St. 23* V gorici, 6.junija 1890 „Sofia"^»b*J» vsak petak in velja popostiprejemana ali v Gorici n« (km poliljaiift: Vie leto.....f. 4. Pol leta.....„ 8. Cetvrt leu ....„!. Pri oznaniUh in tako tudi pri „j>o tltiHicah" ae placuje za navadi>u tristop no vrato: .. 8 kr. fte se tiska 1 krat 7 „ „ „ „ J „ V >l ft If l> "* M Zaveie Arke po proatoru. NaSe pravospdstvo. ii. Naj ozna&mo se prcpirnc obravnave. Tudi za te velja nacelo, da se imajo pravde za slo-vcnske Btranke obravnavati v slovenskem jeziku. Pravde za male zneske in pa one, ki se obrav-nnvajo po okrajsenem postopniku, vr§ijo se ve-Linoma brez odvetniske pomoci ker take tozbe ali sestavljajo stranke same ali pa jili pri c. k. Bodnijah ustmcno na zapisnik naznanjajo. V ka-kem jeziku da se vrse te pravde je odvisno od slovenskih strank in doticnih sodnikov; ako ho-cejo slovenske stranke, da se bodo te pravde obravnavale v slovenskem jeziku, naj to tirjajo odlocno od sodnikov, kateri imajo ali U vsaj morali itak imeti v zalogi dotifcne slovenske ti-akovine, katcre niL vec" ne stanejo, kakor nemike ali laSke, in ce jim sodnik ne spolne njili ti-rjatve, naj se pa pri toft jo na vilje sodnije in oblasti. To velja tudi za razsodbo, katera se mora dosledno glasiti tudi v slovemkcm jeziku, ako se je v tern jeziku vrSila obravnava. Treba je toraj svoje pravice le udloCno tirjati, ker drugace jih gotovo ne bodemo nikdar dosegli. Vecjc pravde obravnavajo se po rednem pravnem pvstopnikn s pomocjo odvctnikov in sicer ustmcno pri c. k. okrajuih sadnijau, pi sine no pa pri c. k. okrozni sodnji v Gorici, V katerem jeziku se imajo te pravde vrsiti, odvisi od odvetmkov. V Gorici bivajo 4 slovcnski odvetniki, kateri so popoltioma zmozni slovenskega jezika in znano nam jo. da oni izdelujejo mnogo pravd v LISTEK. trtice o popotovaiiji Y sv. dezele. {Dalje.) Jaffa so vrata v sveto dezelo, rnvj^tarJe meato v kterim so se ljudje vaeliii. Zgodovina toga meata seze v dobo pred vesolnim potopoin. Tu jo zidal Noe svojo ladjo. Turn kazejo meato kjer so §a pied Noe* tom boginjo Keto tudi Derkcto raolili in ji darovali. Ta bogioja je bila polovico riba, polovico iena. Imenovano meato je bil Jafet, Noelov siu po veaolnem potopa zopet aezidal. Tako je postalo to mesto ediuo zavetje judovskega kraljestva. V tern kraji je bit tudi prerok Jona zasedel lad-jo, na kteri se je hotel odtegoiti boiji zapovedi. S tern si ljudje 5e vedoo razlagajo grozao nemtrnost in nepokojnost tistega morJA. (Jon. I. 3.) Ttt je bivala tudi poboznu kriatjaja Tabita, ki je bila tudi mi lodarni. Ouazboli in v kratkem vmrjp, Vai pomilujejo 7gubo tolike dobrotnice. Vboge vdove &o kazale oblcko, ki jim je bila ranjka nriakrbela. Drugt tecejo po npoatelna Pe-tra, ki je bil v malexa inestu Lidda. Oa pride koj stopi v sobo kjer so imeli vmrlo, poklekne, vzdigno oLt proti nebu ter lece: Tabita kumu 1 t. j. Tabita vatani. (Djanje apoat. IX, 36 — 42) Peter se poteai v tern meatu vatavi in sicer v hSi nekega Simona atrojerja. Gotovo ti je znano, o hi si tega peboz-nega rokodelca, ki je z vrseljem poalancu bozjemu svoje pofiizno in proBto stanovaoje prepustil. Peter slovenskem jeziku in dobivajo tudi razsodbe, pi-sane v slovenskem jeziku. Knako ravna tudi b!o-venski odvetnik v Tominu. Na pritoSbe strank proti prvi razsodbi razsojuje c. k. nadsodnija v Trstu; ona bi morab avoje raasodbe v provdah, ki so se vr§ile pri prvih sodaijah v slovenskem jeziku, izdajati v slovenskem jeziku, in to bi slo lehko brez vsake te2ave, ker je pri c. k. nadsodnije mnogo visjih svetovalcev, ki so zmo&ii slovenskega jezika, in tudi sain gospod predsed-nik nadsodniji v Trstu je slovenskega jezika popolnoma zmo2en v govoru in pisavi. Toda kaj se pri vsom tern godi ? nadsodnija v Trstu pre-zira trdovrat.no postavne dolofibe o jezikovni enakopravnosti, in izdaja razsodbe le v nemskem ali laskom jeziku in se nic za to ne briga, 6e tudi so bile pravde pri prvih sodnijah dognane in izvrSene v slovenskem jeziku in bile izdane v istem jeziku tudi razsodbe, Ne moremo zadostno karati takega protipo* stavnega ravnanja e. k. nadsodnije, katera pre-zira postavne odlo^be glede jezikovne enako pravnosti; ona bi morala marveS paziti na to, da bi se one popolnoma spolnjevale; kaker M tudi morala nadzorovati prve sodnije, da jih na-tancno spolnujejo. Te nedostadke so dtiavni poslanci v dri&av* nem zboru opetovano ojstro grajali in zahtevall od pravosednega ministra, da za to skrbi, da se odstranijo; mi le priporoeamo slovenskim stran-kam in slovenskim odvetnikom, da take sludaje v katerih bi se tu ali tarn gre&lo proti jezikovni enakopravnosti, pravosodnemu ininistru narav-nost naznajajo in mu tako priliko ponudijo, da stori svojo dol^nost. si izvoli inirni kraj hi§tf na atrebi (solajo). Tu je imei prikazon o rjuhi z vaakovrstnirai zivaluii, a ktoro ga je g. Bog opomnil, da sv. evangelij ae ima ne le Judoni ampak vaem ljudeui, tudi Paganom ozna-njevati. §o to ti povem oi most.i Jaffe, da ima obilne verto in prav lepo okolioo obraieno z naj okuanej-simi Cedro, limooi in potnaranoami; tudi iito in olje ae od tukr j v airoki a ret odpeljuje. Na pod k morju kazejo, po tradiciji krSianaki kakor tudi mohame-danaki, In So strojerja Simona, k kterej prides po oz-ki ulici. Ki kot revna bajtica, ktoro Mosevet Tabicb, imenujejo. Terasa (atreha) jo zanimiva, kakor aem omonil, ker na tiati strehi je imel Peter prikazen. Auatrijski parobrod Hektor naa od Jafe v 1 urah pripeljo akoraj do poduozja gore Karmel; t. j. do malega in v vaakera oziru prav primitivitega zavetja j.Kejfiu" Od tu prides v poi uie pel ali na sotnarik do cerkve in aamoatana te gore. Rea krasoa gora. Vaa obraSena, dasiravno ne obdelaoa. Vo6inona so evetliee vsake vr8tc prav lopo dile<5>', ktero je satn Bog vaadil, aii vaejal in ktetc lo roka bozja o avo-jih 6asih zaliva. Y aamostanu je 24 redovnikov ki v duSevnem in tudi v telesnem oziru popotoikom in obiakovalr.em tega sv. kraja prav vljuduo streiojo in z vsem potrebnim oakrbujejo. Po pravioi ae imenuje ta gora „odor Oarmeli." S to gore imuS kaj lep raz-gled! Tu ob6uduje§ pred seboj lepoto delete, ki ae kaker zivi tapot razproatim po cell gori do morja, ktero jo odaje. Le na severuo atran ae vidijo se pre-eej veliki in po vseh pravibh poljedelstva in vino-rej^tva osnovani vinogradi, ki komej prvo grozdice imajo, Te mlade vinogrado obdelujejo Yirtemberdki fe&J 3EC t'osnwi'xuo sUvilke se dobivajo po H kr. v toluikarmcah na Btarem trgo iu v Ntmski ulici. Dopisi naj se posiljajo vredniStvu naro^niqa pa opravniku MSo5e", ?.. g! Audreju Tabaj-u Via Canonioa H. 3 v St. Roka t Gorici. Rokopisi se n* vraiajy; doyisi nJ to blayovoljno frankujojp, — Delavccm in drugim uepremoSnim se naroCnina «ni*a, ako le oglaso pri opravoiatva. Ce ho6ejo pa slovenske stranke doseCi pri sodnijah jezikovno cnakopravnost, naj se ravnajo po pregovoru, katerega bo poznfji v4e Riraljanl starega veka in ki se glaii: nvigilantibus jura" to je: „le tisti bo proviso dobil kdor uad njo cuva,« kdor za to skrhi da to mu tudt pravico deli. Da se to doseze, je treba pri sod* nijah vlagati vse vioge toliko v prepirnih, kaker neprepirnih re6eh le v slovenskem jeziku, dalje zahtevati, da se tudi v slovenskom jeziku refiujejo, in kedar so to no stori, naj se prito-zimo pri viSjih -odnijah, ali pa cold pri pravo-sodnem ministerstvu; kedar so pa posluLujejo stranke odvctnikov, tirjajo naj od njih, da tudi oni poslujejo v slovenskem jeziku, iu v to svrho je treba iskati pomoai pred vgem pri slovenskih odvetnikih, drMsena^ela: svoji k svojim. Dopisi. Iz fjoriike OkoliCe. 28, maja. » Ko sem preCiUl izvntoi dopii v ff8o6i4; ,Rak nataleiupri-morakega IjudKtva", razvoselil aem ao jako, da ae je tudi to vpiafiatijo spravilo na dan, ki prinaaa tohko ikode v druiinake ruzmerc nafiega ljudatva in ki da jo tnialiti maraikateiim modern, kntorim je biagor ljudatva na sreu in no na uatnicah aamo. Mislil Bern, da ae vsi, naj si be do kedo v2e priatas netaroH ali „Nove Sofie", vjema^o v tern da ao poalodica nalek-Handiovaoja", v reanici Laloatne in pogibeljne; toda zalibog inotil eem ae. BNova Sofia" ima v stev. 18 dopia iz llima, v katerem zagovarja g. Vodopivec, rodom iz Oornberga, alokaandrinke, 6ea, da te po-sledice nieo take kakor jib je naalikala „SoCa". G. Vodopivec bi bil boljae storil, ako bi bil molcal, kajti mi vemo gotovo boljSe nego or, kake periodica kmetje, naaeljeoci, kteri hiie io atanovaliija v pre-lepi pianjavi prav po evropejsko zdelujejo in vaego-Bpodaratvo aplob tamkaj vredujejo kaker v naiihde-ielah. Samo ialibog da niso prave vere. Njih vera je, Boga Ijubiti; nobenemu hudega atoriti, pridoo do-lati, svoje otroke prav pobosioo po zapovedih gojiti. Da c,o otroci rea dobro odgojeni, aem ae sami preprisal, kajti, ko ae je oce iz doma odpravljal, konje vpregal, da bi na* dalje od podnozja karm. gore proti Nazaretu odpelj.il, pridejo Stiri otroci sna2no oble* ieni (bilo je 4 ure zjutro). Ko je bil ode vse sa pot vredil, kar ao mu tudi otroci po zmoLnoBti pomagali in ko ima oce vzo na voz stopiti, hitro otro6i6i bli-zej k o5etu stopijo ter kliiejo mu : behut' dich Gott, Vater, behiit' dich Gott! Bog te obvari OCe, Bog te obvari! in mu prav pohlevno roko poljubijo. Glej, kaj takega ae na dezeli, pri kmetih redko kje vidi. Moram ae opaziti, da je omenjeoi o6e ki naa je do Nazareta p»djal, ki je tamkaj eakati moral 3 dni, ali svojim konjem atrcgel ali po bliznjem polju Be sprehajal, ve6inoma bil v cerkvi ali tudi pred cerk-vijo, na rea lepom prijetnem prostoru. MoS ni zgubil ne 6asa, ne denarja, ne morale, ampak imel je le dobicek v vaakem oziru. Ko moLa v Nazaretu pred cerkvijo najdem, ga nagovorim in mu refiem : No pri-jatelj, jutre ob tej uri bodete dom%, Va§a druzinioa Vas gotovo 81CQ0 in vie tezko pri6akuje, kaj prine-aete dobrim otroiidem iz teh daljnih krajevP On mi pokraze 4 krtfee, katere je vkupil ter je earn na meato po!o2il, kjer je angel Gabrijel stal in Mariji oznanilo prinesel. To bode mojim ntrokom najlepSi spomin in neproc, nljivi cLetov dar. Kar bode pa ved, bom jim od teh svetih aporainkov na vecer io v do- S O CA im% aleksandrovanje na dcaSiorfco razmere naSega Ijndstva. Vai dopisnik je svoj dopisrvie zagovarjal, vender proahn, da daat9 tadi tm moiint vrsticim malo prostora ˇ avojera cenjwem 1fstu. Radi prizna-vamo, da ao walekaandrinkeB dobro placane, da je katera tadi tretjeredntca, ali radi teg* ne amemo Se jim priporocnti aleksandrovanjn, kajti moraliSeo dru-ft'nako alo premaguje materijalni dnn? Navade in vte kar je vidtda v bogati hi*i, kofie doraa upe-Ijati. Sobe morajo bfti „tapecirane", na oka ill morajo biti xagrinjala, kakr.rinih ne vidis 5a pri najprira>5-niiih hiiah na deaeli; domtca, km-taka nasi ne u-gaja ampak mora biti boll ,nobela, bosa ne ra>re atopiti le korak daleL ne in ako se taka ngospQ-dieaa" napravi pranaifiuo, morajo imoti neinj uoiiej labke in mebke cevlje, da ue tiSSijn. Taka rAvuanj« ne pavspeiuje blagoatanja nasega ljadstva, kajti s tern ae zapravijo kmaln aleksandnnaki .napoleooi". In . ako ne vidimo takih razvad povsod, moramo to pri-piaovati le adravenra 8ntu nekaterih atariiev, kateri nogejo, da bi bila njih Merka ,gospodicnau, ampak hoc'ejo da je in ostane kmetako dokl*\ Toda, ko se ouoii, ne ukaiuj;>jo veC atarisi in oua zaoae vsena vetariti, kakor se je naucila v Alnkaanclriji. Tak* ienika ne zna ne gospodariti, ne dolati, ampak samo liSpati ae eaa tratiti in denar trositi. 0. Yodopivec prati, da sluzijo aleksandriake 2, 3 napoleone na meaec; to je morda res in Hkcraj verjetno. Da ai pa dojilka ali naTadno pripruato deklo tudi polteno priiluzi t p.ir loth, rekol bi, tid»>-eak, je jako dvomljifo, ali pa morajo bit5 t»ti nacukiu tako Teliki, da preaeiejo zaaluiek in v tern pomcuu je AlokSandrija naSim ienskam res obljnbljena de zela, kjer teeejo xa njib mleko okrogli napoleouckt t Lep. Y domaLiji alektandrink vidimj nerddlcokrat nove hiie in 5egive ao? od Aleksmlrink in di boded res pozaal. da taka hiai ni seztdana z dmnafiim denarjem, naiol bodes ze na hiSi kako zaamenje, katero spoainja na Alekaandrijo; tako je §e krokodilja nkazala neka Aleksaadrinka obeaiti na prodelje svoje palace, daai sluzi poSteno le 2 do 3 napoleona na ie. Reoimo, da sloiijo aleksandrinke polteno svoj tisljo obiirno pravil, kako nam je Kriatas se svojo aairtjo na kriSn zvelifanje pridobil. Poglejte, kako priprosti mo2, kmet, korsansko kulturo po svetu pobira in doma t svojo dm^iotCo z&seja, da rase in obrodi sad, sladki sad spoStovauja, ljubezni do stariaer, dekvnost, atrak bozji, spioh casni i vejni blagor. :Dobra vzgojaj otrok ima v rean:ci dobre posledice; nasprotno pa slaba vzgoja ie slab aad obrodi. Pomilovanja ˇredna je slabo vzgojcna To nam je pojaami nek dopisnik r zadnji „So-6i*, ki je pokazal zaioitne oasledke, kjer se otroui krldanski ne ˇzgojujejo ter med dragim r9kel: ple-JiSce je ognjisSe in izvir, iz kterega pribaja, ter stra-aansko rase i ae mnozi anrovost dorasle mladice. Po zanemarjeni odgoji od mladih nog, lepge i 8vittejse kultnre ne boJo doiiveli nego je omenjeni dopisnik V „8o5iu v nekem kookretnem poloiajn pojasuil. Gorje otrokom, gorje stariSem, gorje deiel't, go-rje narodn, gorje s?etu ako se boijse ne bo odgoje-valo roiadinet Prijatelj, t6iu, da aem tvojo po^rpezljivost vze 76u kot ptSskodiL Namssto tc naravsio t sv. dei-lo ia po naj krajii^ poti, (morda po zrakn naravco Les fizdrelonsko planjavo v Jernzalem pcljati. Pa ne z tmiri: Eajnik P. OHrieri, oLe i resitelj obngih zamorcev se ^nide y enim pcpolovanja v Afriko, (to mi je on •jstmeno povedal) najde na parobrjila dnhovuika, ki je Urevir molil. Caka ga dokier je molitev skienil, se k njemn vsede ter za5ne: Rovereudo, kam ae peljete: Ako je Boga vfie6, sim nameojem sveto deielo obizkati. Sveto dezelo mu reSe atari dohovem P. Olivieri. Sveto i naj bolj potrcbno obiskovanje so dufie eloveike za ktere je milostljivi Bog svojega Sinn na zemljo poslal. On je rea v Palestini v Galilei A* 8?et pri^el ino na Kalvarji na krizu za nas vmrei. (.Dalje prih.) denar, da so tadi same^trerjerednieet vender alek-sandrovanja ue moremo odobravati, ako pomislimo, kake dolinoati ima Sena do moza, mati do svojih otrok, bierka do avojih stariiev in katerih apolniti ne more. Kako pa da aluzijo aleksandrinke avoje napoleone, o iera ve pove.Iati nam najboljae javno mne-nje. Ljudjft govore o takih zenakib aarsikaj, a lega tnkaj ne navajam. Le to naj ie iz lastne aknanje omenim, da, l^»vih ostirj- doma. Kaj pa dw. Ko-roaj je priSia in nie odh .j». Pohlep po danarjti csle-pi ienu in h.ijdi v AIe'««»n-triio, ako ji tali moi ,britii. Kakor so si SelHi lekdaj laraelct iz puidave v Rgipt, ki**r ao jedli U piintk loneev m*s», tak» si z!u tudi Aloksiulrink^ snet v %ipt Res srecna deielii. 6udu» jo tudi, da so maratkatera ienaka nooo vac vrniti d.»m>v, tola mnlc»ra» aaj ona sluii. Lota 1832 priromtie so bile vender skoraj v«e Aleksandrinke v avoju <1 >m icijo; jKigtiala jib pa ni bila ljubezen do otrok, d>» mi2;i, do startsev, ampak angleSke bornbe, kiter** so svi^ale v racsfo. Takr.it se je Llovek iabko pepricil, kike s*> aleksandrinke. N"a oorain, na noSi. v govoru, v vsej zunanjosti si jo Iahko spoznal. Tu so ti je pokazala dektat katera shifr 2—3 napoleono, a klobukoro na glavi, v Hvileus obloki, tain zopet Jena se zlaeimi veriiicamt za vratom tarn zopet zen-tko bitje se iirim tt§enkom<> v narofiju ; tan ti je zopet govorila i t a I i j a n s k o alovenako seje sratn^vala; o poboznosti vectne teh Len9k pa sploh ne sinem govoriti. Kake iabstne po3!eu-hovScimi tnidi se, da bi znbianila ali vsaj dt>loma omejila aleksandrovanjo, da bi vzbudiia stud nad njfin, a aediij priduta BN >va So6a* in njen dopisnik in liufieta ve6ietiti trud kar coz one uniuiti. To je na^ 7znemtrilo. G. dopisniku v „Xovt So6i* bi nve-tovili, da bi odprl ofti in pogledat le mrh po do-innei vaai in njeni bliiuji okoliei; ffJfovi Soft" pa bt svetovati, naj ne sprejomi vec takih in enakib dopisov, ako ji je v resnict toliko mar za bi 'gar na-segii Ijadstva. ______ IZ Mima, 4. j«nij»; V noB od torka do are-de so prisli tatje v hiSo, kjer je obfiiitski m poltni urad. Tse kote so preiskali in mizaico oipi-li, ali deoara, katerega so isktili, niso na§l% ker prar v to* rek se ni bilo ni5 denara oddalo na ttikajSnjo polto; odnesli so le nekaj znamck za phma, in provzrocili skodo kakih 25 gltl. ^eaiarmorija Ho ztisfeduje po zlocincib; tukai H^loh raislimo, di tatvine niso ato-rili doma6ini. Se nekaj naj omeotm.. Vie k-tkih pet mesecev se vlaCi v nasi okoliei ceta tropa ciganiv, ki nadlegujojo ljudstvo; mora se jim tnk ij prav dobro goditi, da nas toliko 5asa ne zapustijo; za nekaj dii se sicer vmaknejo in odidejo do Sovoionj, pa potpm Be spyt vrnejoT dan za dm?votn h *¦» k-ir po vrsti obiskujejo in vsak izmod dtu^>o h c-i limit in prav se silo tirja miloserao. Ker jtii je kak;b deset skupaj, moram vsakikrat dati naj manj 10 sto'dorT kmet da pa se veL, ker deli miloscino navaduo v blagn. Vsi sioo v^e do grla ahi teb nadU'2nth pa tudi prekanjsnih vla6ugirjev. 6e se ne m<)ti:n, je izdal lani mi lister za notranje zadevo n»rcdb>), da se mora posebno paziti na eigane in da se ima zibra-niti to njihovo pohajkovanje in vlacngattjo. /di se mi, da je ta minister^ki ukaz se vedio v veljavt in da se ni Se preklical. Prosimo tedaj stavno L>udar-merijo, naj pride in naj nas rest te vcfiue uadloge. C* je prepovedano drugim mirnim in poklevniro re-veiom, ki so zvsakim darom zadovoljni, berafiiti zu-naj domaee obcine in n* se te, ako m jib. Atsaci pri beraCenji, kar tira v zapor, tedaj bi bilo Ie prav in vmestno, da se tudi temu cigananju enkrat konec stori. ________ Izpod Cavna, V zadnji nSoci* prlobceai dopi» „S Kiaaa1 je tudi mene napotil, nekaj z vipavske strani porocats. Tudi jaz se moram boriti se strupeco roso, kat?ra je bila lau&ko leto pokoucala skoraj ves vinskt pride-lek, in ge to malo vina, kar ga je bilo oataIoT bilo je prav slabo. kisto in brez vsike moci. Opazoval sym pav da so bile Hate terte, katere ao bile poakrop-Ijeoe z bakronim vitrijolom j^ameJaDiin^ z japuoiu, ostale zeleoe do pozne jeaeni in grozdje je bilo na njih popolnoma dGzorelo, ter dalo prav oknsno in mocno kaplijco. Nasledki peronospure se kaz>io pa tudi letos; trte. ki so bile lanakega leta poSkropIjtme, kaiejo lop in obilen zarod, drnge pa, ki niso bile*dobile te-ga zdravila, so skoraj brez zarodo. Pa vsaj ne more biti drngafo, ker, po odpadu perja ni mogel les, ki bi imel letos dati zarod, dozoreti, in kjer ni krepkib miadik, katere pri nas imenujemo „spnrone", tudi za-toda biti ne more. Z veseljem pa morem poro6ati, da ao letos Ijudje vecmoma popnstili malomarnost pri*§ojih let, in da so nekateri svoje trte vie poskro-pili, drugi pa to delo se prav martjivo opravljajo, tako da je upati, da bode zarod ostal, trte se zopet ozdravile, in vsaj prihodnje leto bolj obilno rodile. Pa tudi tarn kjer je ie malo ali aid zaro4a, je neob-hodno potrebno trte fik.opiti, ker bi drugace trte tako o*labele, da ne bodo mogle vprihodnjifi d»ti za roda, ampak da ao celo pomrjejo, kar bi pa bilo za naio dolino naj veLja nesreSa, ko je naa glavni pri* ilelok ravno vino. Zitoraj pozivljam tudi jaz, kaker dopisnik a Krasa vso vinogradnike, naj vsi brez iz-jeme trte p idno Skropijo, , ki atoji na trgu flGin!iaaticaa in h>6ij tam napraviti v«lik ,Hotel-pi:abiou*; to dfttStvo j« neki namoravalo v-kuniti tudi hiSo, ki je lastuina lansko Ieto razpus5e-nega drustva ^Asaociaztonu Ginnastica Goriziana", ali lastniki hisc ponudbo juzue zeleznice niso hoteli sprejeti, t.er bo hi So rajle odstopili in prodali novo-vstanovljenemu telovadnomu drultvo wUnione Ginna-atica goriziaca" ze. 21.880 gld. 78 kr. Iz depovana se nam pi§e: VGrgarjujecep-nil ali poginil due 24. maja vol, katerega je bil pred tremi meseci ugriznil stekel pes. Bolezen ga je mufiila 4 dni, razbyal je, tulil iu grizil. Livino-zdravnik je sicer sodil, da bi bil pogin?! na kapu uran5nega prisada; a ljudje so trdne vere in zna-menja bolezni so kazala, da je vol cepnil za stek-lino. Iou6\je so radi tega v toliko ve6em strahu, ker sti bili od vola opraskani tudi dve osebi. Dr. Pschei&en, ^upnik in driavni poslanec, je v nodi od pooede'jka do toroka v Paldavi voir) za mrtudom. Zastopal je kmccke ob5ino Feldbach-lladgona ter bil Llan katoliakega ceatrurua; ve5krat je povzdignil svoj glaa, posebno, ko je Slo za oerkvene ali kme5ko pravice. Njegivi govori so bili aelo zmerni, premisljeni, in so kazali, da govornik etvar, o knteri govori, tudi temeljito po?.na. SpoStujte Gospodove praznike! NaNem-skom vl.iida grda navada, da goreplazoi ravno o ve-likili poletnih praznikib izletc napravljajo na visoke htnae gore; pa ravno o takih dnevih prigodijo ae tikoro rt-doma velike nesrece. Tako godilo se je tudi o letosnjih binkoStnih praznikib. Z Bavarskega apo-vo6sl ae, da sta dva padla cez grozne prepade, in ae vbila; enaka dva slucaja zvedala ata se tudi ae Svi-carskegn. Prcti su^nosti. V tuniSkera kraljeatvu v Afrik! vzdr2ala w ]•; suinost se svojimi ialostuimi naaledki do danafinjega dne. Po sporofiilu Kardinala Lavigorie, ki vse Bvoje roo6i napenja, da zatre nefiloveSko uata-novo, in ki je tudi lanske Ieto v ta namen po Pran-coskom in Belgijskem potoval, izdal je tuniiki bay odlok, da ae v oelom kraljeutvu au2noiit poitavno od-pravi. To je aad mnogoletnega truda Kardinala La-v.gerio, skofa tuniikega. Po^reien ris. Casopis BTimesu vMadrasu, v izhodnji Indiji ali v Hindostanu v Aziji pripoveduje o nekem risu, kateri je napadal in po^rl v letu 18-89 vsaki teden enega cloveka. Ta ris je znan pod imenom ris iz Tintalakuatl in postavljeuo je na njegovo ko^o p!a6ilo 200 pijatrov (18 gld.) V letu 1889 je pozerl 52 ljudi, in v tekofiem letu od 1. do 20. januarija vze deset. Ta zverina napada eel6 ljudi v tropin in se polasti tistega, ki si ga izbere za plen; ljudstva se je polastil tak strah, da si ne upajo staviti se mu y bran, Pred nedolgim fiasom sedela je mati v sobi zaprte hifie s hfarko. Pozrefi-na zver \lomi duri, popade deklino in jo odnesel Antipirifcni prah (prah proti ognju). V zad-njem listu govorili smo o ognju, v ulicl sv. Ivana v hlevu krLme air„u'h Qual.) — Tew. robea- «cd stackweise potto- a. xollfrei d«s Fabrik-Depofc C. HeMcbCTg (K. u. K. Hoflie-feraaQ, Zfirieh- Muster om»«>hend. Bnefe kotten 10 kr. Porto. Odlikovanje z svetovnih razstav: v Londoou 1862. Parim 1867, na Dnaaji 1573 in spet v Parian 1. 137S. M\% togi ith yiTljw is goim pmte! TWor Sfadb&ja mbrw t Bwlci, nlki KcnHi it. 17* priporoca se vljudno pri visoko east ill da* hov&iui v napravo cerkvenih posod in orodja o»jnovej5e oblike, kot: monsiranc, kelihov ltd. itd. po najnilj? con\ Stare reSi popravit ter jih v ognji po-Zlati in posrcbri. Na blagovoljno vpraSanje radovoljno odgoTarja. Paiilje bitgo dates ijawpa in poitaiae- p»8tei Klavirji za koncerte in za dom, kakcr tadi pianini <% Hiuvn^ /nane fit me: Gottfried Cramer, Wiih. Mayer t^a Danoji prodajajo »e po 380 gl., 400 gl., 450 gi.r 500 gL 55G gi., 600 gl. in 650 gi. Klavirji dtugih futn po 280 350 gl. j pianini drugib fiim od 350-600 gf. Dobijo se vedoo v A. TMerfelder-jevi prodsjalnici in posojilsici klavirjev na Dtutaji, VII, Bnrggasfte 71. VIHSKE IN SiDNE STIBKALNIGB najnovejSe seatave prav pripratne in za 20% bolj moLne kot druge. NA DER2AVNI sadni bazstavi na dunaju meaeca oktobca 1888 kof. naj- botjSe spo'^nano in a Peruim darilom obdaiovnne, M LIS E 'in grozdje in sadje izgotovljajo in prodajajo Ph. Mayfahrt et Co. Fjibrikeo Itfodwirtliscbaftlt- cher u. W«uribau-5Fa«'b nen, Ereengiesserei uad Dampf- hamraerwerk Duuaj H, Frankfort a. 91. u. Berlin N. KATALOGI in iisako riojasnilo n;t zahtevanje gratis iQ franko. - Sposobni zastopaiki se iScejo ter ddbro pla^ajo. — Hiibel urar na Travniku v Gbrici ima veliko zaiogo vsakovrstnih srebernih in zlatih nr, katere o prMnosti, ko sc deli ZAKRAMEXT SV. BIRME "VI prodaja po tovarniski ceni. Ure sretoerne: Cilinderca, ki se navije s kljucein ......... stane gl. 7.50 „ remoutoir, fine vrste.......... „ „ 8 50 Aukorca, „ z dvojnim pokrovom. . . . . „ „ 12.50 Cilinderca za zenske................ 9.50 Ure zlate: Za mozkf, cilinderca, remontoir.......... stane gf. 24.__ y%;jH » .» ankorca, „....... ... , B 34!- a ''vm n » » z dvojnim pokrovom 9 ^ 44.— zenske _ _ ......„ . 1 r>__ „ z dvojnim pokrovom.......... n 24.__ Za vsako prodano aro garantnje se ettaO letQ. — Razun ur po imenovani ceni dobijo sc v zalogi tudi drage sreberne in zlate ure po prav znizani ceni. Se spostovonjem 3K. MC^kO^m. V samih osraih letih po iznajdbi na stotine priznanj pridobila si je: Rib. *iaertncr-jevn tekoda fran-coska likavna mast za cevlje. V eni minuti svetijo se eevlji kot zrcalo, ne da bi jih krtaffil. Pumazejo se cevlji samo a to mastjo io v trenutkn postanejo in oatanejo tudi crm in svctli eaj za 8 dni. Mokrola jej nic ne skodi, da ta mast zabrnni cl'Io, da bo Se?iji tako lahko ne premo6ijo. Pnpbrc6a se pesebno velec. duhovSLioi, p. n. oficirjem, Oskrb-bikum, logujcm in splob vsakemii. Pri c. ;in kr. vo-j.ikih je i* davao ˇ oavadi. — Tudi konjaka oprava tUti se iepo e tem mazilom. PoSitja se prosto polt.: 2 ski. za 1.30, 6 ski. za 3 in 12 pkl. za 480. KemiSua tovarna UIH. GAEHTNER, c. in kr. vojoi oaketbovfriec, Wieu, Giselastrasse 4, Prodaja se pri vecih kupcib, asnjarjih in 6evljarjih. V Gorici ima zaiogo: EM ILK) GENTILI, Via Signori. § PRODAJA PAP1RJA M Tiskarna Pallict v Gorici — Travnik 6 '' Prodttjam po najni/Zi ceni vso, kar je po- | treba za pisanje in Sol.sko rabo. Tiskam kujige i in drugo. Imam v zalogt tiskovine za obi in- j ske vrado, So!akc, molitveno knjigt», liste ilu- M strovane in za mod a, blovstvena ilelu vseh li| »tfok. Tiokovino vsako vrato sc oskibujcjo tociio ijconcjSc. U| Niidi»jaje se mnogib narodil «e priporofijira tbp 3 o&lwmm spoitovanj^m ^ X JPUUcOL ^ t i „TJnio catholica" | vzajemni zavod za zavarovanje skod J 11 a Dnaaji, I., Biickcistrassc 14. koncesljovan v«le