število delavcev, so unijs pričele sgltlratl sa raz-tsgnitev, da bo kril najmanj milijon delavcev, Unije so dobils oporo v kampanji pri držav, nem delavskem departments Litvinov, ruski zunsnji komlssr, ¡ Sedanji zakon krljs le dslsvcs v novembru 1. 1088, ko Je Ame- |n delavke, ki so uposlsni v pral • V*"* rika priznala sovjetski režim je bi Is kršens. Nacijška strahovlada na Poljskem nlcah. alaščičarnah In čletilni-cah oblak, zdaj pe ga hočejo raztegniti tudi na reatavraclje. Federalni zakon minimalne mezde In maksimalnega delovniks kri-Js le dela ves v industrijah, ki so udflttftriit* v meddržavni trgo- ■ Pariz, 27. nov. — Cirof Alfred Chlapowskl, bivši poljski ¡»osla- vini. _____ nlk v Franciji, je Ml poleg ^ drugih prominentnlh IVdJakov Italija pošilja ustreljen v Poznanu Poljako mi- rMrvi»te domov nlstrstvo zs Informacije Je WU» obveščeno, ds so nscljske svto- Rim, 27 80V. -OtajlJ^ rítete snstirsle veliko število 000 maervisto* bo dpbib depast (loljaklh vodlUdjev na oMoite t deeembrs. se glasi rmsimn«o. ISeizdale in tstlrsnjs »»emške Med leml so čsstnikl In \oJskl riMMijíne v dvaJM*t 1 h letih ¡ WtMka l«|S. Ksko dolgo bo tea-Soj. poljske republike. NsrIJI1 Jal dopust, nazna^ ne «jen^ Jo m Maki obvsstNI pevske ¡Italija ima adnj armado 1,500,000 o «ksekucijah poljskih vodlUlJev. mož pod orožjem. ^Ja, kakšne namene ima fte pod dominacijo Moskve. TOREK. 28. NOVFMhd A Glasov naselbin Politična stran CIO in ADF V včerajšnjem članku smo na kratko qčrta-li dva vzrdka, ki ju omenja Herbert Harri» v The Nationu, zakaj L. I*wia zavlačuje sporazum z Ameriško delavsko federacijo. Prvi vzrok je, da hoče Lewis prej očistiti unije CIO vpliva in kontrole stalinovcev; ta proces je zdaj v teku in po Lewisovem računu bo vsekakor traja! do prihodnje pomladi, ker proces čiščenja se vrši po pravilih CIO — po onih pravilih, ki m* jih atalinovci sami postavili! Drugi vzrok^pa je finančna kriza pri CIO, katero bi Lewis rad rešil na tihem, predno more govoriti o delavskem miru. Ta dva vzroka je I^ewis menda omenil Roo-seveltu, ki je pred kratkim pritisnil nanj in na Greena za delavski mir v Ameriki. Roose-veltov pritisk je razumljiv. Novodealski de-mokratje stoje pred največjo borbo za svoj obstoj. V prihodnjem letu so predsedniške volitve in v prihodnjem januarju se spet snide kongres, v katerem bodo starodealski demo-kratje skupaj z republikanci poekušali docela dlskreditirati novi deal še pred volilno kampanjo. Pripravlja se med drugim tudi naskok na Wagnerjev delavski zakon in federalni delavski odbor. Iz tega razloga hoče Rooaevelt, da se CIO in ADP združita ln enotno sodelujeta v obrambi delavskih zakonov in novega deala. Kako du zdaj stoje politične šanse pri CIO fn ADF? Bazično vodita obe organizaciji eno in isto politično taktiko: nestrankarsko politiko, vendar je bila v zadnjih letih ta taktika obeh naklonjena v glavnem novemu dealu. Na primer leta 1936 so Rooseveltovi demokrat je zmagali v Pennsylvaniji aamo zato, ker sta ' CIO In ADF nastopila skupno na njihovi strani. Dve leti kasneje je pa bil Roosevelt pora- i žen v tej državi baš zaradi tega, ker je ADF uradno podprla republikance z namenom, da prepreči zmago kandidatov, za katere se Je te-pel CIO. Tukaj imamo dokaz, kakšne posledice rodi delavska nesloga. -—^ Novddealcl to vedo, zato poskušajo združiti vae unije v močno falango, ki bo stala na njihovi strani v veliki volilni bitki leta 1940. Na drugi strani pa republikanci poskušajo dobiti ADF na svojo stran, da bi z njeno pomočjo po- j razili novodealce. Republikanci hočejo, da se delavaki razkol nadaljuje, česar pa ne bodo dosegli, ako postavijo kakšnega notoričnega na-zadnjaka za svojega predsedniškega kandidata, zato so republikanski strategi že na delu, da dobe kandidata, s katerim bodo lahko varni! nerazsodne delavce. Kljub uradni "nestrankarski" politiki ol>eh organizacij, je faktično pri CIO in ADK politična mešanica. Dočim je pri CIO večina na strani novodealskih demokratov in zraven sodeluje tudi newyorška delavska stranka, pri kateri so Thomasovi in Waldmanovi socialisti, je pri Ameriški delavaki federaciji tudi precej republikancev, daai je predsednik Green demokrat. Na primer Rili Hutcheson, vodja tesarske unije in podpredsednik ADK, je zagrizen republikanec, katerega ima republikanska stranka v svojem "delavskem odboru" in baje mu Je zagotovljeno tajništvo delavskega de-. partmenta, če bo izvoljen republikanski predsednik v prihodnjem letu. Prav za prav so v federaciji tri politične frakcija: GraeiffqtMnoVl novodealski demo-kratje. Hutcheaonov! republikanci' in Wollovi "nevtralci" demokratsko-republikansko-neod-vinn« mešanice. Matthew Woll, prvi podpredsednik ADF, Je namreč še edini, ki fanatično sledi nekdanji Gompersovi nadstrankarski taktiki. Podoba je, re bi se zedinila ADF in CIO. bi Hutchraonovi in Wollovi pristaši hitro utonili v ogromni vočini novodealskih detnokra-kratov. Iz tega razloga Roosevelt pritiska na hitro združitev CIO in ADF. da bo lahko rekel njegov kandidat v prihodnjem letu. kogarkoli že Izberejo, da ima za seboj enotno organizirano delavstvo Amerike. Takšne so politične možnosti delavskih unij v Združenih državah ob zatonu leta 1939. Glede zunanje ameriške politike ata oba delavaka («bora skoro enotna; oba sta proti vstopu Amerike v vojno in oba naglašujeta potrebo demokratične zmage v Evropi. Sleherni razaoden delavec v Ameriki želi združenja obeh delavskih U borov čim prej, daai se vaakdo ne strinja s politično taktiko ne ¿Balje v sadaji keleai.) Po Chicagu Oglesby, III.—2e dva sta poročala, kako lepo/Je bilo na Prešernovem koncertu dne 12. nov., a jaz bom pa tretja. Gospod E. S. me je prosil, naj napišem kaj lu&nega, potem ae bo tudi on naročil na dnevnik. Videla sem njegovo ime v četrtek v Prosveti. Sicer sem pozna, vendar držim obljubo in bom napisala maio za kratek čas, ker kaj boljšega nisem zmožna. . Ne, najdem dovolj lepih besed, s ¡katerimi bi pohvalila pevce in igralce pevskega zbora Prešerna in Slovana, ki sta skupaj nastopila tako imenitno ln žela velik aplavz. Dvorana je bila natrpana do zadnjega prostora. Kako priljubljen je ta zbor, »e je pokazalo, ko je ljudstvo neprenehoma ploskalo in prosilo za po-novljenje posameznih točk. Pač škoda, da ni bil koncert oddajan po radiu, da bi ga sliAali tudi tisti, ki ne morejo v Chicago. Nad-vie ljubko so peli Kristina Prelesnik. njen brat In Frank Prijatelj, vsi bivši Oglesbyjčani. Frank Prijatelj je s svojimi lepimi pesmimi in čarobnim glasom napravil najboljši vtis. Kot pevec ima on še sijajno bodočnost, ^e jo bo hotel izrabiti. Od ' začetka do konca je bilo vse pohvale vredno. f- Po koncertu smo šli v spodnjo dvorano, kjer je bila zelo lepa zabava in postrežba prvovrstna. ¡Ljudje so veselo plesali in peli, kakor ena sama velika družina. Rili so od vseh strani Oticaga in Ciccra. Zelo prijazne so tudi chicaške dame. Mra. Vider me Je povabila na okvepčilo in se po-•lala z menoj v prijazen razgovor. Tudi dve gospbdfčni Iz taj-(Dalj* aa I. «raaU Za ¡triobčUev imenika . Kant Helena, Mont.^Ker so zopet, prišli daljšj Večeri! semji-lo. bolj kratkočasimo z dobrimi knjigami in dobrimi novinami, kot so Prosveta, Proie tarec,"Cankarjev Glasnik in se tackffj drugih listov. Toda delavec ima po-težkoče, da bi mogef vz^riuvati vse te liste. Skoraj sem gotov, da j« takih malo. Dandanes so /az-mers uimerjer.e tako, da né vemo, k«i nafti, princie jutrànji dan. in to no največje težave, ki jih cbfiutijo tudi dcl>re nsvjne in publikacije. Nekateri re zanimajo zanje, drugi ne, dasi bi se tahko.* Mène ne bi nfikien 'delavski list zgrešil, če bi na bilo'radi negotovosti sedmi jih razmer. . Veseli nto. ker sc je kritika malo uMani'a v Prosveti. Nekaterim »e kritika dopade, drugim ne. Po meji razumnosti j« d<> bi<>cialnopolitičnimi ki naj bi tudi v občinski Hitili interese trboveij g delavstva. Takrat ao se Pn e občinske stanovanj- ^■¿a rudniške upokojen I» »odelovanju s pok. ravna-™ \ duškom pa je izvedel meščanske šole, občin-r k'*vniče in kopališča, 'slednja ,Kjt pokojnika je J'"J Izkazala, da je Sitar uži-tf"P»«Ue pri vseh Trbovelj. , M» tudi v delavskih vrstah Trbovelj. V sprevod so se toliv 1, |f *tev,ln*h rudarjev '»dbor z županom Kle-r™* in iKKižupanom Plavša-Mu občinski uslužbenci, KJ1 trboveljskih, zagor ZZ hrastni*kih delavskih or I 'J- hrastnlški župan Ma-tr^>veljaka in rudniška U r Ha, lovsko društvo in ' *<>jno občinstvo vseh slo-L"' turnih zvokih delavske v * M»revod pomikal pro. i*li* nam je zelo imponiralo in srečne smo se čutile v njegovem spremstvu. Videl) smo mnogo zgodovinskega—lepe kipe, slike, rude, okostja živali, kostume, botanični vrt, iribčko in dolince, planinske rože, karikature itd. Vzelo bi več dni, Če bi hotela vse videti, in 14 strani Pros ve te, če bi hotela vse opisati. Za danes naj napitam samo to: Ko smo hodili že več ko eno uro po muzeju, zagleda gospod N. lern žensko glavo iz brona. Lepe, velike ustnice in napeta lica. Nekaj nenavadnega. Ogleduje in pravi: "Oh, to bi bil poljubček 1" Poželel si je poljubček že ob 10. zjutraj! Ce bi bilo to jw večerji, bi se Že ne Čudila. Smilil se mi je. Oziram se, kje je ostala Mary Pirnat. Bila je daleč zadaj. Njena lica so bila rdeča in njeno srce polno areče. Gotovo se je tudi ona kam zagledala in si mogoče tudi ona i>oželela poljubčka . . . Kmalu potem tAdi jaz zagle-da/m neko bitje, ki i>a ni bilo iz brona. Gledam bližje in bližje in kar naenkrat ml pravi neki notranji glaa: "Oh, to bi bil poljubček . . 8em močne narave in me vsaka stvsr ne omami, a tukaj je bilo nekaj začaranega. Pojdimo ven, meni Je vroči," pravim. Tudi Mary ni mogla več hoditi. Vsedla se je na klopico in gledala, kje so vrata, da gremo ven. To tudi storimo in kmalu pride za nami gospod N., kl si je brisal potno čelo. Mnogo lepega se vidi v CM ca gu v Flejdovem museju, Art Institutu, Garfieldovem konserva-toryju, MarshalT Kleldovem Tea Roomu Itd. Odšli *mo k Berger-jevlm poleg urada SNPJ, Mrs. Berger nam Je i>oatregla z dobrim kosilom. Predatavlli so ml slovenskega zobozdravnika go-spoda Pavlicha In soprogo. Ona je lepa, aek> simpatična in elegantna dama, on pa mlad in zelo prikupen mož. Skoda pač, ker me ni takrat nič zob bolel ... Mislila sem, da mi l>odo predstavili še kakšnega špeclalisU za sroe, kar bi bilo potrebno, ker imela sem—"heart trouble". Pa ml niso. Minila je nedelja, v pondeljek zjutraj pa je bilo bolj hudo— glava in noge so bile težke ko svinec. Mrs. Šetinc «mrf je zdravila s dobrim kosilom, Vida Šetinc pa | dobrim kalifornijeem. Mary me Je zapuatila. Sla je k zdravniku, jaz sem pa gospoda tna slike ii okolice in Califoml-je. katere bo predvajal na tej priredbi, in tudi svoj kvartet bo s seboj pripeljal. Torej ne bo nobenemu žal. ki se bo udeležil te —————. «— — -— •— ^—»— ■--------- —' — — —-----— N. poklicala po telefonu in ga zabave prihodnji četrtek v dvo- vprašala kako se ima. Reče mi, rani SNPJ. da odpotuje in če hočem, mi da Tukajšnja tri društva so pri- "ride" do postaje. Tudi Mary je dno na delu in je dosti listkov že bila na postaji, kakor tudi prodanih, poslani pa ao bili tudi vlak "Rocket" nas je Že potr- drugim društ\om. Obeli ee ta» pežljivo čakal. Ko me gospod N. spremi na postajo, ga vprašam, koliko mu dolgujem. Pravi, da ni "taximan" in ne računa nič. le en poljubček si Šeli, Če mu ga hočem dati iz dobre volje. In kako naj od reče m gospodu spremljevalcu po muieju itd.? Dela »em mu ga prav rada, ker je bil gospod in še Štajerec povrhu. Kam je on odpotoval, ne vem. Oh, to je bil poljubček t Stajcrka. i Som smer ,, . (leveland, Ohio.-4(o sem takole brskal okoli po naši metropoli, sem iztaknil novost, da tudi med dobrimi katoličani ni vedrn» tiste bratske ljubezni do svojega bližnjoga, o kateri čitamo v ave-tem pismu. To som opažal ifte dlje časa, da se je' naš iavlrnl katoliški rojak, boritelj za sveto vero in Član "najsvetejšega imena" Anton Grd i na precej spremenil. On bo lahko to važno spre. membo polagal vplivu svete vere. Meni se pa sdi, da bo to, kar jas večkrat omenjam, namreč da deluje pri možganih na* šlh rojakov. In to je vreme ob našem jeseni Erie. Moje opazovanje se je pričelo, ko je začel Anton Grdi na praskati po našem listu Enakopravnosti, in to od takrat, ko Je Tone postal predsednik North American banke, podjetja naših rojakov. V njegovem dopisovanju ne vidim več tiste gorečnosti sa sveto vero. Sveta vera je bila u-maknjena v ozadje. Sedaj so redmet — mili rojaki, mili do->ri narod, slovenski delničarji slovenske banke, nalagajte rojaki svoj denar v svojo banko. Včasih so vključeni tudi Hrvatje in Srbi, ker, Če se Jih potrebuje, so tudi oni naši bratje, to je če ne gremo preko njih, ker "ml" se smatramo višje kulturni s našimi zaslužnimi moimi. In kar pa je glavno tukaj, Je tole: Nastal Je boj med kaplanom svete cerkve pri Svetem Vidu. Ta ubogi sveti Vid «nora tolikokrat gledati te boje t In on je brez moči, da bi vmes posegel. Kjer je boj med možem in ženo, Je tak boj lažji za šeno, če ima mož leseno nogo. Ona lahko premaga moža. Zjutraj mu skrije nogo, da ne more v sakm nad "visko In beer", ali ga pa lahko namaha z njegovo lastno nogo. Drugače je s svetnikom, ki Je ves lesen. Pomagati ne more, ko se bijeta ona dva, k I njega častita. Enostavno Jima mora prepustiti njih svete jez boj. Kaplan Jager Ima predmmt pred pogrebnlkom. On prej Izjio-ve umirajočega. In ker imamo več pogrebnlkov, on lahko priporoča: Ko bo vaša duša odplavala proti ainjemu nebeškemu kraljestvu, bo veše truplo ostalo tukaj in mi bomo opravili svo-je svete maše. Da to atorlmo, moramo imeti pograbnlka za vas. Ml vam že sedaj svetujemo, da si naročite "trugo" pri tem j in tem pogrebniku, ker on imej lepe, lahko rtajfepše krite. En kdo ne bi poslušal takega priporočila is uat onega, ki Je repre-sentant najvišjega aodnika in nevidnega bitja? Ko grem mimo i jo St. Clairju, vabim več ko» rakanja od nekega pogrebnega zavoda proti cerkvi svetega Vida po naših dobrih katoličanih Po* tem, ko sem vtaknil tam svoj nos. ki me ni srbel, izvem, da se ne ljubita naša pobožna rojaka, i skupna farana in prijatelja najsvetejšega imena in akupna so« vražnika onih, ki nočejo priznati rimskega glavarja za avojega "firarja"! Ker se nem tolikokrat prinaša naše nepeke na površje, smo že omenjali, da Jih je celo svetopisemski stvarnik človeke veliko storil. In to posebno z ustvarja« njem bitij s tako čudnimi na*I zori, dasi prsvljo, da Je vnaprej vedel, kako napmnl da bodo nje« govi potomci. Re» čudna ao tat pota božje milosti! frank llerbič, 5.V « rej velika udeležba, samo da bi bilo tako vreme kakor ga imamo sedaj. Slike se bodo predvajale dvakrat, ob 2:30 popoldne in ob 7. zvečer, |»otem bomo pa imeli proato zabavo, na kateri bo nas kratkočasil t»lyjftki kvartet. Vstopnina je samo 25c. Dobiček bo šel v federacijsko blagajno. Eveiethska društva so pridno na delu. da bo dobra postrežba. Torej na veselo svidenje 30. novembra v naši dvorani SNPJ.—Frank lleuta, 69. Tedenski pogovor (Nsilsljsvsnje s 8. strani.) In kar se tiče Nemčije ali pa Japonske, proti katerima se očividno Amerika oborožuje, ni ne prva ne druga zmožna napasti Amerike, ker nimata in nikdar ne bosta imeli dovolj močnega militaristlčnega aparata, Še manj pa gospodarskih sredstev. Nemčija — ali pa katerakoli drŽava — si lahko podvrže vso Evropo, toda ne bo nikdar toliko bedasta, da bi resno mislila na vojaško invasijo Amerike. In če bl bila toliko bedasta, bi rej imela doma revolucijo ka-:or bi pa mogla tak načrt Uvesti. Japonska bo Imela dovolj posla deset In desetletja, čeprav okupira vso Kitajsko in ša Sibirijo povrhu. Toda od taga je še daleč. In še več posla bl pa imela Nemčija, če bl si podvrgla vso Evropo, kar so vsaj za enkrat še prazne sanje. Imela bi dovolj opraviti z veliko meša nlco podjarmljenih narodov in bi aamo za njih dršanje k tlom potrebovala veliko arm»»do — večjo kot bi jo moglu dolgo vsdr-žavati, ln kdor misli, da bo čluvOk v današnji dobi šival le za klanje Iz generacije v gene-racijo, se prokleto moti. Tudi najbolj ignorantne mase bodo proti temu. začele prej ali slaj rebelirati. Vprašanja še vedno ostaja: ZAKAJ AMERIKA GRADI TA OGROMNI IN NADVSE DRAGI MILITARI8TICNI APARAT, KI MORA PREJ ALI SLEJ ZBANKROTIRATl TUDI NAJBOGATEJŠO DEŽELO NA SVETU? Odgovor js dvojen. Prvič Je ameriški kapitalizem prišel v štadij, kl noče videti nobenega pametnoga In racionalnega Izhoda iz stalne krlse, v kateri ae nahaja. Ta Izhod vidi začasno le v militarizmu, ir ČIM Vtfč-JEM OBOROŽEVANJU. Dalj od svojega nosa pa na mara vi deti, Ako bl, bi ne hotel vzdrževati nič večjega militarlstlč nega aparata kolikor bi bilo potrebno za faktlčne obrambne namene. In kot že rečeno, ao obrambne potrebe Amerike relativno majhne <— skoraj nič večje kot Kanade ali pa Julne In Centralne Amerike. S tem milltarlsmom le osedluje ln o-bremenjuje ljudstvo s veliko butaro nepotrebnih davkov,4 Drugič pa je ameriški kapitalizem očividno pripravljen na milltaristične eakapade v tujini, bodisi v Evropi ali v Aziji, mogoče na obeh koutinsntih, to je na tinperta/MličMo vojno. V drugo svrho se «ploh ne potre-buje oborožfvati. In tO največja možnost in obenem največja nevarnost, pred katero se dežela nahaja. V ta namen je že tudi izdelal vse načrte, o katerih več prihodnjič, - Edina sila. ki mu lahko prepreči ta zločin nad ameriškim narodom, je močno protlvojno gibanje, ki bi sajelo vse organi-si rano delavstvo In farmarje, Hploh vae ameriške mase. Edino 8 nekompromisnim, dobro orga-niairanlm bojem proti militaris-mu in proti vsem vojnim načrtom bo mogoče ugnati ameriške imperlailste in milltariate. kl se igrajo s usodo dešele kakor kakšen neodgovoren poballn 8 žogo ali pu norec 8 nabitim revolverjem. Angleški premier pojasnil vojne cilje (Kadsljsvsnj« s 1. strani) da se v tej borimo sa pravico proti krivici. Da bomo zmagali, ni nobenega dvoma. llerlln, 27. nov.-HUler je v rasgovorlh a svojimi prijatelji izjavil, da je uverjen, da bo vojna končana v prihodnjem aprilu 8 zmago Nemčije. To mnenje ba-sira na superlomostl Nemčije v vojaških, političnih ln dlploma-tičnih oslrlh. Nemčija nadkrilju-Je vse druge države na teh poljih. Nemška vojna mašlna je demonstrirala svojo sposobnost na Poljskem in v napadih na angleško pomorsko baso v Scapa Flo-wu ln Firth ol Forthu. Dalj« razpolaga 8 magnetlšniml minami in torpedami, kl ao aa iikaaa-le 8a učinkovito orožje pri potapljanju parnikov. V političnem smislu je nemško ljudstvo disciplinirano in se ne ustraši nobe-nih žrtev. Pokasalo je, da se pokori voditeljem bre8 godrnjanja. Vse to pomeni, da bo Nemčija llšla zmagovita is vojne. Japoneka protestira , proti blokadi Tokio, 27. nov. — Zunanji u-rad je poslal protest angleški vladi proti poostritvi blokade, V protestu naglaša, da bodo nevtralne države bolj čutile posedi« ce bk>kade nego Nemčija, - proti kateri je naperjena. Zavojevane driave zadrtale več amsritUh parnikov Washington, !). C.,.27. nov, «~ Državni department Je objavil nov sesnam ameriških parnikov, katere so zadržale zavojevane države v svojih lukah. Sesnam kaše, da Je bilo zadržanih čet 50 par ni kov od izbruha aovrašnoati. AffitlraJU u Promt*! Naznanilo in tahrala K JtelMlasvs arts ssaassjs«« Mrsdstknai. sesam ta »rUsleljs» leftee da h misai si«) šrsfl M»prof In •«• KASKA Grupa plketm. člaaev unije klerke* met v tej laki. Shkr in tahnra v Hrt-hthu ' P. velel h, Mine. — Na zadnji I < federaelJSkl seji v Chl-holmu je' bilo rak I j učeno, da ae prlredljl mula zabava v Kveb thu i a /m-4 Irala pro | hvalni den. Br. Jenko Is KlyJs i 1'odUfsl )• ss |,«Akodltsntl *«MJ«»ImI v |»r* m»c«rovu f. |sa. ISST. k)sr je sfeMI nla »d f«Uj ai MI f* sdrsir »»M U |H»ék^b* t Mil je f Htsfe lf<*aUaJ Selaišsl«! f tek,«. In,.« dn* SS skUfcrs ISS» P»«r»l» m f« vršil I ss *)•(<»• Ml« P0 rlvlls*« ofcr»du Is s i «Oh» os Mu t *»4*\h ft »kl. I. L «k vstllil MdrUlW l|«d*ivs Is U ukmtU». Mil )• mir»»ga sesJsls is mU srll)«bl).« »h »«Hi ). Ml sla» 48 Mi. K»)»* I« Ml v Hrl4f*»*rl. <*i*. l«M|s 8. INI. Bil I» t Is» Sr«U«s št. 88S *XPJ. dru* št. IM JNH4 Is Smélrs Ksel" * SN t Mrlds»!»«»• t«. Um bvsls M»*s|*iiiai druitvM» ss krsw» »»m» ia ss »eWfci pri p»sr*Mi Mr*as kvsls m)»*i»*1«i è«rfi» »Mtra« Is Msta Pstsr Kaska. I#r d—■ ss dsr«#»s«# ♦»»»# la r*.illr# iwfcs« kfs k»sls m »I t m MsrlftMH mr. ia sn Uai« AadrMi«. ■»«)»•« Msta la «i*gert| »opr»sl Jw«tia« Andri»*«. ss»jl »^«rl Kslli*ri»c> Is SmliM ss SsravsiM »»«r. Hr'»a kvsi« asalasi« atrir« Krsaka Um— Ia C«a> i,m, iMiia. ss »aa^ I« sa «SaUIM, pri pmgr»hu, l»al|a la#s>«sla mr• tm m r. UttUm* Is N«re«vllla. is draSial Osrr is Ma^asrd. tM»ia. mr. I. sira. Hmkm Saada» Urthal. Alas Ia M. K *t»r.. Mvalnaaie klaka i« ■ladasWasi Ii Waia*. «HiM. s« »«•«• i» ss sdalvlka pri ae«v g,rtm U m>si |HHM«t«aia kstarags imm isaa*tiU is saktsla. sr«ai«.j da sil «er«atita. lakraaa kvals aradalkina dra*t«a ss dra*t»ai»a afera-d» Ia »»a. kar kali ata «I d«*rafa atarill v «H laU-tl H «als lapa v—u sa Wr»«sia>a« *«#«!• s avtineaMII « .pr«««da Is kl ata ss •kiakali fiml se mu je zdela kot razcvetena cvetka, njena ustna kot rdeči mak in njene oči kot dva bisera. Vse, vse bi zanjo storil, da jo osreči. Pred odhodom, je John svoje nove znance zagotovil, da postane odslej njihov stalen gost. Mimi je materi rakla, naj odslej naprej njenega fanta kliče John, ne več gospod Dom, kajti ta formalnost enostavno odpade. John se je zadovoljno smehljal in mati se je veselo zaeme-jala. Dogovorili so se, kdaj se spet vidijo. Mimi je spremila Johna na verando, kjer sta se ustavila. Lepo, počasi se je John približal svoji izvoljenki, jo prijel okrog pasu in privil k sebi. Mati Obrien je videla skozi okno prednje sobe dvoje srečnih bitij, zadovoljna in žalostna o-benem, kajti tisti trenutek so ji stopili pred oči spomini is njenih mladih dni, ko se je prvič znašla v objemu ljubečega fanta, ki je pozneje postal njen mož , . . Tisto noč je John Dom drugače prespal kot navadno. Sanje ao se vrstile druga za drugo, vsaka ga je poneela k njegovi Mimi. Bil je ves drugačen kot je bil pred včerajšnjim dogodkom. Zmagal Je na vsej črti — osrečila ga je mlada deklica in mu vračalM ljubezen. Vse to pa se mu Je zdelo kot lepe sanje, tako hitro se je za-vršilo, da skoro ne bi verjel. A bil je sam priča vsemu temu, to niso bile sanje. Ne sme zamenjati slnočnlh sanj, ki so sledile prijetnemu večeru, z resničnimi dogodki* prejšnjega dne. { (Dalj« prihodnjič) ■ VRHNJA PLAST 'Vse to sem zgradil a svojimi rokami/ Varljiva žival I rman (Akron, O.) Bilo je v predvojni dobi. Ljudje so trumoma prihajali v obljubljeno dešelo. France In Jože, ki sta se nekoliko poznala Iz IJudake šole, katero sta pohajala v mali vaai v Savinjski dolini, sta se tudi znašla med priseljen-d. Doma sta rasla vsak v svoji vaai In videla ae niata več, dokler ju ni naključje privedlo aku-paj v daljnjl tujini. Oba sta odšla v Ameriko, ne da bi vedela drug sa drugega. Jote ni vedel, da je France v A-meriki in France ni vedel, da je Jože ie tukaj. Dopisovala si nista. Njuno znanje iz šole je bilo slučajno In je ostalo brez vsakih veai. France In Joše sta romala po Ameriki voak zase, delala sta in se selila. Po dveh letih Joieto-vega prihoda v Ameriko sta se slučajno srečala. Zaneslo Ju je v rudarsko mesto Chisholm v Min-nesoti, kjer je bik» še mnogo Slovencev poleg drugih priseljencev, zlasti finskih. Večina teh je delala v itevilnih okoli-šklh rudnikih železnega okrožja. Tudi France In Joše sta delala, vsak v drugem rudniku, življenje je potekalo enakomerno, živahno in zadovoljivo. Večina de- lavcev j« bila mlada, mladim ljudem pa ni treba poeebnih pripomočkov, da se zabavajo. Ce se Jim ni dopadlo v enem rudniku, so si poiskali delo v drugem* tretjem . . . Delo se je lahko do-bilo. posebno če je delavec že i-mel nekoliko izkušnje. Kdor je bil mlad in zdrav, je zlahka delo dobil kjerkoli. V tistih časih je bilo delovnih moči obilo, kajti redno so prihajali novi priseljenci is evropskih dežel, in to v veliki večini le mladi fantje in možje polni energije. življenja in lepih nad. Le deklet je primanjkovalo. Vaaka. ki je prišla iz starega kraja, je imela fantov na izbiro. Mladih, krepkih ženinov se ji ni manj kalo in sleherna se je kmalu po prihodu omožila. Glavna središča in shajališča v tistih letih so bili saluni, drugo, podrejeno mesto pa so zavzemali "boarding houzi." V salu-nih se je obravnavalo vse, kar je imelo stike s priseljenčevim življenjem. France ae je kmalu zagledal v mlado dekle, ki je takrat prišlo iz starega kraja in uspelo mu je, da je dobil pridno Polončko za svojo življenjsko tovarišico. Po poroki ata se preselila v svoje najeto atanovanje in srečno živela. Jože pa je bil nekam mrzel, hladen napram dekletom, ampak le zato, ker je imel v domovini že tvojo zaročenko. Tja se je nameraval vrniti čez leto ali dve. Medtem pa je Jože večkrat prihajal v vas k Francetovim in tu pa tam so šli vsi trije na kratke izprehode v okolico, največkrat proti bližnjemu mestu Hibbingu. Minnesotski Hibbing je znan po svojih rudnikih. Tam se vidijo tudi ogromne odprte jame, v katerih gigantske parne lopate rušijo in nakladajo železno rudo v železniške vagone, ki jo nato odpeljejo v najbližje pristaniško mesto ob Gornjem jezeru, v Du-luth, od tam pa po Velikih jezerih v Chicago, Cleveland in druga induatrijska jeklarska središa. Gornje jezero, ali Lake Superior, nudi izbomo in ceneno transportadjo za železno rudo po ostalih štirih jezerih veli-kojezerske skupine, ki se vežejo drugo z drugim in tvorijo naravno vodno pot do velikih mest srednjega zapada in vzhoda. V bližini odprtih jam, ali open pita, se vidijo veliki nasipi ali "dumpe," kamor odlagajo izkopano zemljo in rudo, ki ni dovolj dobra za trg. V območju par milj te okolice ja ležalo ogromno bogastvo naravnih zakladov železne rude pod zemljo. 1P0 nekod je ležala plast železne rude po več sto čevljev na debelo. Gozdov ni bilo dosti videti v bližini in še tisto, kar je bilo, je pokonci štrlelo le obžgmno drevje, kar je značilo, da so tu razsajali velikanski gotdi»! požari, v katerih je bik) uniiefto tudi mesto Chisholm. Na tleh so se videli štori velikih dreves, znamenje pionirskih gozdov, ki so Um vladali predno je prišel človek In pričel kopati železno rudo. Nekega dne, ko je šla naša trojica na sprehod, je dejal France: "Joše, veš kaj mlatim, kaj nameravam. in bom najbrž tudi tako storil ?" "Kaj neki?" je Me zvedavo vprašaj. 'Tu na rhiaholmu Se mi ne dopade več. Je preveč Slovencev. Zdi se mi, da bi bil bolj zadovoljen kje bolj v samotnem kraju, ali pa med drugorodci. Nameravam se preseliti v Keewatin. ki leti nekaj milj južnozapadno od Hibbinga Tam «e je baje odprl nov rudnik in tam da se zelo do-hro zaaluži. Rad pa bi videl* da j bi šel ti s menoj, da bi skupaj delala." Joše ni mogel doumeti, kaj je Franceta dovedlo do tega, da se namerava preseliti, saj je imel dober prostor in je primeroma dobro zaslužil. "Saj vem, da mladi novoporo-čenci gredo náj rajši v kakšno zatišje, da jih nihče ne moti, da so sami zase," se je malce pošalil Jože, nato pa resno dodal: "Vidi pa se mi skoro nespametno, pustiti delo in oditi drugam, kjer je negotovost z ozirom na boljše pogoje in razmere. Sploh pa se mi zdi, da je življenje med rojaki vse bolj veselo, zabavno in domače. Domačnost med rojaki v tujini tudi nekaj velja. Zlasti na Chishohnu je tako, kjer nas je skupaj mnogo in je pri-jetneje kot če bi bivali posamezno med tujci. Govorimo in zabavamo se po svoje, kakor smo se v domovini. Ali ni to mnogo vredno, mnogo več kot pa če se bi dolgočasili med tujci, kjer bi bili le tujci med tujci? Brez zamere, France, jaz ne nameravam od tukaj, dokler bo šlo z delom kot gre sedaj." Jožetove odločne besede so Franceta iznenadile, da je malce osupnil, zato je skušal nekoliko popraviti prejšnje svoje besede. "Res, niso glavni vzrok moje nameravane selitve rojaki," je popravljal France, "je pa par drugih vzrokov, ki me odganjajo ed tu. O teh ti morda drugič povem, sicer pa se še morda premislim." Dnevi so potekali. France in Jože sta delala kot navadno in premišljala. Par dni po tistem pogovoru je Jože dobil nov prostor v rudniku, veliko slabši od prejšnjega. Od slabega zraka je skoro omagoval pri napornem delu. Vročina je bila neznosna. Niti luč ni hotela goreti vsled slabega zraka. Med tem je Jože redno obiskoval Francetove. Nov prostor mu ni niti najmanj ugajal. "Ali še misliš na selitev?" je nekega dne Jože vprašal Franceta. "Yes! Pred par dnevi sem bil v Keewatinu—in Um dobil delo! Najel sem tudi sUnovanje! Cez teden dni se že preselim r je veselo odgovoril France. JožeU so Francetove odločne besede razveselile. Dale so mu pogum, da se sprosti neljubega Federalni aodaik R. N. Wilkin, kl bo vodil zaališanje v pretek* v i stavbnih unij v Clevelandu. dela, sicer ga ugonobi, ako še nadalje vztraja. 'Tudi jaz sem se premislil!" je veselo naznanil Jože. "Ako hočeš, grem s teboj." "Ali right! Všeč mi je, da si se odločil," je z vidnim veseljem odvrnil France. "Res Um ni tako kratkočasno kot tukaj, a se bomo že privadili. Glavno je, da je dober zaslužek!" Poudarek je padel na besedo 'zaslužek', saj je bilo od njega toliko odvisno: življenje, hrana, odnos in zadovoljstvo, zraven pa zavest, da se lahko več prihrani, kar je bil pač cilj slehernega priseljenca. Dogovorili so se in določili dan selitvenega odhoda. Vsi trije s pohištvom vred so se odpeljali proti Keewatinu, kamor so po par urah vožnje dospeli. UsUvili so se pred neko novo in prazno hišo, ki je bila oddaljena od rudnika jedva nekaj korakov. V bližini je ležalo na tleh precej starega, suhega lesa, ki je menda od same sUrosti drevja nasulo zemljo s svojimi debli in vejami Nekoliko naprej pa je bilo še dokaj živega gozda, ki je nudil obilo drv. Kuriva torej ne bo manjkalo, so ugotovili. Takrat namreč še ni bilo elektrike v tistem kraju, hiti ne plina. Okolica je bila za tiste čase idealna, vsaj kar se je tikalo bližnjega gozda, v katerem je kraljevala številna divjačina, zajci in druga drobnjad, morda pa tudi kaj večjega,Jedo ve? Tu je bila torej prilika, da se razišče. France in Jože prej nisU hodila na lov v Ameriki, menda pa tudi ne v sUrem kraju, niti se nista zanimala za lovski šport. Pri tem poslu sU torej bila docela novinca. Drobno divjačino, zajca in veverico, sU menda le toliko razločila, kakor tisU mestna gospodična, ki se je pripeljala na deželo, kjer je videla bika, pa je potem doma pripovedovala, kakšno čudno kravo je videla na deželi . . . Nekatere gozdne ameriške živali pa se tudi nekoliko razlikujejo od onih v starem kraju, zato ni bilo Francetu in Jožetu zameriti, ker se TOREK, 28. NmnnJ nisU veliko razum^ ^tiaočem in priseljencev, je tudi r^n, «lavno le delo in France s 8V0J0 ¿,.no , tom se je nastanil v svoji vem stanovanju. Kmalu > Slo več drugih fantov k ni sUnovanje. Eden je » nesel tudi puško. Ob Dr(* rah so večkrat šli na lov r no po dva fanta skupaj' va vrnih 8 p^j , { zajcev. v Tudi France in Jote sta lagoma začela zanimati potem pa ae za to stvar ogrela, da sU se odločil da onadva poakusita svojo Puško sta dobila od boar Ali bi ne bilo dobro " i droval Jože, "da bi tudi ji dobil kakšno puško?" | "Cemu neki? Saj je ne I buješ. Dovolj je, če jo ima volkovi in medvedi pa tudi drijo tu v bližini, da se bal," je odgovoril eden fantov. ''Kako neki pa naj zajce, če nimava vsak svoj ške, zraven pa tudi nota psa?" je hotel vedeti Fran< "Da, kako—kako jih p fantje nalovimo .samo z ene ko—in tudi brez psa? Prav jih lahko tudi vidva! Ekk vaju naj nadomestuje psa, gi pa naj stoji na preži s p da pocilja zajca, čim se nu bliža, ko skoči iz grma ali i ke luknje sUreg i Štora. Pr pa morata biti previdna, da drugega ne obstrelita," ju napol resnem in napol šalj tonu poučil boardar. (Konec prihodnji*.) Ali ste naročeni aa da •Pmnveto^T Podpirajte svoj Listen to and Advertise PALANOECH'S YU60SUV R Folk Songs and Ma Tamburitza Orehe* Station WW Al, Ever7 today BM S. Clark St. Chie»*t> - Ear. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, časnike, kn koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovašken češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI i ■ ■ Bi ' Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, uni jeko delo prt« < - -5 ' -> v Plšlta po Informacijo na na«lov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL RackaroD 4H4 CHICAGO. ILLINOIS PlOiTETA. SNPJ, SSB7 Sa. Lewadel. Are, CMeo«e. » Prftešeaa peMtfam aare«atee m la Preoveta voeta S...... 1) Im...................j...............CL draltve SI • — Nealav................................................... U«a*(u tedalk ia ga pripttKe I —M aératela! ed elede» •alo draftee: ft. M...... ..................,,.....».«.»............. e) & traft" *...... Oft, ¿rait** *...... g) & ¿raitve *...... Maote............................... ..................•..... Na* aar^-lk Mar aoraHk................. ■■■ ■ ■ t,,...,,«......... _ naroČite si dnevnik PROSVEK ae list PretTjtoJ flMs I1M« men, r*' vala ta-t«i* reek dea OH Zdral drier* te geaote.fMt Za Cfcof« la Chfcafo Je. - 1 tedalk te..............4Jt 1 tedalk ta.............\ 2 tednika ta............ I SO S todaika ta............ 8 tedalk. te............S4t S tedalke te............JJ 4 tedalke la............ LSt 4 tedalke la............J¡ t tedalke* la........... aH • tedalkav ta...........^ la Evropo Ja*•••••••••• »MM lipotette «podaji kupca, prfleflte patrebae veeta deaerji »« Order v pitme te ol aaračtte Proerete, llet, U ie vete toetetoa. . Pejaeallo:—Vselej kakor hitro kateri tok «laaov prenek» biti SNPJ, ali te n preeell proč od «rašine te bo aabtovel «em tedalk, bodo «oral tleti ¿la. ta dotKne draflne. ki Jo tete «T naročena aa dneraik Proereto, te takoj aasnaoltl opremil*» ^ hi obenem doplačati dotttno vooto Mata Proeeeta. Ako ¡H»» tedaj a*ra aproraiHvo niiaU datum «a te *aoto nerrfe»»