S SEJ 
IZVRŠNEGA 
SVETA
O pripravi predloga Ljubljana 2000
Pripravljalci - strokovni predlagatelji - dokumenta Ljubljana 2000 (delegati Ljubljane naj bi ga sprejeli še letos) so občinski izvršni svet seznanili z delovnim gradivom predloga tega dokumenla. Sama razprava je bila poglobljena in celovita, kolikor je lahko bila, saj žal ni bil posredovan pregled neupoštevanih pripomb iz javne razprave z obrazložitvijo. Se vedno pa tudi niso opredeljene nekatere naloge, ki so bile v času razprave o osnutku odložene in je bila njihova razrešitev predvi-dena v predlogu. Konkretno to pomeni neizdelane strokovne predloge za varstvo naravne in kulturne dediščine. krajinska zasnova Ljubljanskega barja, Pol-hograjskih dolomitov in Iškega vintgarja, širitev depo-nije in vprašanje njene nadaljnje širše usode (v smislu predelave odpadkov. kafilerijskih odpadkov in lokacije deponije posameznih odpadkov), potek Kardeljeve ce-ste do Iga, urejanje posameznih območij s prostorskimi izvedbenimi akti.
Vsekakor pa bistveno dilemo tudi v tem gradivu predstavlja kazalec, da bo predvidena rast družbenega proizvoda v občini Ljubljana Vič-Rudnik znašala 5,7 odstotka. Člani izvršnega sveta so smatrali. da je to sicer lahko ciJjna usmeritev, ki pa žal ni realno doseglji-va. Zanjo se ne morejo opredeljevati, če ni utemeljena in če niso nakazane poti za dosego tega cilja. Povsem na mestu je zatorej pobuda. da se v predlog vključi posebno poglavje o tem, na kakšen način doseči ta pospešeni razvoj občine v smislu izenačevanja z ostali-mi ljubljanskimi občinami. ki pa mora zajeli vsa vpra-šanja razvoja in opredeliti načine.
Samo gradivo tudi ne obravnava enakovredno celot-nega področja Ijubljanskih občin. Opredelitve glede prostorskega razvoja in predvsem urejanja cest ter razvoja prometa morajo biti enako podrobno obdelane tako za mestno kot tudi za izvenmestno območje.
Sicer pa je bilo v razpravi ponovno podčrtano, da bi sam dokument moral v večji meri zajemati politiko razvoja Ijubljanskih občin po posameznih področjih razvoja in življenja v smislu, kako v naslednjih petnaj-stih Ietih izboljšati raven življenja in dela v našem mestu, ne pa, da je žal dokument še vedno prepoln raznih naštevanj in številnih podatkov. Ob nizanju
dopolnilnih pripomb k posameznim področjem, da so se člani izvršnega sveta zavzeli za to, da je potrebno vložiti maksimalne napore za pospešeno izdelavo tega predloga.
Zdravstvena postaja na Igu bo v prenovljenih prostorih Kmetijske zadruge
Že lansko spomlad je mestni sanitarni inšpektor izdal odločbo o nujni odpravi sanitarno-tehničnih po-manjkljivosti v prostorih splošne in zobozdravstvene ambulante na Igu. Žal pa spričo neprimernosti obstoje-čih prostorov ni moč vzpostaviti sanitarno-higienskih pogojev. Zdravstveni dom Ljubljana si je vsestransko prizadeval razrešiti problematiko bodisi s preselitvijo zobozdravstvenega varstva v KPD Ig (motena bi bila osnovna dejavnost tega doma) bodisi v zavodu Dolfke Boštjančič v 2 km oddaljeni Dragi (žal DO Integra! ni sposoben zagotoviti prometne povezave z Iga!), ali pa z ustrezno preureditvijo prostorov Kmetijske zadruge Ljubljana (do nedavnega je bila tam vzgojno varstvena enota). kar bi zneslo vsaj 20 milijonov dinarjev.
Na podlagi teh ugotovitev je občinski komite za družbene dejavnosti krajanom KS Ig, Iška vas, Tomi-šelj in Golo-Zapotok - ta zdravstvena postaja deluje namreč za območje vseh štirih krajevnih skupnosti -ponudil v presojo dve rešitvi: 1. ustrezno preureditev prostorov v objektu KZ Ljubljana - 2. namestitev zdravstvene postaje v Domu za varstvo in usposablja-nje duševno prizadete mladine »Dolfke Boštjančič« v Dragi.
V krajevnih skupnostih so predloge dobro »pretre-sli«. Strinjajo se, da je potrebno ukrepati, saj njihova zdravstvena postaja ne bo kmalu več zaslužila tega imena. Po njihovem mnenju je lokacija na Igu edinole primerna - tu se stekajo avtobusne oziroma prometne vezi iz ostalih KS, pa tudi v tem primeru že pomeni obisk zdravstvene postaje za marsikaterega bolnika celodnevno zamudo, zatorej bi selitev na prometno popolnoma nepovezano lokacijo v Dragi, situacijo še poslabšala. Te krajevne skupnosti imajo že sedaj 5000 prebivalcev, glede na bližnje novogradnje pa se bo število še povečalo, velik del je starejših, nedvomno pa je potrebno stremeti tudi po tem, da je delovnim Ijudem in učencem omogočen čimbolj organiziran obisk zdravstva, kar pomeni minimalne izostanke z dela in od pouka.
Skratka, po vsestranski analizi sta se izoblikovali dve varianti razrešitve problema in sicer - novogradnja ali najem in adaptacija prostorov v kmetijski zadrugi. Še
to. Krajevne skupnosti so opozorile, da so prostore v bivši upravni zgradbi KIG ter večina sredstev za opre-mo in aparate sedanje zdravstene postaje na Igu zago-tovili delavci KIG, Mizarstvo Ig in krajani. Zato tudi sedaj pričakujejo širšo družbeno pomoč.
O tem so na zadnji avgustovski seji spregovorili tudi člani izvršnega sveta. Upoštevaje stališča ižanskih kra-jevnih skupnosti ter znano problematiko financiranja investicij s področja negospodarstva, so člani izvršnega sveta podprli »varianto« adaptacije prostorov v Kmetij-ski zadrugi na Igu.
Na Rakitni po polževo?
Gradnja oziroma adaptacija Mladinskega klimatske-ga zdravilišča na Rakitni sodi v sklop programa samo-prispevka III. Po rokovniku naj bi dela prenove oziro-ma izgradnje stekla v začetku naslednjega leta. To pa pomeni, da bo potrebno vse priprave. ki se sedaj odvijajo bolj po polževo, precej pospešiti. Zato je izvršni svet sprejel sklep, da naj se vsa dela, ki jih je moč izvesti še pred izdelavo projekta glavne dokumen-tacije, zaradi pocenitve del izvedejo čimpreje. Sam objekt pa mora biti izdelan tako, da bo v njem možno izvajati dejavnost. Člani izvršnega sveta so se zato zavzeli za izvedbo. ki terja novo streho enega objekta. začasno preureditev drugega objekta v skladišče ter novo pozidavo tretjega s prizidkom do četrtega objek-ta. V prizidku bodo sanitarije. kopalnica ter vezni hodniki. Nad tretjim objektom pa bodozgrajena stano-vanja pretežno mansardnega (ipa za osebje.
To pa pomeni, da se glede na takšno izvedbo zmanj-ša zmogljivost objekta od 100 na 80 otrok, kar pa je manj od zmogljivosti doma pred zaprtjem (120 otrok).
Izvršni svet je menil, da naj bo to zatorej le prva etapa povezave, zato naj se vsi spremljajoči prostori (kuhinja. jedilnica, sanitarije...) projektirajo v zmo-gljivosti, ki bo kasneje omogočala sprejem 120 otrok.
Še to. Izvršni svet je ocenil, da bo precejšnji problem zagotoviti potrebna sredstva nad planiranimi v odloku o uvedbi samoprispevka III. Zato je predlagal, da se v okviru že sprejete odločitve o začasni preusmeritvi sredstev namenjenih za gradnjo WO Viško polje za gradnjo WO Fužine oziroma delno za adaptacijo MKZ Rakitna, prvenstveno zagotovi finančno pokritje adaptacije. Z ozirom na dvom, da so sredstva potrebna za adaptacijo pravilno ocenjena (previsoko!) mora ZIL TOZD Inženiring čimpreje zagotoviti realno vrednost gradnje oziroma adaptacije VVO Fužine in MKZ Ra-kitna. To bo osnova za nadaljnje razgovore o zaprtju finančne konstrukcije adaptacije in nove gradnje MKZ Rakitna.
Izvršni svet se je zavzel tudi za to, da se čimpreje poišče bodočega upravljalca, ki bo obstoječi objekt prevzel in finansiral dejavnost.