286 Naši dopisi. Iz Ljubljane — Pravda zavolj zastave na deželnem dvoru v Ljubljani v rojsten dan cesarjev je končana in našlo se je celo neKaj nasprotnih listov, kateri so izjavo deželnega glavarja prijavili vsaj v posnetku* V Ljubljani pa so se hipoma poskrili vsi oni, ki so tukaj tako malo premišljeno kričali na deželnega glavarja ia med svet strobili svoj: „glejte in križajte Slovence!44 — Sedaj prizadeti poštenjaki potepeno tiho mirujejo na lavorikah lastnega osramotenja. — Morebiti, da nam sedaj oni možakarji nekoliko časa ne dajo povoda, ba* viti se z njimi. — Za Vincencijevo družbo v Ljubljani darovali so presvitli cesar 200 gl. — Glavni zbor društva za podporo učiteljev, njihovih udov in sirot bil je minuli teden zbran v redni letni zbor v mestni dvorani ljubljanski pod predsedstvom preč. gosp. prosta dr. Jarc-a. S poročila posnemamo, da tedaj društvene podpore uživa 10 udov in 19 sirot in to: udove v svotah po 100 gl. sirote pa v svotah po 25 gl. na leto. V minulem letu znašali so društveni dohodki 4005 gl. 34 kr., troški pa 2389 gl. 68 kr., premoženje 45750 gl. Konečno sklepanje o predlogu na premembo pravil vrnil se je odboru, v tega pa so bili izvoljeni gg. dr. Jarc (predsednik), M. Močnik (tajnik), G o ve k ar, Praprot ni k, Stegna r, Žumer, Čenči č, Borštnik in T o mš i č. — Ocena letošne letine. Minuli teden vršil se je po različnih iz židovskih krogov prihajajočih zaprekah tako zvani svetovni žitni trg in je s porabo došlih mu poročil, prišel do prepričanja, da je letošna letina za mnogo siabeja memo vlansse. — Pri teh računih raz-vrstujejo se predvsem dežele v vrsto onih, ki uvažajo, in tem se prišteva: Avstrija, Pruska, Saksonska, Bavarska, Badenska, Wurtenberška, Laška, Švica, Ho-landska, Francoska in Angleška; — v vrsto izvažajočih dežel pa soadajo: Ogerska, Ruska, Rumunska, Srbska, in Egipt. Dobrota letine izražuje se v številkah tako, da pomenja srednjo letino številka 10 0. Ozira se samo na glavne pridelke namreč všenico, rež, in ječmen deloma tudi oves. Vlansko leto bila je žitna letina na sploh mnogo boljša, kakor letošna. Kaže nam namreč glede pridelka pšenice: 287 v letu 1888. v letu 1889. na Srbskem 120 memo 70 na Romunskem 116 „ 86 na Ogerskem 110 w 72 v Egiptu 110 „ 72 v Avstriji 107 „ 83 na Ruskim 98 „ 57 Kaže se toraj, da izrekoma one velike države, ki zalagajo svetovni trg s svojimi pridelki silovito manje pridelke izkazavajo, kakor vlansko leto iu temu je naravna posledica ta, da za slučaj, ako se kaže tudi v merodajnih izvanevropejskih deželah: severni Ameriki in Indiji, pri žitu dotičnih vrst cena hiti na kviško, kar se na žitnem trgu že tako opazuje od začečka poletja sem. Boljšo letošnjo letino glede pšenice kažejo letos memo minulega leta samo tri uvažajoče dežele namreč Holandska 105 memo vlanske 82, francoska 100 memo vlanske 80, in Švica 100 memo vlanske 78. Pri rži kaže Ogerska 85 vlači, 55 letos, pri ječmenu pa vlani 84, letos 53, Avstrijske dežele pa pri rži vlani 92, letos S6, pri ječmenu pa vlani 96, letos pa 79. — Premovauje govedi v Bledu, kije bilo 24. t. m. Tršilo se je ob najhujšem dežji. Vzlic tej nepriliki pripeljali so mnogo govedi, ki je bila z malimi izjemami vsa beljanskega plemena ter kazala, da so Gorenjci vrlo napredovali v živinoreji. Nastopni posestniki so -dobili premije, in sicer v tistem redu, v katerem so zapisani. Premije za lepe junce: Ivan Wucherer iz Lesec 40 gld., Ivan Šari iz Kupljenika 30 gld., Adolf Muhr iz Bleda 30 gld., Franc Legat iz Lesec 25 gld., Josip Mulej iz Sela 25 gld.. Josip Slivnik iz Bleda 20 gld., Andrej Klinar iz Rovt 20 gld. in Andrej Poljanec iz Rečice 20 gld. Premije za lepejunice: (Prva premija za telice je bila sicer priznana ,'gospodu Rih. Sehrey-u v Zagorici, a odklonil jo je v korist kmetskemu posestniku) Fran Legat iz Lesec 25 gld., Miha Noč iz Ja-vornika 20 gld., Ivan Mallner iz Želeč 20 gld., Tomaž Prešern iz Lesec 15 gld. in Florijan Pekel iz Sp. Gorij 10 gld. Premije za lepe krave: (Prva in druga premija sta bili prisojeni gospodu Ivanu Wuchererju In Franu Legatu v Lescah, a odklonila sta ji v korist drugim živinorejcem) Rihard Schrey iz Zagorice 30 gld., Sebastijan Žvan iz Sp. Gorij 25 gld., Ivan Mallner iz Želeč 20 gld., Miha Žvab iz Javornika 15 gld. in Josip Tonejc iz Bohinjske Bele 15 gld. Veseli nas, da moremo poročati, da so gospodje Ivan Mallner, hotelier v Bledu, Adolf Muhr, grajščak v Gradu inRihard Schrey, grajščak na Bobnu, one vsote, katere so prejeli za premije (100 gld), podarili blejski kmetijski podružnici, in ravno tako tudi gospod Franc Legat, kateri je podaril svojo premijo radovljiški podružnici. Te vsote bodo porrbile podružnice gotovo na najboljši načiu v prospeh kmetijstva. Kakor smo uže gori omenili, bilo je v dan pre-movanja silno deževno in to je bilo tudi krivo, da se premovanje ni moglo toliko slovesno vršiti, kakor se je bilo nadejati po pripravah, katere je v ta namen naredil neutrudni podružnični predsednik gospod Anton Hudovernik. K premovanju, katero je počastil s svojo navzočostjo tudi družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, prišlo je obilo gospodarjev, kateri si so razen živine, tudi ogledali delo z žitcčistnim strojem in pridelke sirarske zadruge v Se^u — Podružnica v Bledu si misli zidati ob svojem posebno hišo za stroje ter za skupno izdelovanje sadnega mošta, in naše družbe odličen član, ki pa noče biti imenovan, podaril je podružnici v ta namen 20 gld., ter tudi gospod Jo s. Bubisut, ravnattlj v Celji 3 gld. in sicer zato, ker ga je nad vse veselilo izgledno vedenje kmetskih gospodarjev ob premovanji. Želimo, da bi to premovanje obrodilo mnogo najboljšega sadu! Fcm. grof Janez Karol Huvn je umrl v nedeljo v Gmundenu in tako sledil po malo tednih odličnemu svojemu tovarišu baronu Filipovič-u, — Huyn zadnja leta kot člen gosposke zbornice, člen delegacije in tudi člen državno-zborske komisije za nadzorovanje državnih dolgov, bil je eden najspretnejših, najhrabrejših najvernejših generalov naše slavne armade. Presvitli cesar je ž njim zgubil dolgoletnega zvestega služabnika, katoliška cerkev odkritosrčno udanega sina, ki je pri vsaki priliki javno pokazal svoje versko prepričanje. Rodil se je dne 10. februarija 1812 na Dunaj in dovršil vojaško akademijo v Dunajskem novem mestu. Bil je pribočnik, učenec in prijatelj slavnega Radeckega. Grof Huyn je prinesel poročilo o nastopu vlade sedanjega cesarja v glavni tabor avstrijske armade v Italiji. Dne 8. marca 1849 je na cesarskem dvoru v Olomuci dobil povelje, naj razpusti kromeriški državni zbor. Leta 1859 je bil brigadni poveljnik na Tirolskem, prepodil Lahe iz dežele, in je dobil red železne krone druge vrste. Leta 1866 je bil prideljen bavarski armadi. Kot načelnik generalnemu štabu je izdelal statut, bil poveljnik v Lincu, Pragi, in Budi, kjer ostalo njegovo ime v najboljšem spominu, pozneje predsednik najvišjemu vojaškemu sodišču. Izurjen je bil kot strateg, učen kot modroslovec, veščak kot zvezdoslovec. Občeval je mnogo s slavnim zvezdoslov-cem Secchijem, ko je bil ta še v Milanu. Minolo pomlad se je vdeleževal še zborovanj katoliškega shoda na Dunaji. Zapustil je pet sinov, katerih eden bo duhovnik, in dve hčeri. Grof Huyn je bil še iz stare šole Radeckijeve. Naj v miru počiva! — Kamniška železnica se bliža pričetku gradenja. Ministerstvo je odobrilo nadrobni načrt za politično pregledavanje in za razprave razlastnenja. Pregledavanje vršilo se bode meseca septembra t. L Delo pri predoru 288 v Kamniku in pri savskim mostu prične se še to jesen, v ta namen se bode takoj nakupoval za most in za prage potreben les. — Podrožuik, kjer so se od nekdaj shajale ljubljanske prijateljice kave, kupil je ljubljanski pekovski mojster Jožef Čad za 24.500 gld. — Aleksander baron Lazarini, c. kr. kamornik in major v pokoju umrl je včeraj 3. septembra na Bledu v starosti 69 let. Truplo umrlega prepelje se v Smlednik v rodbinski grob. — Iz Višnje gore se nam poroča, da je bil zadnji semenj jako dobro obiskan. Živinorejci so prignali mnogo lepe živine in jo tudi dobro prodajali. — »Hrvatski učiteljski dom" bodo jutri slovesno odprli v Zagrebu. Krasna zgradba na vseučilišnem trgu stoji 95.000 gld.