Ptìfitnina plačana v gotovini ^	__
Ljubljana, ponedeljek 9. avgusta
upraviustvo. t-juDljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122. 3123, S124, j" 8125. 3126.
'-ìseratnl oddelek: Ljubljana, Selen» Durgova ul — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11 — Telefon št 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	TelefoD ŠL 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
ŠL 100.
Podružnica Novo mesto:-Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner) a.
Ponedeljska Izdaja
„življenje ln svet4«
Cena 2 Dir
Uredništvo: Knafljeva ulica 6, Telefon iL 3122, S123, 8124. 8125 is 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vMk ponedeljek zjutraj. — Na» vote se posebej to velja po poèti prejamana Din 4.-, po raznaial-efh dostavljena Din 5.- mesečno.
Gosposka ulica IL Telefon M. 2440.
Odj«: Strosamayerjeva «L 1. TeL 65. Kokopüd se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Zadnji poizkus za ohranitev miru
med Japonsko in Kitajsko
Kitajsko zunanje ministrstvo izjavlja, da je samo še od naglih japonskih ukrepov odvisna ohranitev miru na Daljnem vzhodu
Nanking, 8. avgusta, d. Kitajsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri poudarja, da se more kitajsko-japonski spor še vedno poravnati s pogajanji, ako to Japonska res hoče. Zunanje ministrstvo komentira indirektno s to izjavo povratek japonskega poslanika Kavagoja v Šanghaj. Ta pogajanja, pravi izjava, se morejo vsak čas pričeti, dokler še obstojajo diplomatski stiki med Kitajsko in japonsko, vsekakor pa so prišli kitajsko-japonski odnosa ji v tako stanje, da je treba pričakovati odločitev o vojni in miru v najkrajšem času. Za Japonsko še ni prepozno, da konča z odločnimi in naglimi prizadevanji nesrečni konflikt. Če ta prizadevanja ne bodo podvzeta, bo upanje v ohranitev miru zelo težko mogoče.
Japonski poslanik Kavagoje, ki je prispel včeraj v šanghaj iz severne Kitajske, v svoji izjavi ni prikrival, da je upanje v poravnavo kitajsko-japonskega spora zelo majhno.
Kitjsko-japonska napetost je zelo resna, je dejal med drugim, ker vsebuje polno možnosti in se bliža naglo katastrofi.
Kavagoje ie poudaril, da bo prav zaradi tega podvzel v Nankingu vse za dosego sporazuma po diplomatskem potu, predvsem zaradi tega, ker ne posluje več politični svet v pokrajini Hopej in Čahar, s katerima je bil dosežen lokalni sporazum.
Soglasje kitajskih generalov
Nanking, 8. avgusta. A A. Poveljniki
kitajskih divizij, ki so se udeležili poslednjih konferenc z maršalom čanghajškom so izjavili, da se popolnoma strinjajo s stališčem glede sedanjega spora z Japonsko.
šanghaj, 8. avgusta. AA. General Öaj-tongh Ha j, bivši poveljnik 19. armijskega zbora in znani branitelj šanghaja iz leta 1932, se je zaradi spora z nankiško vlado pred leti izselil v inozemstvo. Danes je na poziv iz Nankinga prispel v Šanghaj in se takoj odpeljal v Nanking, kjer bo na razpolago centralni vladi v borbi proti Japoncem.
Nov kitajski vojni minister
Tokio, 8. avgusta, d. Agencija Domej poroča iz šanghaja, da je vojni minister nankiške vlade Hojinčin -podal ostavko, ki je bila takoj sprejeta. Za naslednika je bil imenovan njegov namestnik šen čeng.
Kitajski pohod proti Pekingu
Šanghaj. 8. avgusta, d. Po došlih vesteh so na pohodu od juga proti Pekingu močne kitajske vDjaške sile Predstraže s® lahko že vidijo z pekinških mestnih vrat. Po kitajskih poročilih so Kitajci zasedli Linghsinanghsien. Ali gre za delne vojaške akcije ali pa za splošen pohod kitajskih čet, ki ga pričakujejo Japonci, bodo pokazali prihodnji trenutki.
T°kio, 8. avgusta. AA. Iz Tiencina poročajo, da je okrog 50 000 kitajskih komunistično orientiranih miličnikov krenilo v severni del pokrajine šansi. Komunistični miličnikj operirajo po navodilih :iz Nanknga. Vse te čete so moderno oborožene in tudi drugače dobro ohranjene. Razdeljene so na pet divizij. Njihovemu poveljniku je dodeljen tudi politični komisar, ki so ga poslali iz Nankinga. t
Dva milijona kitajskih vojakov
London, 8. avgusta, d. Uradno poročilo vojnih ga ministrstva v Tokiiju poudarja, da se je kitajska vojska po bojih 1. 1932/ 1933 znatno zboljšala. šteVilo dobro organiziranih in izvežbanih čet se je več kakor podvojilo. Osrednja kitajska vlada ima na razpolago približno 50 za boj povsem sposobnih divizij z modernim topništvom. ~ Kitajske čete, med katerimi je tudi pokrajinsko vojašto, ki se morejo po ukazu iz Nankinga premikati brez večje izgube časa, se cenijo na približno na 2 milijona mož.
Beg Japoncev iz Kitajske
šanghaj, 8. avgusta. AA. Japonsko civilno prebivalstvo je zapustilo kolonijo v Hankavu, zaradi katere se je pripeljal iz Japonske poseben oddelek pomorskih strelcev, da so zaščitili kolonijo. Evakuacija je bila izvršena v popolnem redu. Tudi japonski državljani, ki so prebivali ob gornjem in srednjem toku reke Jan-ce, so zapustili Kitajsko. V Hankavu je ostalo le še okoli 100 japonskih državljanov. Varstvo je prevzela kitajska posadka. Ti japonski državljani so povečini konzularni uradniki, policijski organi in njihove rodbine. Nazadnje so zapustili Hankav tudi japonski pomorski strelci.
Nova japonska ojačenja
šanghaj, 8. avgusta. AA. Dobro obveščeni krogi v Takungfaau in Nankingu trdijo, da se bosta še pred 15. avgustona v Tiencinu izkrcali dve japonski diviziji. Tretja bo dirigirana v čingtao.
Tokio, 8. avgusta. AA. Z vso naglico se sedaj izpopolnuje oficirski kader japonskega letalstva. Včeraj je bila objavljena naredba vojnega ministrstva, po kateri se prevede iz drugih vojaških formaciji v letalstvo skupno 131 častnikov in sicer 13 polkovnikov,, 20 podpolkovnikov, 42 majorjev, 22 kapetanov in 34 poročnikov,
Napad na kitajske miličnike pri Harbinu
Tokio, 8. avgusta. AA. Iz Bsinkinga poročajo, da so japonske vojne ladje presenetile pet džunk. na katerih je bilo okrog 150 kitajskih miličnikov. Japonske vojne ladje so pričele nasprotnike takoj obstreljevati, tako da so bili prisiljeni umakniti se v neki zaliv. Incident se je zgodil kakšnih 50 km vzhodno od Harb ina.
Nakupi orožja v Mehiki
Washingt°n, 8. avgusta AA. Po uradni statistiki je Kitajska nakupila pretekli mesec največ vojnih potrebščin v Zedinjenih državah. Kitajci so kupili v Ameriki za 293.000 dolarjev vojaških letal, za 17.000
dolarjev pušk, revolverjev in potrebam za civilna lutala. Japonska je prejšnji mesec kupila v Ameriki vojnih potrebščin za 203.000 dolarjev in sicer za 92.000 dolarjev vojnih letal, za 97.000 dolarjev pa motorjev in civilnih letal.
Mehika je kupila v Ameriki za 205.000 dolarjev vojnega materiala, predvsem letalskih motorjev in drugih letalskih potrebščin.
Japonski protest
v Washingtonu
Tokio, 8. avgusta, d. Vlada je ostro protestirala v Washingtonu proti dobav-ljanju ameriških letal ter zaposlitvi ameriških pilotov kot inštruktorjev v vojski kitajske osrednje vlade.
španski nacionalisti se upirajo proti tujcem
Krvavi spopadi v Toledn med nacionalističnimi Španci ter Maročani in tujimi prostovoljci
Madrid, 8. avgusta. AA. Po informacijah republikanskih izvidniških oddelkov je večji oddelek Maročanov in drugih španskih vojakov zasedel palačo toledskega škofa ter katedralo, kjer so se razvile borbe z drugimi nacionalističnimi oddelki. Po istih poročilih je prispelo več oddelkov italijanske vojske, da bi ojačili Francu zveste čete. Po kratkem odmoru, ki je nastal sno-či, so se borbe ponoči nadaljevale. Nacionalistična letala so ves čas preletavala Tollero.	. .
Valencija, 8. avgusta. AA. Vojno ministrstvo-je objavilo nove podrobnosti o krvavih neredih v neposredni bližini Tole-da. Med nacionalističnimi četami je nastal hud spopad in se je severozapadno od gore Mirabelle razvila srdita bitka. Vse španske edinice so se postavile po robu tujim prostovoljskim oddelkom.
Upor nacionalistov v Motrilu
Almerija, 8. avgusta. AA. Republikanske čete so zavzele velik del ozemlja okrog Montrila. Zvedelo se je, da je tam nastal upor v nacionalistični posadki. Iz središča mesta se čuje že od včeraj stalno streljanje.
Topniški hoji pri Madridu
Madrid, 8. avgusta. AA. Na fronti pri Sierri Guadarrami je bilo včeraj hudo topniško obstreljevanje. Prizadeti sta bili zlasti vas' Guihoma in Villa nueve del Pardillo. Republikanske čete so izvršile tudi nekaj napadov na nasprotne postojanke, toda brez večjega uspeha.
Republikanski uspeh na severu
Gijon, 8. avgusta. AA. Skupina republikanskih d'namiterjev je prodrla v nacionalistično ozemlje v bližini vasi Comelana, kjer je razstrelila most preko reke Narseje in nato prekinila prometno zvezo z Galicijo. Uporniki bodo morali sedaj po veliki ovinkih dovažati svojim četam na fronti živila in vojne potrebščine. Republikanci so postavili v bližini tega kraja tudi manjša strojniška gnezda, iz katerih bodo nacional;stom lahko za dalje časa onemogočali zgraditev mostu.
Nigrin v Barceloni
Barcelona, 8. avgusta. AA. Predsednik Vlade Negrin je snoči prispel v Barcelono in imel dolgo konferenco s predsednikom katalonske vlade Companysom. Tukajšnji
politični krogi pripisujejo sestanku obeh državnikov zelo velik pomen.
Katalonska armada na bojišču
Pariz, 8. avgusta, b. Listi poročajo iz Barcelone, da je katalonska vlada povsem reorganizirala svoje čete in odposlala na aragonsko fronto okoli 200.000 dobro oboroženih in izvežbanih mož. Tuji opazovalci in strokovnjaki so mnenja, da se bo ta armada kmalu izkazala v bojih. Cete so razdeljene na tri armadne zbore, od katerih prvi je zavzel postojanke vzhodno od Teruela, kjer se bo postavil po robu Fran-covi nameri, da bi v tem odseku prodrl do Sredozemskega morja in tako presekal zveze med Valencijo in Barcelono, drugi koraka severno in južno Ebra, od koder že lahko obstreljuje Saragosso, dočim je tretji zbral močne čete na fronti pri HuescL
Borba za španske rude
London, 8. avgusta, o. »Daily Herald« poroča danes o sporu, ki je nastal med nemško in italijansko vlado zaradi razdelitve španskih rud. Italija se je pričela pritoževati, da so jo prikrajšali za dobavo rud, na katere je trdno računala. Italijansko finančno ministrstvo je od generala Franca za primer njegove zmage in kot kompenzacijo za italijansko krvno in materialno pomoč zahtevalo večji del španskih in maroških rudnin. Franco pa se je z nemško družbo Chima-Rowag že pogodil, da bod% španski rudniki po vojni dobavljali Nemcem po 900.000 ton železne rude na leto. Ker znaša celokupna španska proizvodnja železne rude 1,300.000 ton in gre mnogo rude v Anglijo. Poljsko in Češkoslovaško, bi na Italijo od vsega španskega rudnega bogastva nič ne odpadlo. R;mska vlada je zato sedaj ponovno energično zahtevala, naj zmanjša za Nemčijo namenjene dobave in odstopi večji del španske železne rude Italiji in Angliji. Da se je Italija zavzela tudi za Anglijo, smatra list za eno izmed prvih posledic najnovejšega zbližanja med Italijo in Anglijo.
Izmenjava ujetnikov
Valencija, 8_ avgusta g. Med vladnimi
in nacionalističnimi četami je bil sklenjen dogovor, po katerem se bodo od naciooa-listov ujeti člani posadke ruskega panrka »Komsomol« zamenjali s tremi italijanskimi častn;ki in nekaj italijanskimi vojaki, ki so jih ujele vladne čete.
Veliki manevri avstrijske armade
Dunaj, 8. avgusta, b. V zadnjem tednu avgusta in v prvem tednu septembra bodo veliki manevri avstrijske vojske, ki naj pokažejo njen izreden napredek v razmeroma kratkem času, odkar se je Avstrija nanovo oborožila in uvedla splošno vojaško dolžnost. Uvod v manevre bod tvrile vaje posameznih divizij, ki bodo takole porazdeljene: v vzhodnem delu spodnje Avstrija bodo nastopile burgenlandiske divizije, štajerske čete v bližini južne državne mije, tirolske v wörglskem ozemlju, koroške pa v bližini koroških jezer. Zaključek teh divizijskih vaj pa bodo tvorili veliki manevri, ki bodo med 28. avgustom in 4. sep-
tembrom v severovzhodnem delu spodnje Avstrije. Zaključnih manevrov se bodo udeležile čete s Dunaja, spodnje in sgornje Avstrije ter iz Solnograda. Tem zaključnim manevrom bo prisostvoval tndi zvezni kancelar dr. Schuschnigg.
Tudi maršal Blomberg pride v Avstrijo
Dunaj, 8. avgusta, o. Danes so se razširile vesti, da bo tudli nemški vojni minister maršal Bioanberg te dni prispel v kopališče Gastein, kjer se bo bržkone sestal « šefom avstrijskega generalnega štaba pod-mairšalom Janše jem.
Natakarska stavka v Zagrebu
Zagreb, 8. avgusta, o. Natakarska stavka v Zagrebu se nadaljuje. Natakarji, ki so včlanjeni v hrvatski delavski zvezi in v zedinjeni delarvski zvezi, službe niso nastopili, ker so na svojem snočnjem sestanku sklenili, da bodo stavkali tako dolgo, dokler ne bodo delodajalci sprejeli njihovih zahtev. Ker pogajanja za sedaj med delodajalci in natakarji niso uspela, je bila slika v zagrebških resta vncaijah in kavarnah približno taka kakor včeraj, pričakujejo pa, da bo jurtri morda položaj bolj jasen, Pbo$£v8& jet seveda treba tskžfip
natakarjev, da bodo stavko izvedli v celoti •in da se ne bodo vrnili na delo, dokler ne bodo sprejeli njihovih zahtev.
Deveta obletnica smrti Stjepana Radica
Zagreb, 8. avgusta, o. Jutri bo v kapi-tolski cerkvi slovesna zaduànica za Stjepana Radiča, ki &e je bodo udeležila vsa hrvatska prosvetna, socialna in druga društva ter vse zagrebške organizacije bivše HSS. Za danes so bile odpovedane vse zabavne prireditve, ker je bòi današnji dan proglašen za žalovanje ob deveti obletnici srfci Stjepana Radija. Zagrebčani 80 ob tej prillici neobfatt orne notava,
Kralj Karol v Splitu
Rumunskega vladarja so prebivalci Splita in okolice sprejeli z velikimi ovacijami
Split, 8. avgusta. AA. Ob 9.40 je romunski kralj Karol na povratku iz Miločera, prispel v splitsko luko s parnikom »Dubrovnik«. Mesto je bilo okrašeno z jugo-slovenskimi zastavami. Četrt ure po prihodu se je kralj z motornim čolnom pripeljal na obalo pred zgradbo bansike uprave, kjer so ga sprejeli ban Jablanovič, mestni svetnik dr. Čeligoj, poveljnik mesta general MarinkoviQ in romunski častni konzul kraljevine Burič. Ob obali je bila postavljena častna četa vojaštva z godbo in zastavo na čelu. Zbrala se je tudi velika množica ljudstva. Ko je kralj zapustil »Dubrovnik«, je bila oddana iz 21 topov častna salva. Čim je motorni čoln pristal ob obali, je vojaška godba odsvirala rumunsko himno. Ko sta ga pozdravila ban in poveljnik mesta, je kralj pregledal častno četo, nakar mu je ban predstavil zastopnike civilnih in vojaških oblasti. Kralj Karol je odšel peš po mestu in si ogledal razne zanimivosti. Med potjo mu je ljudstvo prirejalo burne ova-cije.
Najprej si je ogledal Dioklecianovo palačo. Odšel je do Peristila, kjer si je ogledal predvsem spomenik Grgurja Ninskega ter katedralo sv. Duje. Po Rimski ulici se je nato podal do Zlatih vrat, ki si jih je podrobno ogledal, nato pa se je v odprtem avtomobilu z banom dr. Jablanovičem odpeljal po Zagrebški in Marmontovi ulici na Marjan. Pred vilo Mešrtroviča se je ustavil in si v njegovem ateljeju ogledal najnovejša dela, med njimi dva kipa, namenjena v Bukarešto. Nato se je podal v oceanografski institut, kjer ga je sprejel beograjski vseučiliški profesor in predsednik Jugoslo-vensko-romunske lige Zivojin Djordjevid. Po ogledu instituta se je povzpel na Marjan, kjer ga je pozdravil predsednik društva »Marjan« dr. Račič. Z razglednega
stolpa Nj. Vel. kralja Aleksandra si je ogledal panoramo Splita in okolice, nato pa se je podal v jadransko ladjedelnico, kamor je prispel ob 11.. Tu ga je sprejel direktor ladjedelnice inž. Rou. Kralj se je posebno zanimal za gradnjo rosilca naše vojne mornarice in dveh pa mikov za »Jadransko plovidbo«. Čeprav je bila danes nedelja, je bilo delo v ladjedelnici v polnem obratu in so bili vsi delavci na delu. Direkcija ladjedelnice je v svojih pisarnah servirala kralju in njegovemu spremstvu zàkusko.
Ob 11.20 se je kralj Karol II. z avtomobilom odpeljal preko Solina v Vrapjič, kjer ga je sprejela in burno pozdravila vsa vas. Kralj se je s svojim spremstvom podal na bojni čoln kradjeve mornarice in se z njim odpeljal v Trogir, kamor je prispel ob 12.19. Pozdravila sta ga predsednfc občine Mileta in župnik Delale. Velika množica ljudstva mu je priredila navdušene ovacije. Na vseh hišah so bile izobešene zastave. Kralj Karol si je ogledal katedralo, ki mu je izredno ugajala, zäasti portal in droge trog'nske znamenitosti, V Trogiro je ostal do 12.50, leč se je z bojnim čolnom odpeljal dalje v Divulje, kjer ga je sprejel poveljnik divizije. Tu je najprej pozdravil častno četo in oficirje, ogledal si je hangarje in ostale naprave. Skupno s spremstvom se je Karol odpeljal iz Divulj v Ka-štel Stari, kjer ga je sprejela velika množica ljudstva s kaštelansko godbo, ki je odsvirala rumunsko himno. V Kaštelu Starem se je poslovil od bana, ki ga je ves čas spremljal, se mu zahvalil za sprejem in izrazil svoje navdušenje nad prirodnimi lepotami Dalmacije.
S kašrtelanske postaje se je z dvornim vlakom ob" 14.03 odpeljal iz Dalmacije proti Zagrebu.
Dubrovnik ima več tujcev
kakor lani
V goste prihajajo v velikem številu tudi Američani
Dubrovnik, 8. avgusta Če upoštevamo, da se za tujski promet pri nas razmerno premalo stori in da bo tudi cene v vseh naših letoviščih ob morju kakor tudi v nottranjosti države precej visoke, se je skoro čuditi, da se tujski pimet tako lepo razvija. Lepi so naši kraji, in to privablja tujce. Tako se je zadnje dnj tnrjski promet v Dubrovniku izboljšal nad vse pričakovanje. Letoviščarjev je »daj v Dubrovniku mnogo več, kakor jih je bilo lani v enakem časni.
Včeraj popoldne je dospel v Dubrovnik iz New Yorka prek omorik i parnik »Saturnia« e 65o turisti, po večini Američani. Vsi
so se izkrcali v Dubrovniku. Gosti so si ogledovali mestne zamknivositi, mnogi pa so Sli tudi na izlete v bližno okolico. Vodilo jih posebni vodniki, ki so hkratu tepli tolmači. Dala ft jim je agencija Detoni. Danes pa je prispel v Dubrovnik parnik »Empress of Austrat!ia« z več sto turisti, ki bodo ostali v Dubrovniku, odnosno v druciih krajih Dalmacije.
V zadnjem času je skoro vsak teden prispel po en parnik in pripeljal po več sto turistov v Dubrovnik. Prihodnji teden bo pripeljal turistični parnik »Moldavia« iz Napoliija 150 turistov.
Split, 8. avgusta, o. Snoči okrog 18. je v kaštelskem zalivu zajela nevihta skupino izletnikov, ki se je vračala doqaov. Ob tej priliki sta utonila zakonca Josip in Berta Klemenčič.
Uradnik Poštne hranilnice Josip Klemenčič, star 62 let, ki je po rodu iz Slovenije in je bil nastavljen v Splitu, je odšel s svojo ženo in nekaterimi sorodniki na izlet z manjšo ladjico in malim motornim čolnom. Ko so si ogledali zaliv, so se vračali proti splitski obali. V ladjici sta bila Klemenčič in njegova žena ter neka Dunajčanka, dočim so bili ostali v motornem čolnu. Nenadoma je ladjico zajela nevihta tako. da se je začela polniti
z vodo. Klemenčičevia sta izgubila oblast nad njo, zaradi česaur se je končno popolnoma napolnila z vodo. Berta Klemenči-čeva je prva skočila v vodo, za njo pa njen mož, dočim je Dunajčanka ohranila hladnokrvnost Sorodniki so jima skušatfcL pomagati ter se jim je tudi posrečilo izvleči ju lz morja, vendar pa sta bili trupli že modri. Skušali so jih oživiti z umite trum dihanjem, vsa prizadevanja pa so bila zaman. Trupli so prepeljali v mrtvašnico splitske bolnišnice. Po sinkih na truplih se zdi, da smrt ni nastopil^, zaradi utopi jenja, pač ipa zaradi strahu in razburjenja, kar je povzročilo kap.
Dva tabora v Polju
D. M. v Polju, 8. avgusta
Poleg drugih podobnih prireditev, ki so se danes vršile v raznih krajih Slovenije, smo doživeli danes kmetski tabor tudi pri Devici Mariji v Polju, a kakor sodimo, prireditelji z uspehom ne morejo biti zadovoljni. Napovedali so bili ogromno udeležbo kmetov in slovenskih fantov iz 24 občin, pa so se hudo uračunali. Sprevod so morali otvoriti dečki na konjih, zakaj konj je bilo dosti na razpolago, le fantov — jezdecev niso mogli dobiti. Tako so se morali zadovoljiti s šoloobvein;mi dečki, a takšen aranžman gledalcem kajpak ni mogel kdo ve kaj imponirati. Sledilo je nekaj fantov v civilu, nekaj kolesarjev in kmetskih mož, nekaj »lepo okrašenih voz — in sprevod je bil pri kraju. Da nam ne bo kdo očital, da pretiravamo, naj pribijemo čisto resnico, da so vsi udeleženci tabora našli poleg rednih domačih udeležencev 9. maše zlahka dovolj prostora v cerkvi.
A kar j« značilno ne le za naše poljske razmere, temveč še bolj za razmere, ki vladajo v slovenskem delu JRZ, je dejstvo, da so ob istem času imeli svoj tabor katoliški delavci, organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki so se zbrali na pol ure od Devic? Marije oddaljenem hribu pri Sv. Urhu. Tega zborovanja se je udeležilo precejšnje število papirniških delavcev in delavk ter delavcev iz sosednih občin, bjli pa so hudo ogorčeni, ker zaradi slavnostnega sprevoda sami niso mogli prirediti po-vorke, ki bi bila brez dvoma mnogo mani-festativnejša. Po razpoloženju udeležencev tega tabora lahko sodimo, da zmerom po-gpetcJM «(»i S JBS ——
najboljše bodočnosti Katoliško usmerjeno delavstvo se noče pokor.ti brezpogojni disciplini strankarskih voditeljev, ki organizirajo kmete posebej in delavce posebej, kakor in kadar jim gre to bolj v račun.
Nova železniška proga Karlovac—Bihač
Zagreb, 8. avgusta o. V Karlovcu so se dni ustanovili novo železniško sekcijo »a zgraditev železniške proge Karlovac—Bihač. Dela so se že pričela in pripravljajo 6edaj novo traso. Proga bo tikla mimo Plitvičkih jezer. Karlovac bo po dograditvi te proge postal važno železniško križišče.
Proga Varaidin—Koprivnica to že v septembru dovršena in se bo bržkone ie za Božič pričel reden promet. Kakor zatrja-jsjo, vlaki iz Beograda in Splita proti Dunaju odtlej ne bodo več vozili preko Zidanega mosta, nego iz Zagreba preko Koprivnice na Pragersko in dalje proti severu.
Be»gT«d, 8. avgusta. AA. Prosvetni minister je razpisal natečaj za mesta profesorjev na ekonomsko-komercijalni visoki äoh v Beogradu in sicer za izrednega, profesorja 1 stopnje 4 skupine za gospo darsko geografijo, za docenta v 7. pol. skupini za sociologijo in statistiko, za docenta v 7. pol. stoupini za tehnologijo in za docenta v 7. pol. skupini za vedo o poslovanju privatnih podjetij. Piroènjte naj se predlože prosvetnemu ministrstvu naj-
objHtf tega sateMa t
»JUTRO* ponedeljska izdaja
*
.. - ^ r^ffrr-'
•Tiwma Poaxe2ftfjéL S. tWL Wft.
Iz nedeljske kronike
Ljubljana, 8. avgiuta
Po mnogih bridkih preizkušnjah tega vihravega poletja emo danes doživeli nedeljo, ki je ni skalila nobena kapljica izpod neba. Ljubljančani tokTat niso hoteli verjeti stoletnemu vremenarju, ki je najavil za vse dni do 13. t. m. »nestanovitno, skoraj vsak dan dež«, rajši so se zanesli na še starejše pravilo, da »kakor v petek, tako na svetek,« in so se v trumah odpravili za weekend iz Ljubljane. Včeraj so bili vsi vlaki, zlasti v gorenjsko smer. natrpano polni, a tudi danes je bilo ves dan mnogo živahnega nadrobnega prometa. Zlasti kopalci so se podvizali, da izkoristijo solnčen dan, in bregovi Save in Sore eo bili od Tomaževega do Škofje Loke na gosto obljudeni, posebej še, ker je bila Ilirija rezervirana za tekmovalce, Ljubljanica pa po zadnjih deževjih ni kdo ve kaj pripravna za kopanje. Gnečo na vlaku proti Gorenjski so v veliki meri povečali tudi številni romarji, ki so hiteli k Mariji Pomagaj na Brezje.
Biserna maša kanonika Sušnika
V stolnici so ob 9.30 praznovali pomembno h;šno slavje: kanonik Ivan Sušnik, eden najuglednejših članov stolnega kapitlja je bral biserno mašo. Cerkev je bila nabito polna, poleg rednih obiskovalcev je prihitelo tudi veliko število prijateljev in spo-štovateljev sivolasega duhovnega gospoda, ki ga je usoda uvrstila med redke izbrance, da še 60 let po duhovniškem posvečenju opravlja službo ob oltarju. Slavljencu so asistirali pri maši vsi člani kapitlja, stolni dekan kanonik dr. Kimovec pa je imel nagovor, v katerem je slavil biseromašmikove zasluge. Opravilo je spremljalo ljudsko petje, tako da so z orkestrom in zborom na koru peli vsi verniki v cerkvi. Peli so znane Riharjeve pesmi v moderni instrumen-taciji ;n napravile so najlepši vtis. Cerkveno svečanost je prenašala tudi radijska postaja.
Uspeh šentviške razstave
Kar pa je izletnikov in sprehajalcev skromnejšega stila, so kakor zadnjo nedeljo tudi danes minnog:ede v velikem številu obiskali obrtniško razstavo »* St. Vidu, ki po zanimivosti in kakovost; v resnici prekaša vse dose lan je. Največjo pozornost pri obiskovalcih vzbuja, razume se, razstavljeno pohištvo, saj uživajo mizarji iz št. Vida in okoliških vasi sloves najbolj-šik mojstrov po vsej državi. Ob nedeljah gredo skozi razstavo množice gostov, "ki prihajajo vsako leto v Št. Vid, da vzgajajo
predvsem svoj okus v pohištveni umetnosti, ki postaja iz leta v leto bolj rafinira-na, med tednom pa prihajajo številni resni interesenti, tako da je bilo že prve dni sklenjenih precejšnje število naročil. Medtem ko je mizarska obrt v Št. Vidu v zadnjih letih izredno napredovala, so cene mizarskim izdelkom tako občutno padle, da si danes lahko nabavite obrtniško in estetsko kar luksuzno izdelano hišno opravo že za tretjino zneska, kakršnega je bòlo treba šteti pred leti. Spalnice in je liln'ee iz najboljšega materiala in najfinejše izdelave. se dobe danes že za skromnih deset tisočakov, na razpolago pa so tudi mnogo cenejši kompletni. Ljubljančani in gostje od drugod radi združijo te dni izlet v št, Vid ali na Šmarno goro z obiskom razstave, zlasti zavoljo tega, ker so na tramvaju deležni popusta.
Tovorni vagon skočil s tira
Dopoldne ob 8. se je pripetila na Gorenjskem kolodvoru manjša prometna nezgoda. Na mestu, kjer se ločita tira, ki držita proti Kamniku in na Gorenjsko, je skoč5! pri premikanju s tira pri kretnici en tovorni vagon in se prevrnil. Zaradi te nezgode je bila prekinjena zveza med ljubljanskim glavnim kolodvorom in kamniško in gorenjsko železnico. Jeseniški brzi vlak, ki bi moral prispeti okoli 9. v Ljubljano, se je moral ustaviti pred železniškim prelazom na Janševi cesti in so morali vsi potniki izstopiti in od'ti peš na glavni kolodvor. Prav tako je moral čakati kamniški vlak, ki je odšel z glavnega kolodvora okoli 9., pred mestom nezgode skoro poldrugo uro, da so očistili progo in da je mogel nadaljevati pot. Gorenjski del proge so oč;stili čez eno uro. Opoldne so vlaki že vozili normalno, kolikor ni prekinjenje prometa povzročilo zamud.
Sreca v nesreči motoeiklista
Včeraj popoldne sta se odpeljala na krajši izlet lastnik bifeja »Nana« g. Karel Rosenwirth in pekovski mojster g. Ivan Piskar vsak na svojem motociklu s prikolico v Kamniško Bistrico. Na povratku je poizkusil g. Rosenwirth pod kočo motor obrniti. Ker pa je bila prikolica prazna in zato prelahka je motor izgubil ravnotežje in je strmoglavil z vozačem vred v strugo Bistrice. Le duševni prisotnosti se je zahvaliti, da je vozač v zadnjem trenutku olskočil in si ta>ko rešil življenje. Motor s prikolico je p® zgrmel kakih 20 metrov globoko in se popolnoma razbil.
preko nedelje
Maribor, 8. avgusta. Maribor je bil včeraj in danes ob zaključku prireditev Mariborskega tedna ka kor v veliko.rnestnem vrvenju. Ni bilo samo šolnina in vremenska konjunktura, ki je pognala na ulice vse, kar leze ino gre, ampak tudi številne, lepo uspele prireditve včerajšnjega in današnjega dne, ki so bile primeren, učinkovit zaključni okvir letošnjemu VI. Mariborskemu tednu, ki se lahko ponaša z zadovoljivo bilanco. Na rastavišču in zabavišču je snoči valovala množica v veliki gneči, sredi katere so ubrano doneli glasovi
koroških pevcev
iz pliberškega okrožja, ki so pod vodstvom svojega veščega dirigenta Hartmana odpeli vrsto znanih lepih naših pesmi, ki jih prepeva naš rod od Gospe Svete. Vsaki pesmi je sledil buren aplavz množice, ki je z velikim užitkom sprejemala mile zvoke prelepe koroške pesmi
Med tem se je mariborska elita zbrala v prostornih dvoranah Uniona, kjer se j"e vršil
Mednarodni amaterslu plesni turnir
ki so se ga med drugim udeležili tudi odlični plesalci in, plesalke iz Ljubljane, Zagreba, Gradca in Dunaja Ko je predsed-
nik zadiruge MT g. dr. Fran Jo Lipoid izrekel vsem tekmovalcem prisrčen pozdrav in ko je vodja plesnega turnirja g. Siimon-čič raztolmačil propozicije plesnega turnirja, se je v krasnih gibih zavrtelo po dvorani 10 tekmovalnih parov, in sicer pet v tako zvanem razredu A, pet ostalih parov pa v tako zvamem mojstrskem razredu. Obvezni plesi v razredu A so obsegali angleški valček, foxtrot, slowfox, tango in valček, v mojstrskem razredu pa foxtrot, tango »angleški valček, slowfox in valček. Velikega aplavza pa niso bili deležni samo krasno izvežbani tekmovalci .temveč tudi komaj lOletna Lilika Legensteinova iz čakovca, ki je težavnej-še plese odplesala s toliko rutino, da je zbudila pri navzočnih pravo presenečenje. Ob 0.30 so bili razglašeni rezultati. V mojstrskem razredu sta si priborila prvo mesto Robert Skalka in Enid Skaikova, člana plesnega kluba Weiss-Qrün iz Gradca. Drugo mesto sta zavzela Cornei Belič in Greta Spitzyjeva od Zagrebškega amaterskega plesnega kluiba. Na tretjem mestu pa sta se plasirala Hubert Maier in Hilda Kindlerjeva, člana kluba »Wiess -Grün« iz Gradca. V razredu A pa so *H priborili prva tri mesta sami Gradčani, in sicer prvo mesto Fritz Wurzer in Ger-truda Stiegerjeva, d rugo mesto Otmar Pötscher in Trauta Schweizerjeva, tretje mesto pa inž. Ernest Malin ovsky in Lilly
čez dm in stm
črnkine oči
H koncu naj dodamo še nekaj podrobnosti o predelavi kavine žetve ... Osuše-ni plodovi minejo nato luščilni, čistilni in sortimi stroj. Preden jih stresejo v vreče, jih pregleda še pol ducata Crnikinih oči. (»življenje in svet«, 31. VU.)
Za spremembo naj nam bo dovoljeno tokrat malo suhoparnega jezikovnega po-menka.
O kavi se je v slovenščini v resnici uveljavilo pisanje »žetev«, čeprav »žanjice« pri svojem delu na kavni plantaži ne rabijo sipov. Reče se pa vendarle samo kavna plantaža in kavna žetev, ker od samostalnikov ,ki označujejo neživte ireči, po navadi ne izvajamo svojilne oblike.
Glagol miniti, ki je v živem govoru običajen samo v časovnem smislu (mine leto in dan), je Ivan Prégelj uvedel v knjigo tudi kot prehodnik v pomenu mimo iti (popotnik je minil hišo). Ce pripustimo to pisavo, ki so jo za Preglj'm povzeli še nekateri, bi se dal stavek iz »življenja in sveta« v preprosto slovenščino prevesti takole: Osušeni plodovi gredo nato mimo luščilnega in sortirnega stroja — kar bi dobroti kave najbrž ne zaleglo bog ve kaj.
Na koncu bi človek rad začel še debato o tem, ali ne bomo črnke pisali rajši z malo, kakor pišemo belokožca in podobne reči. Toda kaj bi se spotikal ob začetnico bednega črnega dekleta, če mu je usoda že ttak odmerila dovolj gorja. Da bi dobro pripravilo kavo za svojega gos^poda, mera imeti po »Življenju in svetu« kar pol ducata oči
Velik kongres
130 pevcev se je zbralo v Breslavi na non gres, ki mu je prisostvoval tudi kan-:elar Hitler. Vsa masa pevcev je zapela bitlerjevsko himno. (»Slovenski dom« 2.
vm.)
Hitlerjeva Nemčija je d» nedavna slonela po svojih masovnih paradah jn do-
Weisaova. Val navedem trije pari pripa-pajo že imenovanemu plesnemu klubu lz Gradca. Krasna darila je izročila zmagovitim plesnim parom ga. Ivanka Lipoido. va. Zatem je sledilo de tekmovanje za naslov poletnega prvaka Jugoslavije v letu 1937 in sta si priborila zmago Cornei Be-rič in Greta Spitzyjeva iz Zagreba. Plesnemu tekmovanju je sledila prijetna zabava.
Zborovanje brez govorjenja
Današnji dan so si izbrali naši gluhonemi aa svoj redni občni zbor, ki se je začel ob 10. pri Zamorcu. Otvoril ga je predsednik Mirko Kos Občni zibor je bil zelo zanimiv, saj je potekel pretežno v znamenju gluhonemakih gestikulacij. Zborovanja se je udeležilo okoli 60 gluhonemih iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in Gradca. O delovanju organizacije gluhonemih sta poleg predsednika poročala še tajnik Sagaj Bogomir in blagajnik Hochwald Viljem. Pri volitvah so si gluhonemi izbrali pretežno dosedanji odbor, ki bo še vnaprej skrbel za gmotne iin duševne koristi svojega članstva.
Na šahovskem bojišču
Na razstavišču Mariborskega tedna se je danee dopoldne nadaljevalo tekmovanje za šahovsko prvenstvo mariborskih šahovskih klubov in za prehodni pokal MŠK. Srečala sta se Mariborski šahovski
klub ln SK Slavi ja, in SK železničar ter
UJN2B. Mariborski Šahovski klub je v drugem kolu porazil Slavijo v razmerju 7 : 1 in so bili rezultati naslednji: Kuko-vec (M) : Onič (S) 1:0, dr. Lippai (M) : Ivan Dasko (S) 1 :0, Ostanek (M) : Reiter (S) 1:0, Kien (M) : Gabrijan (S) 1:0, Lobkov (M) : Skoberne (S) 1:0, Stonjšek (M) : Kobijer (S) 1:0, Kranjc (M) : Certatič (S) 1:0, Sever (M) : Viktor Dasko (S) 0:1 (kontuniac).. V dvoboju SK železničar : UJN2B vodi' SK Železničar s 4 in pol ; 1 im pol in so bili rezultati naslednji: Ferenčak (2) : Pli-beršek (U) 1 :0, Regoršek (2) : Mišula (U) 1 :0, Knechtl (2) : Küster (U) 1 : 0, Vidovič (2) : Reinsberger (U) 1 :0, Mo-horčič (2) r Gobec (U) 0 :1, Fišer (2) : Lukeš (U) remis. Stanje točk: Mariborski šahovski klub 13 in pol, SK 2elezničar 10, UJN2B 6, SK Slavija 3 in pol točke.
Otroci so zanetili požar
V zadnjem času beleži požarna kronika precej primerov ognja, ki jih je zakri/vila otroška igra z vžigalicami. Tako je postalo žrtev takšne igre ned d'oljno nadzorovanih otrok tudi gospodarsko poslopje progovnega delavca Tomažiča Boštjana v Spodnji Gorici pri Račah. Z gospodarskim poslopjem vred je zgorela še hiša in so plameni prešli tudi na sosednje gospodarsko poslopje Katarine Lončaričeve.
Ciganska nadlega
na Dolenjskem
Enega izmed najnevarnejših ciganskih tatov in vlomilcev, Nikoliča Janka, so prijeli litijski orožniki
slej še nismo čuli, da bi si bila iabrala kak drug življenjski način. Toda če bi bilo 130 pevcev že tako velik kongres, da mu prisostvuje Hitler sam to da poroča o njem še »Slovenski dom«, bi bilo to najbrž začetek konca.
Daljnozor
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt
se s svojo jahto vozi po morju V njegovi družbi pa se nahaja tudi zunanji minister Hull, ki s predsednikom spioti motrita položaj na Kitajskem. (»Slovenski dom«, 2. Vin.)
Najbrž sta morala Roosevelt in Hull s svojo jahto precej daleč zdoma, da lahko »sproti motrita položaj na Kitajskem«.
Dinarji v Parizu
Pri nakupu sem vprašal, Če lahko plačam z dinarji. Blagajnik Je vprašal po telefonu centralno blagajno, ki pa je začudeno vprašala nazaj, kakšne dinarje imam... Povedati je bilo treba, da so lo pač jugoslovanski dinarji. (»Slovenski dom«, 3. vni.)
Na svetu je resda običaj, da'se v mednarodnem gospodarskem prometu imenujejo valute zmerom z oznako domovine. Tako govorimo o francoskih in švicarskih frankih, o angleških in avstrijskih šilingih, ter o jugoslovenskih ln iraških dinarjih.
Stil katastrofe
V mestecu so imeli poplavo. Po cestah so se valile vodne mase, ki so vlekle s seboj vse mogoče, kose hlevov, ograde... (»Slovenski dom«, 3. VIII.)
Tale reč s kosi hlevov je res malo nerodna. Kadar namreč hlevi razpadejo na kose, se tem kosom lahko reče samo še vrata, jasli, deske, hlodi .all kar je že.
Včasih nobena
»Gospod zagovornik, pri tej pravdi se jwpolaojna zaamflagn, na svojo arečo.c «
Litija, 8. avgusta
Nedavno so štirje maskirani razbojniki vdTli v hišo nekega posestnika na Mlaki. Z revolverji v rokah so prisilili gospodarja, da jim je izročil denar, ki ga je imel doma. Pobrali pa so tudi vse. kar je bilo kaj vrednega pri hiši: obleke, obutev, zlatnino in erebrnino.
Oblastva so takoj zasumdla, da so storilci cigani, ki so sploh velika nadlega za Dolenjsko. Ugotovilo se je, da so kritičnega àie taborili cigani v bližni okolici. Orožniki so našli za njimi sled, v roke pa so jim prišle le ciganke, ker eo njih možje pobegnili. Pri eni izmed cigank so dobili revolver velikega kalibra, ki ga je nosil eden izmed napadalcev s seboj in je v Mlaki z njim grozil.
Vse dolenjske orožni ške postaje so pridno zasledovale pobegle cigane. ?daj se je vrlim litijskim orožnikom posrečilo, da so ujeli enega izmed najbolj nadležnih potepinov, ki se je specializiral zlasti na konjske tatvine. Že dosedanje ugotovitve dokazujejo obilico grehov, ki jih ima na vesti Niikolič Janko, kakor se piše spretni konjski tat.
Pred mesecem dni se je klatil Nikolič v Posavskih Bregih na Hrvatskem. Tamkaj je ukradel konja in je z njim prijahal v Slovenijo. Prodal ga je nekje v ljubljanski okolici, potem pa je brž sunil drugega konja. Z njim se je zglasil pri Mihi Kristanu v Kresniških Poljanah. Sprva 6e je Kristan upiral, da bi ßtopil g ciganom v barantijo, naposled ga je pa cigan le pregovoril, da je zamenjal svojo kobilo za oiganovo. Seveda je dodiai še nekaj etota-kov. Nato je šel e Kristanovo kobilo po svetni.
Cigan NikoMč 6e je potem ustavil v Ja-blanioi pri Litiji, kjer je premotil Feliksa Tomšeta, da je privolil v barantijo. Cigan mu je izrodil Kristanovo kobilo in dobil Tomšetovega konja in še nekaj storakov. Nato se je napotil cigan na Tomšetovem konju preko Sv. Križa na Dolenjsko. Vso pot je barantaj, zamenjaval, pa tudi kradel. V Zagirebu mu je bila sreča mila. našel je kiupca za svoje konje. V Zagrebu je imel za vse živali že pravilne potne liste. Med potjo se mu je pridružila prijateljica Darinka, takisto ciganka k rodu Ni-količev. in sta se zmenila, da si bosta mož in žena. Za doto mu je Darinka nekje ukradla konja, ki sta ga prodala za 1400 din. Nadaljnje preiskave so dognale, daje Niikolič s pomočjo svoje zakonske družice pridno kradel konjiče okrog Zagreba in Karlovca. V Zlatarju je oddajal konje
»Jaz pa se zanašam na druge činitelje, zato vas prosim najprej za naplačilo.« (»Juitro«, 3. VIH )
Dovtip povzemamo iz rubrike »Vsak dan ena«, kjer je bilo besedilo opremljeno s sliko nekakšnega pplicijskega, konzularnega ali merda kolodvorskega urada, ki nosi na čelu napis »Passeports*.
Gorje neodločnim
Med zagrebškimi hotelirji, kavarnarji im gostilničarji na eni strani ter natakarji na drugi strani ne more priti do sporazuma ... Borba je zanimiva, ker vsi operirajo s številkami, ki jim Je p» eni strani težko verjeti v celoti, po drugi strani pa ravno tako težko oporekati. (.»Slovenski dom«, 4. Vm )
Iz svetega pisma vemo, da tistim trikrat gorje, ki me morejo biti ne voda ne krop. Zlasti kar se številk tiče, se je treba pač zmerom odločiti: ali verjameš vanje, ali pa jih operečeš.
Kaj lahko ie mrtvi izgube
Z velikimi žerjavi so očistili progo po zadnji železniški nesreči pri Parizu, ko je izgubilo življenje 27 mrtvih. (»Slovenski dom«, 4. VIII.)
čustveni stil
Gredoč nrmo večje hiše v vasi, zagle-dava na tablici s hišno številko droben napis »Župnišče«. Beseda je seveda prepie-skana, toda Jo je navzlic temu veselo go-njen. (»Jutro«, 4. VIII.)
Stil justifikacije
Srebrn denar je kovala neka tajna družba v Imotskem. Ker je bila za ta posel preveč neokretna, so jo seveda takoj zasačili na tem prepovedanem poslu. Prišli so pred sodišče v SpPtu, ki jih najbrž nič kaj premalo ne bo obsodilo. (»Slovenski dom«, 5. VIII.)
Španska vas
Prvi tiskani zemljevid hranijo v muzeju T Lübecku,,, Prvi globus, to ja zemljepis-
nekemu Beliču Martinu, kii itma pravcato izvozniàko podjetje in je prodaja! Nikoli-čevo blago za dunajsko konjsko klavnico. Marsikak konj, ki je bil ukraden v poslednjih mesecih na Dolenjskem in Hrvatskem, je šel s tovornim listom, ki jih je izdeloval Nikolič, v Avstrijo in je bil predelan v salame.
Nikolič pa je tudi dirzen žepar. V Dolu pri Ljubljani, kjer se je mudil včeraj bržčas zato, da bi si ogledal, kar bii mu bilo prav pri njegovih poslih, je prisedel na voz nekega kmeta. Na vozu je sedel tudi dolsfci pek Lovro Jemec. ki je šel s košem kruha k strankam ob Savi. Cigan se je zapletel v pogovor z voznikom in pekom. Ker je voz na nasuti cesti metalo, se je Niikolič tesno stiskal k peku. Sicer ga je pek ves čas gledal v oči. spretni cigan pa je že našel priložnost, da mu je neopaženo izvlekel k žepa nekaj kovancev po 50 din. Enakrat je pek nekaj zaeumil in je ozmerjal «igrana, naj mu ne brklja po žepih. Nikolič pa je ogorčeno protestiral proti vsakemu sumu in je še dejal »Nisem tak. kakor so drugi cigani...«
Ko je dospel Jemec v Jevnico, je ugotovil. da mu manjka nekaj sto dinarjev. Brž je sklical več kmetov in so šli za tatinskim ciganom. Za Savo so naMi pod Vegantoviim kozolcem večjo cigansko druščino ciganov in Jemec in njegovi spremljevalci so zahtevali od) cigana ukradeni denar. Nikolič je seveda zanikal vsako tatvino. Naposled je pek Jemec zagrozil, da potjde po orožnike. Šele na te besede se je cigan vdal in mu izročil, stotak. Sicer je zanikal tatvino, 6totak pa mu je dal le zato, ker noče imeti z orožniki, nobenega opravka...
Ko je bil prepir najhujši, je dospela k ciganskemu taboru orožniška patrulja. ki je že dalje časa iskala NikoliCa in njegove pajdaše. Nikolič je skušal pobegniti, pa mu ni uspelo. Uklenjenega so odvedli v zapore. Zaplenili so mu tudi dva konja in voz.
Neutrudni litijski orožniki pa so aretirali v Kresniškem vrhu tudi ciganko Rajn-hardovo. Z nekim svojim ciganskim tovarišem je bila na tatinski turneji po eamoft-nih hnibovekih hišah. Mei tem ko je ciganka oprezovala, kje eo domačije brez varuhov — kmetje eo zdaj po navadi če-z
dan na polju _ je njen spremljevalec
vlamljal in kradel. Že v več hiš se jima je vlom posrečil, naposled pa eo ju le zasačili. Oba sta zbežala s poünimi tovori. Ciganko se je posrečilo izslediti, med tem ko je oigan pobegnil.
no karto, ki predstavlja našo zemljo v obliki krogle, je leta 1492. (torej takrat, ko je Kolumb ravno odšel v Ameriko) napravil Niirnberžan Martin Behaim. Pred desetimi leti ga je prodal vojvoda od Veragna španski vladi, ki ga je nato spravila v omenjeni muzej. Preden so pred nedavnim začeli na debelo ropati po vseh španskih muzejih in odnašati iz njih najdragocenejše stvari, je bil ta globus še tam. Če ni sedaj morda že uničen, se bo pokazalo šele potem, ko bo na Španskem ponehala divjati državljanska vojna. (Slovenski dom«, 5. VIII.)
Kdo ve, ali gre za samo majhno pomoto, ali pa imamo v resnici razodetje dolgo zatajevane skrivnost5 pred seboj. Če so nemške čete lahko španske, zakaj bi ne bil španski še kak nemški muzej?
Zagonetka ledenega plina
V kemičnih tovarnah v Leuna-Bitterfel-du se je znanemu podjetju I. G. Farben posrečilo izdelati nove vrste plin, ki so mu dali ime »ledeni bojni plin« (»Kampffrier-gas«)... Leta 1936. so tovarne Leuna v podzemlju kakšnih 30 kvadratnih kilometrov zgradile potrebne prostore za izdelavo tega rodoljubnega plina. Delali 60 v največji tajni. Delavstvo se sploh ni smelo mešati z drugimi ljudmi, da b: tajna ne prišla v javnost. Zgradili so zanje posebno kolonijo. Vsega delavstva je 300, brez družinskih članov. Vrhovno vodstvo ima poseben oddelek vojnega ministrstva, ki mu račeluje Otte. Tudi vrhovno vodstvo I. G. poojetja v ta svoj oddelek tako rekoč nima pristopa ... (»Slovenec«, 6. VIII.)
Za podzemeljsk;mi aerodromi na Španskem zdaj še tovarna, ki zavzema 30 kvadratnih kilometrov pod zemljo. In na vsem ogromnem teritoriju, ki ni manjši od Ljubljane, komaj 300 delavcev! Kakšna strahotna samota, kakšen neznanski dolgčas! To sta očitno uvidela tudi vodstvo I. G. in vojno ministrstvo in vsa reč se je uredila tako, da je pršlo v Leuno še nadaljnih 200 delavcev. A podoba je, da bo tudi ta prirastek samo kaplja v morje, zakaj tovarna bo, kakor čitamo v »Slovencu«, delala poslej ▼ treh dtapnah aaft la «ki*
Iport
Državno prvenstvo kolesarjev
Prvo mesto sta zasedla z enakim časom Prosenik in Grgac. Organizacija je bila slaba
Ljubijana, 8. avcuasta
Na tradicionalni progi iz Zagreba v L^ub-ljano (150 km) so bile danes diske za državno prvenstvo kolesarjev. Dirka® so odšli iz Zagreba ob pol 8. in jih je odglo na progo nič manj kakor 33. Od Slovencev se je te dürke nepričakovano udeležil tudi bivši Hermežan Laviih. ki shiži trenutno vojake v Nišu. Pri Sv. Neitelji je Pokupca, ki se je hotel prijeti Prosenika. doletela nesreča, da je padel in z njem še 8 drugih dirkačev. V Novem mestu so se vozači formirali v tri večje skupine, ki so bile druga od druge oddaljene po nekaj kilometrov. Na tej progi je bilo natresenih ogromno čevljarskih žeMjev, zara da katerih so trpeli i vo®ači in spremljajoči mo-tociklisti. Nerazumljivo je, kdo iina veselje in užitek 6 tem, da tako podio in zahrbtno ovira, naše koieearje v izvajanju njihovega sporta. Ol Novega mesta so prefiM v vodstvo Prosenik, Grgac. Košar m Šol-man. Nekaj pozneje sta slednja dva zaostala. Prosenik in Grgac pa sta v pospešenem tempu vozila dialje pffoti LjniMjani. Odločilne borbe, ki bi morala biti mnogo hujša, ni bilo in se je razlika med prvimi in naslednjimi do cilja še zmerom bolj povečavama. Nemalo pa je občinstvo razočaral na cilju pred Jelačinovo gostilno na Dolenjski cesti prihod obeh favoriitov Grg-ca in Proseniika. ki sta »e objeta okoli vratu udobno prilagala med goeti apeür navzočih. Res športno se je aa cilju vocila šele naslednja skupina petih ali šestih dirkačev, v kateri 6ta se i zborno držala troti naša ožja rojaka Lavnih in Gärtner.
Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Prosenik 4:47.35, 2. Lavrih, 3. Gärtner, i Košar, 5. šoštarko, vsi 5:07.1, 6. Šoknan 7. Mžhelčič, 8. Kelle, 9. Kačič, ta Ogorevc (vsi 5:0857). il. Rozman 5:17.10, 12. Jngo-vič 5:24.03.
Mei neodvisnimi dirkači je bil 1. Grgac v času 4:47.35, drugi pa Ljubič » 5:07.OH.
Po prihodu vseh dirkačev je predsednik koleearekega saveza g. Rosenberg razdelil nagrade, nato pa je bilo izmenjanih več prisrčnih pozdravnih nagovorov.
Slovanova boksača v Zagrebu
na izbirnem tekmovanju za prvenstvo Male antante
Pretekli petek öo bile v Zagrebu iaiočil-ne borbe za sestavo državne reprezentance boksačev za prvenstvo držav Male aotao-te, ki bo v dnevih od 3. do 5. septembra v Temešvaru.
Tetemovantje je biio v dvorani Hrvatskega SofcoLa ob prisotnosti precejšnjega šfte» vila giedalcev. Iz ljubljanskega, Slovana sta prišla za to ipno v poštev Heuer in Bakth.
Oba sta morala nastopiti v dveh borbah, ker je bilo baš v »redtoji in poitežki kategoriji najhujša konkurenca. Heller je kljub temu, da je brez treninga, ker se je šele pred dnevi vrnil od vojakov, premagal oba nasprotnika, in 6ioer Osiječana Tomiča, ki je bil še 1. 1932. državni prvak in Mariborčana štruklja, njegovega starega rivala. Slednji je kot, prvega nasprotnika odpravil v sijajnem stilu Zagrebčana Sablaka in ee tako plasiral za finale s Heiler jem. Proti temu pa kljub svoji dobri formi ni mogel uxperti. Heller je zasedel prvo mesto in bo zastopal rra>š bok« v Tecaeš-varu.
Bailoh je po zelo diobri in prepričevalni zmagi nad Albini'jem (Herkules), ki so ga Zagrebčani imeli za sigurnega reprementalità. naletel na Hladnega (Herkules), proti kateremu pa ni uspel. Hladni je trenutno v odlični formi in je v prvj borbi premagal državnega prvaka Ipavca. Baäoh še nima prave rutine in ee je taktično «računal, zaradi česar je bil tudi poražen. Ni pa izključeno, da bo le pošel v državno reprezentanco, ker je Hladni češki državljan: o tem bo imel eavez zadtnjo besedo.
Športni dan SK Bratstva
Jesenice, 8. avgusta.
SK Bratstvo je danes proslavilo svoj športni dan, ki ga je moralo v nedeljo zaradi slabega vremena odgoditi. Spored je bil .nekoliko reduciran, ker prva organizacija zaradi višje sile žal ni imela uspeha.
Včeraj popoldne je v okviru tega dneva igrala domača enajstorica nogometno tekmo s celovško Austrio, v kateri je Austria zmagala 2 : 0.
Danes popoldne ob 15. pa je najprej nastopila rezerva Bratstva proti moštvu iz Hrušice in je igra ostala neodločena 0 : 0. Ob 16.30 je bil svečano otvorjen no-U športni prostor z lepo tribuno, pri ka-wri priliki so klubu čestitali zastopniki nogometnih organizacij in raznih tvrdk, k4 so mu pomagale do te pridobitve. Nato je prvo moštvo Bratstva igralo revanžno tekmo s Celovčani, ki jo je z enakim rezultatom, kakor včeraj z izgubo, danes odločilo v svojo korist.
Po končanem športnem sporedu se je razvila na športnem prostoru animirana športna zabava.
Vremensko poročilo
Zetnunsko vremensko poročilo; Nad
vsem evropskim kontinentom zmerno hla/-dno ozračje, zaradi česar se je ohranilo lepo vreme v južni in srednji Evropi. Sa^ mo v Poljski, v Karpatih in na Balkanskem polotoku, kjer prihaja to ozračje še v stike s toplejšimi zračnimi plastmi, je oblačno, ponekod tudi d?ževno vreme. V Jugoslaviji je prevladovalo oblačno vreme v srednjih krajih države im na jugovzhodu. Vedro v ostalih krajih. V zadnjih 24 urah je v vzhodni polovici države ponekod deževalo. Temperatura se je v severnih krajih znatno dvignila. Minimalna v Plevi ju 11, maksimalna v Mostarju 35 C.
Zeniunska vremeniska n®poved: Prevladovalo bo vedro vreme v vsej državi, le v vzhodnih krajih bo ponekod oblačno. Ponekod morda jutranje megle. Možne so lokalne nevihte. Temperatura se bo Sa nekoliko dvignila.
ÒUVAJMO
«ff&tKb» xnaSelftfe h&fr
3
PoooìleHeà'. 9. Vin. 1937
ZAKLJUČEK PLAVALNIH TEKEM
ZA JUNIORJE
Prvaki so: v plavanju Jadran, na častnih mestih pa Ilirija in Viktorija, v seniorskih in juniorskih skokih Ilirija, v waterpolu pa
Jug — Jadran je prejel savezni pokal
Ljubljana, 8. avgusta. Dan finalov, nedelja odločitev v plavalnih tekmah za državno prvenstvo juniorjev je bila lepa, vroča in sončna, kakor nalašč za lepe športne borbe, ki so jih nudili v današnjih točkah naši bodoči mojstri v tej stroki. Kopališče Ilirije je bilo v zgodnjih urah, ko se je začel spored, razmeroma prazno, proti poldnevu pa se je le zbralo nekaj sto gledalcev, ki so pridno navijali in glasno spremljali posamezne faze dogodkov. Sodniški zbor je vodil g. Simo-vié, starter je bil g. Kramaršič in vse je šlo gladko, če izvzamemo edino točko — štafeto 4 X 50 m prosto za moške — kjer je bilo precej razburjenja, in sicer deloma zaradi vrstnega reda treh štafet od tretjega do petega mesta, še več pa zaradi neke ugotovitve, češ da je v Jadranovi ekipi iz Ercegnovega nastopil namesto enega juniorjev odlični senior J.. Zaradi nasprotnih izjav obtožiteljev in obtoženih je sodniški zbor odgodil rešitev spora na prikladnejši trenutek in pustil to točko ne-končano. Vsekakor bi bilo treba za prestopke tega kova, ki so bili do zdaj v našem plavalnem športu nepoznani, uvesti najstrožjo kazen ter za bodoče najti sredstva, da se slične nesportnosti ne bodo več dogajaie.
Spored se je začel točno, bil pa je za publiko, dokler ni bila obveščena, da mora biti med posameznimi točkami vsaj 20 ir.i-nu t odmora, nekoliko prepočasen. Zato pa edino pravilen za tekmovalce in vse, ki so ime'i opravka s to prireditvijo!
Tehnični rezultati pred poldnevom
50 m prosto, juniorji 1. Štakula (Ju) 27.8, 2. Curtini (V) 29.3, 3, Klein (ZPK) 29.9, 4. Ciganovič (Ju) 30.4, 5. Mitrovič (Ju) 30.8, 6. Skarpa (I) 31.2.
Starta se v treh skupinah, Defilipisa ni na mesto, zato sta v zadnji samo dva. Najbolj izenačena je trojica s Kleinom na čelu, najlepšo borbo nudita Štakula in Ciganovič, kjer se mora edini Ilirijan zadovoljiti s tretjim mestom. Ta disciplina jé velika zmaga za Juga.
Točke: Jug 18, Viktorija 8, ZPK 5, Ilirija 1.
100 m prosto, juniorke 1. Beara (J. S) 1:15.8, 2. Petrošic (J. S) '1:22.8, 3. Krmpotié (V) 1:23.8, 4. Radica «J. S) 1:26.4, 5. Ožegovič (J. S) 1:30.6, 6. Boršic (V) 1:30.6. — Točke: J. S 26, V. 6.
Dveh za finale ni na start, odkoder sé takoj spoprimejo tri najboljše, ki so tudi na cilju skupina zase, čeprav se Bearova v finishu odtrga za krepek kos. Druga Ja-dranašica slavi nato še lepšo zmago nad Krmpotičevo. Jadran prihaja na plan! Točke: J. S 26, Ju 18, V 14, ZPK 5, I 1.
100 m hrbtno juniorji 1. Schell (D 1:18.2. 2. Negovetič (V) brez gasa!, 3. Belan (ZPK) 1:18.6, 4. Drobnic (ZPK) 1:21.2, 5. Klein (ZPK) 1:21.4, 5. Ciganovič (Ju) 1:21.9. — Točke: I 13, ZPK 10, V 8, Ju 1.
Prva izredno lepa točka. Do 50 m gre vsa skupina skoraj enako, čeprav Schell obrne za malenkost prej. Potem potegne in vodi do cilja sigurno za 2 m. Ogorčena borba za ostala tri mesta, med katerimi dobi Sušačan — čeprav brez časa in drugačnem mnenju Zagrebčanov — najlepše. Točke: J. S 26, V 22, Ju 19, ZPK 15, I 14.
100 m prsno, juniorke 1. Werner (I) 1:36.9. 2. Fine (I) 1:38.6, 3. Orlic (Ju) 1:39.1, 4. Binder (I) 1:41.2, 5. Šipoš (Galeb) 1:45.8, 6. Knego (Ju) 1:48.4. — Točke: I 24, Ju 6, Galeb 2.
Še hujša in lepša borba kakor med juniorji hrbtno. Vodstvo prevzame Orličeva, ostro ji sledita Finčeva in Wernerjeva. Po obratu jo dohiti najprej Finčeva, takoj za njo pa še favoritinja, ki poveča naskok na 5 m. Orličeva mora zaradi prehudega tempa ostati nazadnje tretja. Ilirija pride na vodstvo po točkah!
Točke: I 38, J. S 26, Ju 25, V 22, ZPK 15, Galeb 2.
4X50 m prosto, juniorji Na startu je osem štafet, in sicer po progah: ZPK I, Sever I, Jug I, Ilirija I, Jadran E., Jug II, Jadran S. in ZPK II. Štafeta na prvi progi — zagrebška prva— prevzame takoj vodstvo in ga obdrži neoporečno do konca. — Dobro se drži v tej množici Ilirija (2iža, Pestevšek, Schell, Skarpa), ki do tretjega obrata lepo brani naslednje mesto. Zadnji Jugov plavač Štakula — zmagovalec v sprintu — pa obračuna še enkrat s Skarpo in z velikim naskokom pride drugi na cilj. Za udarec roke se je odločila usoda med Ilirijo in splitskim Jadranom, potem pa je prispel v oni čudni postavi — o kateri smo govorili že v uvodu — Jadranov imenjak iz Ercegnovega.
Sodniški zbor je nato mnogo razpravljal in dolgo okleval, zasliševal strogo in športno, pa ni prišel do zaključka ter dal de-finitivno zasesti le prvi dve mesti (ZPK I in Jug I).
3 X 100 m mešano, juniorke 1. Viktorija (Smolik, Candrlic, Krmpotié) 4:33.6, 2. Ilirija (Werner, Fine H, Fine D 4:40, 3. Jadran I (Beara, Jakaia, Fetrošič) 4:41, 4. Jug I 5:04, 5. Jadran n 5:05, 6. Sever I 5:35. — Točke: V 26, I 16, J. S 14, Ju 6, Sever 2.
Viktorija nastopi kot favorit in vodi na vseh treh progah nedosegljivo, glavno borbo imata Ilirija in Jadran. Vrstni red med njima postavi Finčeva, ki nadoknadi izgubo na prvi progi, tako da je Jug že odtod določen za tretjega. Sicer pa je bila huda borba še za naslednji dve mesti, kjer je pa Jug obračunal s Splitom.
Stanje točk po dopoldanskem dein sporeda (brez štafete): I 54, V 48, J. S 40, Ja 31, ZPK 15, Galeb ln Sever 2. Nato je sledila tekma v waterpolu, za
katero je vladalo med vsemi — najbolj pa med ognjevitimi prijatelji obeh nastopajočih — veliko zanimanje.
Jadran : Jug 3 J 3 (t : 1)
Moštvi sta najbolj pravično razdelili točke, čeprav je Jadran pokazal lepšo skupno igro, kar pa je Jug izravnal z večjo vztrajnostjo. Igra je bila še dovolj fair, malo na odmor pa sta le morala na vsaki strani po en igralec.
Tekmo je sodil g. Kramaršič.
Zaključek dopoldanskega dela, ki pa je segel že precej preko poldneva, so tvorili
seniorski skaki z deske
Nastopili so 4 tekmovalci, sami Ilirijani. ki so imeli absolvirati po pet obveznih in pet poljubnih skokov. Skoki so predvsem po-
kazali, da v tej disciplini Ilirija po vsej državi sploh nima nobene konkurence, razen tega pa potrdili, da naš državni prvak in olimpijec Branko Ziherl tudi med domačimi specialisti niti oddaleč nima para. Zanimivo pa je, da je vendar tudi tukaj nekaj naraščaja, ki se je z Ziherlovim vzgledom dvignil tako visoko, da je moral »stari« Kordelič že odstopiti mesto mlademu Kržanu.. Priznati pa je treba, da je imel pri prvem poljubnem toliko smole, da ga je samo ta stala naslednji prostor, ki je bil prost za Ziherlom.
Podrobno je bilo: 1. Ziherl (obvezni 55.16, poljubni 73.94) skupaj 129.10, 2. Kr-žan (34.52 in 49.70), skupaj 84.22, 3. Kordelič (48.36 in 35.62), skupaj 83.98 in 4. Pogačnik (31.20 in 35.80), skupaj 67 točk. — Vsi štirje Ilirija.
Točke: Ilirija 29.
Sodniki so imeli strogo merilo.
Popoldanski spored
še nekaj uvoda
Juniorsko državno prvenstvo je končano. Po številu udeležbe kakor tudi po ogorčeni borbi je menda od vseh dosedanjih na prvem mestu" in bo ostalo še dolgo v spominu vsem. Za naslov juniorskega prvaka je bila ogorčena borba, ki se je rešila šele z zadnjo točko, zaradi katere se je tekmovanje močno zavleklo in tudi povzročilo mnogo razburjenja in prahu. Mislimo pri tem juniorsko štafeto 4 X 50 m prosto, ki se je vršila že dopoldne, a je sodniški zbor zaradi neskladnosti sodnikov na cilju pri določanju vrstnega reda od 3. mesta dalje razveljavil in določil, da plavajo vsa moštva od 3. mesta dalje še enkrat. Pri tem je bila najbolj prizadeta Ilirija, ki je dopoldne dosegla 3. mesto, popoldne pa šele 5. mesto, kar je povzročilo, da si je Jadran osvojil z minimalno razliko naslov juniorskega prvaka. Velik uspeh je nedvomno dosegla Viktorija, ki je poslala na tekmovanje le 8 tekmovalcev, a je bila do konca resen tekmec za prvo mesto Sploh se lahko reče, da so bili vsi trije prvopla-sirani med seboj popolnoma izenačeni in bi vsakdo izmed njih zaslužil naslov, ki si ga je z večjo srečo pridobil — vsekakor pa ne nezasluženo — splitski Jadran.
Izredno napete borbe so prinesle tudi waterpolo tekme, v katerih je Jug spet iztrgal Jadranu prvenstvo in mu prepustil drugo mesto pred ZPK in Ilirijo. V skokih je bila seveda Ilirija brezkonkurenčna in si je z ogromnim naskokom — večinoma je nastopala brez zunanje konkurence — osvojila juniorsko in seniorsko prvenstvo.
!fe
Popoldansko tekmovanje se je začelo s polurno zakasnitvijo. Občinstva je bilo precej, vendar pa ne toliko, kakor smo ga bili vajeni na dosedanjih plavalnih prireditvah. Sodniški zbor je posloval zaradi obravnavanja vloženih protestov precej zamudno in se je tekmovanje zaradi tega končalo šele ob 17 30.
Tehnični rezultati so bili: 200 m prosto, juniorji 1. Defilipis (ZPK) 2:28.2, 2. Curtini (V) brez časa, 3. Schell (I) 2:29.3, 4. Žižek (Ju) 2:34.1, 5. Štakula (Ju) 2:36.8, 6. Baica (Ju) 2:36.8, 7. Pestevšek (I)-
Schell je vodil do pred cilja, je pa v spurtu omagal in zasedel šele tretje mesto.
Stanje točk: I 59, V 56, J. S 40, Ju 37, ZPK 28, Galeb 2, Sever 2.
50 m prosto, juniorke Plavalo se je zaradi lažjega določanja vrstnega reda v treh skupinah po 3 tekmovalke. Zastopnice Jadrana so beležile popolno zmago za svoj klub in zasedle vsa prva mesta:
1. Petrošič 34.2, 2. Beara 34.6, 3. Radica (vse J. S) 34.9, 4. Krmpotié (V) 36.7, 5. Fine I. (I) 37.4, 6. Boršič (V) 38.2.
Stanje točk: J. S 66, I 61, V 60, Ju 37, ZPK 28, Galeb in Sever po 2.
100 m prsno, juniorji Zmagal je veliki favorit Binder, za ostala mesta se je pa razvila ogorčena borba, pri kateri so odločali centimetri.
1. Binder (I) 1:21.6, 2. Polié (V) 1:23.8, 3. Bielič (S) 1:23.9, 4. Tori (I) 1:28.2, 5. Puljo (Brdjanin) 1:28.4, 6. Ninčevič (J. S) 1:28.4.
Točke: I 77, V 68, J. S 67, Ju 37, ZPK 28, Sever 7, Brdjanin in Galeb po 2.
100 m hrbtno, juniorke Tudi v tej panogi je zmagala favoritka Smolikova s Sušaka v času novega jugo-slovenskega rekorda, ki pa je slabši kakor njen nedavni na ljubljanskem dvoboju med Ilirijo in Viktorijo, a še ni bil priznan.
1, Smolik (V) 1:27.6 (nov državni rekord!), 2. Beara (J S) 1:31, 3. Fine II (I) 1:34.3, 4. Orlic (Ju) 1:37.6, 5. Ožegovič (J. S) 1:40.7, 6. Radica (J. S) 1:43.7. Točke: I 82, V 81, J. S 78, Ju 40 itd.
3X100 m meša no, juniorji Prvo mesto se je moralo odločiti med Ilirijo in Viktorijo. Hrbtni in prsni plavač Ilirije sta prinesla svoji štafeti več me-trotf naskoka, vendar je bil crawlist Ilirije preslab, da bi zadržal naskok nasproti odličnemu Viktorijašu Curtiniju. Ostali niso prišli v poštev spričo teh odličnih štafet.
1. Viktorija (Negovetié, Polič, Curtini) 3:48.4, 2. Ilirija (Schell, Binder, Skarpa) 3:51.2, 3. ZPK 3:55, 4. Jug 4:01.7, 5. Jadran 4:02.3, 6. Sever 4:02.3.
Točke: V 107, I 98, J. S 82, Ju 46, ZPK 38, Sever 9 itd.
4X50 m prosto, juniorke Jadran je startal kot velik favorit in je tudi sigurno zmagal, dočim se je za drugo mesto razvila med Iliriio in Viktorijo ogorčena borba, ki jo je odločila šele četrta plavačica Ilirije v svojo korist nasproti Viktoriiašici, ki je plavala prsno.
1. Jadran I 2:23.7, 2. Ilirija 2:34.2, 3. Viktorija 2:38.6, 4. Jug 2:51.4, 5. ZPK 3:00.2, 6. Jadran II 3:01.1.
Točke: V 117, I 114, J. S 110, Ju 52, ZPK 42 itd.
Sledile so waterpolo tekme in skoki, nato se je ponovila štafeta 4 X 50 m prosto za juniorje. Nervoznost vseh sodelujočih je prikipela do vrhunca, kajti ta točka je imela odločevati o vprašanju prvaka. Za ta naslov sta prihajala v poštev le Ilirija in Jadran, kajti Viktorija se v tej poslednji točki ni prijavila in je bilo jasno, da jo bosta oba prehitela. Usoda je hotela, da je Ilirija zasedla med nastopajočimi šele tret-
je mesto za Jadranom in Jugom, kar j«
bilo dovolj za končno Jadranovo zmago v borbi za juniorski pokal v plavanju. V primeru, da bi se plasirala štafeta Ilirije takoj za Jadranom, bi imela z njim enako število točk in bi v vprašanju juniorskega prvaka odločevala prva in druga mesta, ki jih je pa Ilirija imela več in bi ostal pokal in naslov prvaka v Ljubljani.
1. Jadran I 2:02.1, 2. Jug II 2:03.6, S. Diri ja (isti čas, 4. Sever (isti čas). V skupni klasifikaciji: 1. ZPK 1:58 3. 2 Jug I 2:00.4, naslednja mesta pa po govnjem place-mentu.
Končno stanje točk v i"'-:orskem plavanju: 1. Jadran 120, 2. Il ri a 118, 3. Viktorija 117, 4. Jug 77, 5. ZPK 68, 6. Sever 11, 7. in 8. Brdjanin in Galeb po 2.
Jug : ZPK 3 : t (* : 1)
V	tej poslednji waterpolo tekmi se Je odločilo prvo mesto. Jug Je bil nedvomno boljši in je zmago zaslužil, četudi je treba Zagrebčanom priznati, da so mu bili enakovreden nasprotnik. Jadran je vodil 2 : 0, nakar so Zagrebčani tik pred odmorom znižali na 2 : 1. Po odmoru je Jug za en gol razmerje povišal, a tudi Zagrebu se je posrečil en gol. ZPK Je imel celo dvakrat izredni priliki za zmago, vendar so igralcem odpovedali živci.
Končno stanje v waterpolu: 1. Jag točke, 2. Jadran Split 2, 3. ZPK 1, 4. Ilirija, 5. Jadran Ercegnovi, 6. Sever.
V	tekmi za peto in šesto mesto bi morala nastopiti Jadran, Ercegnovi in Sever, pa so slednji brez boia prepustili Ercegnovemu zmago par forfait 3 : 0.
Skoki senior; e v s stolpa
Po obveznih skokih je vodil sigurno Ziherl pred Kordeličem, vendar je slednji zaradi nevarnega padca odstopil od nadalj-nega tekmovanja. V splošnem se je pri vseh nastopajočih poznalo pomanjkanje treninga v tej zelo nevarni disciplini. Tek movali so samo člani Ilirije .
1. Ziherl 102.38, 2. Kržan 61.62, 3. Sega 57.28.
Stanje v seniorskih skokih: Ilirija 55.
Skoki seniork z deske
Nastopila je edino Kržanova, članica Ilirije, ki si je s 55.32 točkami osvojila naslov prvakinje.
Končno stanje v seniorskih skokih: 1. Ilirija 68 točk.
Domače lahkoatletsko prvenstvo
Prvak moštev ZSLAK je Primorje, Ilirija je druga
LJubljana, 8. avgusta.
Tretji in obenem zadnji dan prvenstva Zveze slovenskih lahkoaletskih klubov je potekel v precej ležernem tempu brez posebnih vidnejših uspehov, razen teka 800 m, ki je bila edina resno borbena točka, kakršnih smo že često videli več, pa je zadnje čase žal zanimanje precej popustilo. Tretji dan tekmovanja je prinesel v 6 panogah razen v kladivu, kjer je zmagal Gujznik (žel. Maribor) vsa prva mesta Primorjašem, ki so tako osvojili od skupnih 18 panog 11 prvih mest, Ilirijani 6 in eno železničar Maribor. Po točkah, ki so štele za prvo mesto 5, za drugo 3 in tretje eno, v štafetah in olimpijskem desetoboju pa dvojno 10 odn. 6 pa je zaključni izkupiček zveznega prvenstva naslednji: Primorje 97, Ilirija 51, Železničar-Maribor 14, Bratstvo lz Jesenic 8 ln SK Mura iz Murske Sobote kot zadnja s 6 točkami. Edinemu tekmovalcu Elana iz Novega Mesta pa zaenkrat ni uspelo zasesti nobenega prvih treh mest. To je tudi bilanca udeležbe klubov, ki jih je v Zvezi po Sloveniji pač še nekaj več in ne le skromna četica šestih. Državno prvenstvo v lahki atletiki, ki bo v dneh 20 — 22. t. m. v Zagrebu, je tik pred nami, zato je nujna vsa resnost, da očuvamo pridobljeni ugled — vprav v Zagrebu. Pravkar končano zvezno prvenstvo je pošteno rečeno — le formalna zadostitev razpisom glede na obveznost vsaj enkratnega tekmovanja na leto. O kaki posebni prireditvi širšega značaja tu žal ni bilo sledu.
O sodniškem zboru in njegovih prizadevanjih ter težavah je že bila beseda v okviru tega tekmovanja, o publiki enako. Tekmovalcev pa je prišlo tretji dan prvenstva skoro ne več kot eden na vsakega sodnika. Nedelja, lepo vreme, privlačnejše prireditve drugod itd., itd., da ne ponavljamo one znane o »discipliniranosti« — potem je pač res bolje, da ostanejo ob takih prilikah vrata zaprta, saj našo publiko težko privabimo celo na nastope, kjer bi drugod od navdušenja zmanjkovalo prostora. Nekateri lepi uspehi — svetle točke zadnjega prven-
stva — pa vendarle zaslužijo pozornosti, vendar zanimivo, da velja ista le trem po sameznikom, ki so vzeli stvar zares kljub vsem »če« in »ako«. Kar v štirih točkah je zmagal Hanzi Gabršek (800 m — 2:00.6; 400 m — 51,8!; 200 m 23,5 in 100 m — 11,7)
—	tokrat edini vidni od znane starejäe garde, ki smo jo skoro vso pogrešali. Poleg njega sta še dva mladeniča, tihi Vido Brataž, junior Ilirije, ki je bil prvi v troskoku (1262) in v višino (165) ter vztrajni plavo-lasec Kotnik, tudi nova nada Ilirije, ki obeta na 1500 m (4:12.4!) še veliko, baš zaradi solidnosti, ki ga odlikuje kljub mladim letom. Bončan je na svoje »odkritje« že sedaj ponosen, Kotnik pa naj le ostane skromen
—	ker bo le tako postal dober športnik.
Dodatno k uspehom prvih dveh dni omenjamo še naslednje:
200 m: 1 Gabršek (P) 23.5 2. Vukšinič (I) 25.0 3. Verglez (Bratstvo) 25.5.
Prvi v krogli je bil Skaza (P) 10.36;
na 10 km mali Pere (37 ^/s) — maratonec Primorja, ki pa je zelo vztrajen in marljiv.
V	daljavo je skočil najdalj KorCé (P; 563 pred Malenškom (551) in Verglezom (512) oba od Bratstva iz Jesenic.
V	kladivu je zmagal Gujznik (žel. Mar.) z 36.18 pred Korčetom (3508) in Skazo (P) 3084.
Tek na 800 m je bil pač najlepša točka dneva — celo vsega tekmovanja — saj je osem tekmovalcev preteklo progo precej strnjeno, četudi vsi od istega kluba — Primorja — in skoro že vajeni drug drugega. 1. Gaberšek je z 2:00.6 dosegel prav lep uspeh in so tudi naslednji zadovoljivi: 2. Skušek (2:02.8) 3. Pogačnik (2:03) 4. prof. žorga F. za Muro (2:03i/b), 5. Nabernik (2:05) in 6. Srakar I. (2:07.8)
Reprezentančno moštvo za državno prvenstvo in dvoboj proti Julijski krajini zaenkrat še ni sestavljeno, ker bo vendarle treba vpoštevati rezultate tudi onih atletov, ki kakorkoli niso mogli nastopiti te dni.
Mr.
Športno življenje
v Mariboru
Maribor, 8. avgusta.
Skupno z gospodarskim Mariborom je zaključil svoj bogatejši spored v teh dnevih tudi športni Maribor. Glavna privlačnost so bile gotovo velike mednarodne teniške prireditve, dovolj zanimanja pa je bilo tudi za nogomet, plavanje in motociklistiko. Škoda je, da
skem otoku krile z enako prireditvijo v okviru državnega plavalnega prvenstva v Ljubljani, ker bi bili sicer gotovo pokazali tamkaj svoje znanje tudi naši domači mojstri v tej stroki. V ostalem pa je športni Maribor pokazal, da more tudi tako in kljub odsotnosti najboljših domačih udeležencev zadovoljiti svoje
so se plavalne prireditve na Maribor- občinstvo.
Mednarodni teniški turnir
Ob zaključku VI. mariborskega tedna
Včeraj ves dan so Imeli v Mariboru bogat teniški spored s sodelovanjem mnogih
znanih teniSkih igralcev
Maribor, 8. avgusta.
Danes se je končal m ed conski finale za državno klubsko prvenstvo v tenisu. Nasprotnika sta bila Beograjski teniški klub ter SK Rapid. V igri moških je zmagal BTK s 3 : 2, in sicer Radovano-vič : Leyrer 6:0, 6:1, Berta : Holzinger 6:0, 6:1, Blanke : Kumanudi 6:3, 6:4, Radovanovič - Kumanudi : Hitzl - Holzinger 6 : 3, 6 : 3. Peto igro Je prepustil BTK Rapidu brez borbe. V tekmovanju dam je spravil Rapid visoko zmago 5 : 0. Rezultati so bili: Llrzer : Jovanovič 7:5, 6:4, Lirzer : Galler (B) 6 : 3, 6 :1, čutič : Gal-ler 6 : 2, 6 :1. Ostale igre Je BTK prepustil brez borbe Rapidu. S tem se je Rapid plasiral v damskem in BTK v moškem tekmovanju v izločilno kolo državnega klubskega prvenstva.
Danes dopoldne so se tudi nadaljevale in deloma tudi zaključile borbe za nacionalno prvenstvo dravske banovine in za mednarodno prvenstvo Maribora. V prve., stvu Slove*? 'e sta prišla v finale Blanke (Rapid) ter Skoberne (Celje). Zmagal je Skoberne s 7 : 5, 6 : 3, 6 :4 ter tako postal prvak dravske banovine. Drugo mesto si je priboril Blanke, dočim si delita tretje mesto IHrijana Gogala ter Mariborčan Leyrer. V tekmovanju dam je bilo že včeraj odigrano zaključno kolo. Nasprotnici sta bili Ldrzerjeva (Rapid) in Voglarjeva (Maribor). Slednja je imela topot tudi dovolj izgledov za zmago, toda v odločilnem trenutku je Izustila priliko. Lirzerjeva je zmagala po težki borbi s 4 : 6, 7 : 5, 6 : 2 ter si s tem zopet priborila nacionalno prvenstvo drav-
ske banovine. Na drugem mestu si je plasirala ga. Voglarjeva, ki je v semifinalu porazila Outičevo s 7:5, 8:6. Poleg Cu-ttöeve si je priborila 3. mesto še ga. Bo-ričeva iz Maribora.
V	juniorskem prvenstvu dravske banovine sta dosegla finale Blanke, ki je porazil Mallyja s 6:0, 6:2 ter Smerdu (Ilirija), ki je izločil Marka Dernovška (M) s 6:3, 8:6.
V	mednarodnem prvenstvu so prinesle semifinale igre ogorčene borbe. Radovanovič (Beograd) je porazil Tomico Ku-kuljeviča (Zagreb) s 6:4, 7:5, dočim je v spodnji polovici dr. Nierhaus (Gradec) po težki borbi nadvladal žilavega Fried-richa (Zagreb) s 8:6, 6:4. Finalista sta torej Radovanovič in dr. Nierhaus. V konkurenci dam so dosegle semifinale Lir-xerjeva (M), Baókorjeva (Zagreb), čuti-čeva (M) ter Voglarjeva (M). V igri v dvoje sta izšla para Ebner-Zahlbruckner (Gradec) ter Radovanovič - Mogin (Beograd) kot finalista. Slednja sta porazila prvi graàki par dr. Eichholzer - dr. Nier-haus s 6:4, 6:8, 6:3, dočim sta Hitzl-Holzinger (M) v drugem semifinalu prepustila zmago Gradčanom brez igre. V igri mešanih parov sta tudi že znana finalista, in sicer ga. Voglarjeva-Radova-novič ki sta premagala Gradčana Nier-haus-Ebner s 6:2, 11 : 9 ter Bačkorjeva-Kukuljevič, ki sta porazila Lirzejevo-Bit-terl s 6:0, 6:0.
V	mednarodnem prvenstvu Maribora v disciplini moški posamezno je zmagal v finalu Radovanovič nad dr. Nierhausom s 6:4, 6:3, 6:4 in postal tako mednarodni prvak Maribora.
V	disciplini dam v enaki konkurenci sta prišli v finale dve članici Rapida, Lirzer in čutič, ki pa bosta to igro odigrali šele v teku tedna.
V	disciplini gospodov v dvoje je beograjski per Radovan ovid-Mogin porazil Avstrijca Fbnerja-Zahlbruckner s 7:5, 6:4, 6:3.
V	mešanih parih sta prišla "v finale Voglarjeva in Radovanovič, ki sta zmagala nad dvojico Bačko-Kukuljevič 4 : 6, 6:4, 6:4.
V	nacionalnem prvenstvu dravske banovine je postal juniorski prvak nadarjeni Smerdu iz Ljubljane, ki je v finalu porazil Rapidovca Blankea s 6:3, 9:7.
Popoldne so to lepo tekmovanje obiskali številni mariborski odličniki, med njimi tudi predsednik Mariborskega tedna g. dr. Lipoid.
Nogometni delež
ISSK Maribor : Orijent (Sušak) 1:1 (O : O)
Maribor, 8. avgusta.
Na stadionu železničarja ob Tržaški cesti je danes popoldne sušaški Orijent odigral svojo drugo prijateljsko tekmo na mariborskih tleh, in sicer proti enajsto-rici Maribora. Tudi za današnjo tekmo je bilo zelo malo zanimanja. Tekma je bila v splošnem nekoliko boljša od včerajšnje to pa v glavnem po zaslugi domačega moštva, ki je predvajalo precej dobro kombinacijsko igro. Kljub temu pa je bila tekma še vedno precej dolgočasna in medla in Je potekala v splošnem fair, toda brez prave borbe.
Neodločeni rezultat je popolnoma v skladu z vsem, kar sta pokazali obe moštvi. Najboljše moči sta imela oba nasprotnika r vratarjih, v ostalem pa sta se precej trudili v polju tudi napadalni vrsti, ki pa žal nista imeli nobenih pravih strelcev.
Tekmo je sodil g. Klanjšček precej ležerno.
V predtekmi je kombinirano moštvo Celjskih Atletikov porazilo juniorje ISSK Maribora z 1 : 0 (1:0).
Plavalna prireditev na Mariborskem otoku
Maribor, 8. avgusta.
Kot zaključno prireditev v okviru VI. Mariborskega tedna so prireditelji organizirali tudi ekshibicijo v umetnih skokih v kopališču na Mariborskem otoku. Značilno je,, da so morali ta spored absolvirati sami inozemci, in sicer 8 Avstrijcev. Opravičljiva je odsotnost najboljših domačih tekmovalcev, ki so zaposleni na državnem prvenstvu v Ljubljani, pozornost zase pa zasluži odsotnost domačih plavalcev Maratona, ki se tega nastopa niso udeležili, češ da dozdevni prireditelj ISSK Maribor za organizacijo plavalne prireditve ni imel nobene legitimacije. Sapienti sat!
Kakor smo rekli so se skokov udeležili le avstrijski skakači, med katerimi sta se najbolj odlikovala avstrijski prvak Fritz Schmidt, član Evaska z Dunaja in štajerski prvak Walter Karel, dobri pa so bili tudi tekmovalci iz Celovca in Le-obna. Tekmovalo se je v skokih z deske in stolpa in je bilo občinstvo nad produkcijo zelo navdušeno.
Gledalcev je bilo spričo krasnega poletnega dne gotovo nad 3.000 .
Med športnimi prireditvami VI. Mariborskega tedna je hite včeraj na sporedu tudi gTorska motoclklistična dirka Ì7. Reke do PoJiorekeea doma, ki so se je pole«: domačih tekmovalcev udeležbi tudii inozemci. Zanimanje občinstva je bilo tudi za to prireditev zelo veliko. Zaradi pomanjkanja prostora bomo podrobne rezultate objavfli v redni izdajii »Jutra«:.
Nogomet v vrstah
Zagreb: Gradjanski . Floridertorfer AC (Dunaj) 4:2 (2:0). Zaslužena zmaga bolijše-ea močtva.
Beograd: B.SK : Slavia (Praea) 3:2 (2:1). Nočna tekma pred 5.000 gledalci. — Jugoslavija : Slavia (Praga) 3:1 (3:0). Zaslužena 7»naga domačih. Novi Sad: Novi Sad : Subotica 2:1 (1:1). Solit: Hajduk • Sa$k 10:3 (3:1). Vinkovd; Bask : Baita (Borovo) 2:2 (0:1).
Zveča slovenskih lahkotfetsldh klubov
(službeno). Drevi ob pol 21. zelo važna plenarna seja. Nujen dnevni red. Vsi brezpogojno! Predsedstvo.
SK Ilirija (lahkoatletBka sekcija). Drevi ni seje.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Iä
rfUTR Or ßooedeljs&i bdeja
Booe3eÄ£. £ VSL KB?
TEDEN DNI FILMA
Karola Höhn, lepa nemška igralka, ki jo bomo letos gledali v štirih lepih
filmih
Film na pariški razstavi
Skoraj vse države, ki imajo na pariški razstavi svoje paviljone, imajo v njih tudi posebne filmske dvorane, kjer kažejo obiskovalcem brezplačno najboljša dela svoje produkcije, pa tudi filme, v katerih kažejo lepoto svojih pokrajin in tako vabijo rtujee na obisk. Zlasti se seveda postavlja Francija s celo kapico res dobrih filmov, umetniških in propagandnih, razen nje pa tudi Rusija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Danska in celo — Španija. Jugoslavija v svojem paviljonu take dvorane nima, ker anenda ne smatramo za potrebno, da b' kazali lepote svojih krajev tujcem in rajši milostno čakamo, da bodo prišli sami od isebe k nam.
O tem piše francoska »Cinematographie Francaise« takole:
Jugoslavija nima urejene kinematografske dvorane. Komisarijat razstave jo je svoje-časno opozoril, da bi bilo potrebno napraviti propaganden in informativen film, prirejen specialno za pariško razstavo. Ministrstvo trgovine pa menda tega predloga ni ; vzelo v poštev. Na drugi strani pa menda 'eventualni domači dokumentarni filmi zasebnih izdelovalcev nè bi b'li sposobni, da »adovolje francosko in tujo publiko n-a razstavi.
To je treba obžalovati, ker ima Jugo-islavija ogromno izbero prirodnih lepot in Zgodovinskih spomenikov, pa tudi zanimiva napol evropska in napol orientalska mesta. iPrelepi pogledi na velika moderna mesta, na krasne gore in jadranska pristanišča, plesi in narodne noše, vse to bi lahko dalo serijo filmov, k; bi imeli dosti uspeha.«
Medtem ko so vse države našle možnosti, da afirmirajo svojo narodno individualnost s filmom, celo Rumunija, katere go- | spodarske razmere se ne razlikujejo mno- 1
go od naših, je Jugoslavija zamudila priložnost, da pokaže tisočem in tisočem obiskovalcev svetovne razstave lepote svoje dežele, bogastvo svoje zemlje, pestrost narodnih noš, originalnost plesov ter napore in uspehe svoje trgovine in industrije. Ta priložnost je bila zamujena, in nezmiselno bi bilo zdaj iskat: vzroke, zakaj se je to zgodilo. Važnejše je, da bi se začelo naposled resno in "konstruktivno delati na tem polju, ki daje toliko možnosti, ter preprečiti, da bi se še kdaj moglo kaj podobnega zgoditi kakor letos za francosko razstavo, Izkušnje, ki b* jih bili mogli dobiti na tem polju na svetovni razstavi, so ogromne, toda kakor kaže, ni bila nobenemu izmed naših strokovnjakov dana možnost, da se z njimi okoristi. Tem slabše za nas! Film je dandanes po svojem vplivu na široke mase dobil velik pomen in ta pomen je od dne do dne večj;. Če ne računamo s tem, se pač prepuščamo na milost in nemilost tujim vplivom, ki bodo vsekako poskusili izrabiti naš .položaj.
Ustvarjanje lastne produkcije, pa naj bo še tako majhna, in zaščita naše narodne kulturne ;ndividualnosti, — oboje postaia čedalje večja potreba. Upajmo, da se bodo odgovorni ljudje tega dovolj kmalu zavedeli!
Filmski drobiž
Znani ameriški filmski komik Buster Keaion je podpisal pri družb: MGM pogodbo za režiranje serije kratkih filmov.
Film Luisa Trenkcrja »Condottieri« je češka cenzurna komisija prepovedala. Čudimo se, da se n? pri nas zgodilo isto, saj bi bilo potrebno.
V Hollyvoodu bodo filmali Galsworthy-
jevo »Sago o Forsityh«. Baje bo film v petih nadaljevanjih.
V Hollywoodu so po umrli filmski igralki Jeani Harlow imenovali ul:co. To je tretja ulica, ki je dobila ime po filmskem igralcu. Doslej sta bili namreč samo ulici Lona Chaneya in Johna Gilberta.
Znani češki režiser Gustav Machaty, ki ga poznamo po režijah filmov »Erotikon« in »Ekstaza«, je bil angažiran v Ameriko k družbi MGM. Svoj prvi ameriški film je dovršil.
Za vsak film narede v Ameriki povprečno 50 do 250 kop'j.
O svojem poletu čez Severni teCat «o ruski letalci posneli okoli 5000 m filma. V Evropi ga bo razen Rusije najprej kazala Praga.
Pariško gledališče »Pigale«, ki ga je svo-ječasno zgradil Rotschild in so ga pozneje pretvoril' v ljudski kino, bodo v novi sezoni kazalo same ruske filme.
Slavna pariška plesalka Mistinguette bo v kratkem igrala že v drugem filmu. V prvem baje ni imela prav posebnega uspeha.
Tenorist Johannes Heesters
je naposled vendar enkrat nastopil brez zgodovinskega kostuma, kot »civilist« in sicer v novem filmu Ufe: »če ženske molčijo«. Film je z riviere, vse očarljivo vzdušje bajne dežele je v njem, čeprav je bil film napravljen v ateljeju. Heesters nam bo zapel nekaj zelo lepih pesmi
Požar f® ssitlčil skeflenj
Dolenja vas. 8. awgusta V noči na petek je na zapadnem koncu Prigorice v obč;ni Dolenji vasi začel goreti skedenj posestnika Ložarja tik potoka Ribnice. Gospodar in njegova družina so v Ameriki, pa zato njegovi sorodniki skrbe za posestvo. V skednju je bilo nekaj gospodarskega orodja, ki so ga delno rešil5. Zgorel je voz sena. ki ga je imel sosed spravljenega v njem. Sicer je bil skedenj prazen.
Na pomoč so prišli tudi gasilci. Sreča je bila, da ni bilo vetra, ker je v bližini vod-I na žaga s skladovnicami desk Tik ob sked-! nju je zaprta kašča, pa se n; vnela, ker so ! jo reševalci ubranili. Skedenj je gotovo ne-1 kdo zažgal. Zakaj je bi! poiigalcu na poti, ■ ni jasno.
FOTOAMATER
Močni lesk
je postal pred vsem zavoljo uspehov madžarskih amaterjev na svetovnih razstavah tudi med našimi prominenti precejšnja moda. Treba pa je povedati, da dobra povečava in kopija z motno površino še vedno nekoliko sto odstotkov bolje učinkujeta nego slabo napravljen, lesketajoč se odtis. Za vse tehnične potrebe (reprodukcije za klišeje itd) zadostuje popolnoma odtis z normalnim bleskom, kakršnega dajejo papirji sami. če hočeš imeti na vsak način močnejši blesk, potem si ga daj napraviti rajši po kakšnem fotografu ali trgovcu s fotografskimi potrebščinami, ki ima za to primerne priprave in ki ne bo računal mnogo, če pa hočeš tudi to delo izvršiti sam in brez specialnih priprav, tedaj položi v vodi namočeni odtis za nekoliko minut v čisti gorilni špirit in ga daj potem popolnoma mokrega (s plastjo navzdol) na primerno stekleno ploščo brez napak, ki si jo očistil z malo špirita in usnjeno krpo. Na steklo ga pritisneš od roba tako, da ne morejo nastati nobeni zračni mehurji. Takšne mehurje opaziš z druge strani skozi steklo takoj. Zgornjo (zadnjo) stran odtisa posušiš nato z viskozno gobo ali brisačo, nato greš z gumastim ali za silo kuhinjskim valjarjem čezenj in postaviš ploščo s prilepljenim odtisom na takšen kraj. da se bo slika počasi sušila. Ko se posuši, bo odsko-čila sama s stekla, posebno če je iz tenkega papirja, če noče sama odskočiti, jo snameš s stekla v diagonalni smeri od vogala proti drugemu vogalu.
10-odstotna raztopina
pomeni razstopino. ki vsebuje v 11 ccm celotne količine 10 g kakšne kemikalije. Ti odstotki so torej odstotki po teži. 10-odstotno raztopino (n. pr. kalijevega bro-mida) sesavimo zato na ta način: 10 g kemikalije razstopimo v 90 ccm vode. S tam ne dobimo 100 ccm razstopine. ker zavzema kemikalija vendar manj prostora nego voda. Zato moramo raztopini doliti še toliko vode, da bo vse skupaj merilo 100 ccm. Na sličen način sestavljamo raztopine z drugim odstotnim razmerjem. Kemikalijo razstopimo v toliko kubnih centimetrov vode manj, kolikor znaša v gramih teža kemikalije, in šele po raz-stopitvi dolijemo še toliko vode, da dobimo polnih 100 ccm.
Od menjave luči in teme v temnici
trpijo oči, tudi se ne morejo takoj prilagoditi novi svetlobi, če vključimo po rdeči luči n. pr. zeleno in podobno. Oči si varujemo in hitreje jih prilagodimo svetlobi druge barve, če jih pred vsako menjavo za nekoliko trenutkov zapremo. Napreden amater ima danes na razpolago toliko udobnih pripomočkov ( n. pr. tanke za razvijanje pri normalni svetlobi vreče za izmenjavanje plošč, filme v kasetah itd.), da potrebuje temnico prav za
prav samo še za kopiranje in poveča vari je. A tudi pri tem delu lahko uporablja spektroskopsko preizkušene in tako svetle temniške filtre, da mu nikakor ni potrebno, uničevati si vid.
Iz amaterskega gibanja
Fotoklub Ljubljana; V petek zadnji rok za oddajo slik za mednarodno razstavo v Zagrebu.
Med revijami
»Die Galerie« iim^ v avgustovski Številki za vsakega amaterja poučen in zato važen članek o »Sliki in omejitvah slik«_ 20 celostranskih (reprodukcij predstavlja kakor običajno viške sodobne mednarodne amaterske proizvodnje in je med njimi Jugoslavija zastopana s sijajno por-tretno študijo člana zagre-bštoaga Foto-kSuiha Georgi ja Skrygma. >Gai*rija« ne zamudi, kakor vemo. nobene prilike, da bi med internacionalno fotografijo uveljavljala tudi jugoslovansko, ln kakor je bil v zadnji številki zastopan Jeseničan Ivo Koželj z zanimivo ujetim motivom ladijskega sidra, ki ga spuščajo v morje, tako je prišel v tej številki na vrsto eden najboljših zagrebških in jugoslovanskih poštretistov. Tehnični podatki k posameznim slikam dajejo bralcu dragocene na-miglaje glede snemalne tehnike. Nadaljnji članki se bavi j o z rabo rdečega sita in s težkim problemom snemanja otrok. Nekoliko listov fotografskega žepnega leksikona zaključuje to številko najediič-nej&sga, fotografskega obzornika, številke na ogled se naročajo proti vpošiljatvi znamk v vrednosti 0.50 avstr. šil. na naslov uredništva, Wien VI., Linke Wìen-zeile 48/52 ali Fotokluba Ljubljane
»Der Kin o-Amateur«, M ga urejuje Fr. Willy Frerk in izdaja Photokino-Verlag, Berlin S 42, Oranienstrasse 139, je posvetil svojo zadnjo številko vprašanju kinematografije na potovanju, posebmo pa snemanju s tvorivi za naravne barve. V zadnjem pogledu je posebno važen Frer-kov članek o tem, kako se ta tvoriva o-svetljujejo. Podatki in primerjalni posnetki v različnih svetlobnih prilikah bodo amaterjem v tem oziru zelo olajšali dekx Zanimivi so tudi nadaljnji članki o uovi snemalni kameri Agfe Movex 8 in njenem projektorju Movector 8, o žuželkah in zvereh kot »filmskih zvezdah« ter številni (fcugi.
Tudi nova številka »Photographie für Alle« ima marsikaj zanimivega o fotografiranju v naravnih barvah, o povečavah po famskih posnetkih in pred vsem v snemanju portretov na prostem z odličnimi in poučnimi posnetki po delih slovitega F Fiedlerja. članki o deiu z Neo-Ccccinam, o preizikušnji momentnih zaporov in drugi, med njimi tudi poročilo o praktičnih modifikacijah trobarvruega kopirnega postopka po načinu našega ro jarka, dr. M. Mueferovčiča iz Zagreba, dopolnjujejo to številko
Slabouitmik zaklal otroka
Nevarni blazniki spadajo v umobolnico
Dole, 8. avgusta Hribovski kraji okrog Dol, na robu litijskega sreza so pod vtisom grozne tragedije, ki se je odigrala v majhnem naselju v Selcih pri Dolih.
Pri Brudarjevih imajo slaboumnega fanta, ki je te dni dopolnil 14 let. Bil je od časa do časa nevaren za okolico, zato so ga po večini nadzirali. Zdaj sredi poletja, ko imajo kmetje polne roke dela, pa so zaradi zaposljenosti Brudarjevi malo popustili z nadzorstvom.
Slaboumni fant se je zmuzn;l z doma in je šel k bližnjemu sosedu Piškurju. Tam je nekje staknil nož in se spravil nad 3-letnega Piškurjevega sinka. Podrl ga je na tla in
mu zadal več ran z nožem v vrat in zgornji del prsi. Te rane pa niso bile smrtne, šele rana v trebuh je presekala otroku nit življenja.
Ko so prišli ljudje z njiv domov, so opazili grozno sliko: ves v krv: je ležal otrok na tleh, zraven njega pa se je blazno smejal slaboumni nesrečnik. »Kaj si naredil?« so ga vpraševali vaščani, slaboumnik pa je le hropel in iz njegovega pripovedovanja je bilo posneti, da je otroku pot;skal nož najprej v vrat, a ni šlo. Šele ko mu ga je porinil v trebuh, je bil nož dober. Žalostno je, da morajo ljudje zaradi pomanjkanja prostora v blaznici take nevarne blaznike imeti doma.
LAT
Kako bi prišli
Reklamo o novi markarnici poslušamo zdaj že dobro leto dni. Približno toliko časa kakor poročila o španski vojni, toda prav tako kakor v Španiji so vsa sporočila, reklamna in nereklamna, hudo meglena in nasprotujoča si. Kakšnega izdelka, ki bi pričal o kakovosti novih strojev in novih strokovnjakov, žal še nismo imeli priložnost videti in ga najbrž še ne bomo tako kmalu videli.
W ......... W-MI '
Španska znamka v spomin na slikarja
Goyo. Kaže nam njegovo znano sliko »Gola Maja«.
Izprva se je govorilo, da bo uvodna mojstrovina,
s katero se bo postavila naša nova markarnica, spominski blok za beograjsko
razstavo znamk, s katerim se uganja špekulacija že zdaj, ko še ni izšel. Pa je prišel hitro hladen tuš v obliki obvestila, da bo ta blok tiskan še v offsetnem tisku. Kakšen torej bo,
si lahko mislimo, če se spomnimo na primer znamk za zimsko pomoč pred dvema letoma, znamk za zaščito otroka s sliko kraljice Marije iz lanskega leta in zlasti znamk v spomin na jubilej Nikole Tesle. Baje stroji za finejše vrste tiska še niso montirani... čeprav leže že nekaj mesecev v Beogradu.
Pred nekaj mesecev, menda je bilo v proračunski debati, smo slišali mnogo lepih besed iz ust našega poštnega ministra, toda kakor vidimo, je od besed do dejanj precej dolga pot. Kvaliteta naših znamk se je hudo malo dvignila, če izvzamemo še
dokaj dobro narejene spominske znamke za Malo antanto, kar pa ni toliko zasluga markarnice, ampak slikarja, ki je zanje napravil osnutek.
Kako je v tem pogledu drugje, v vseh naprednih državah, smo že pisali opeto-vano. Danes prinašamo samo nekaj slik tujih lepih znamk, ki jih imamo slučajno pri roki. S tem seveda še dolgo ni rečeno, da ni še lepših znamk. V teh državah je tudi prav zaradi lepih znamk filatelija dosti bolj razvita in poštna uprava proda dosti več znamk, ki jih kupijo ljubitelji teh malih umetnin. In dobiček poštne uprave je še večji, ker se te znamke ne porabijo toliko na pismih, ampak gredo po večini nerabljene v albume zbiralcev. Koliko nanese izkupiček teh znamk, si ai težavno izračunati. Vsote gredo v milijn«.e, v milijone, ki bi jih tudi pri nas lahko zaslužili, če bi vodili nekoliko bolj pametno filatelistično politiko.
Danska znamka v korist fonda za pobijanje raka.
Toda do tega še nismo prišli. Res je, da poizkuša poštna uprava s pogostimi priložnostnimi znamkami pri filatelistih nekaj zaslužiti, ker filatelistom ne daje tet;a, kar bi morala, namreč lepih znamk, je njen

mm.* ++ +
____
Nemška znamka v spomin na Zeppelinov polet čez Severni tečaj.
trud kronan le z malenkostnim uspehom in časih celo s fiaskom. Niso še daleč časi, ko je poštna uprava prodajala ostanke raznih priložnostnih znamk za bagatel-no ceno raznim trgovcem z znamkami, da so se potem iste znamke, ki so jih v prvih dneh po izidu filatelisti kupovali za nominalo, čez kakšno leto po inozemstvu prodajale prav tako nerabljene za — desetino nominale.
V tistih časih je pri nas precej zamrlo zanimanje za znamke in to se še zdaj ni prav izpremenilo. In kdo je temu kriv? Vprašanje puščamo odprto. Ugotavljamo
«H€HTftCt»3 €
Avstrijska znamka za lanski »materinski dan«.
le, da še zmerom drži stari pregovor, da je I bolezen laže preprečiti kakor ozdraviti.
In kako bi jo ozdravili? Na ta način, da i bi začeli izdajati znamke, ki se nam jih ne i bi bilo treba sramovati pred inozemstvom, ne po tisku, ne po umetniški izvedbi. Glede tiska bi bilo zdaj kmalu mogoče kaj storiti, saj so stroji za bakrotisk in jeklo-rez in menda tudi še za razne druge vrste tiska že na razpolago. Tudi strokovnjaka za tiskanje znamk iz inozemstva imamo že baje v Beogradu. Ostane le še vprašanje zunanjosti znamk.
Ali naj bi hodili po slikarje v inozemstvo, tja, kjer so se že izkazali? Resnica je namreč, da mora biti slikar, ki hoče napraviti lepe znamke, že izkušen v tej panogi slikarstva, saj zahtevajo znamke posebno tehniko, ki se bistveno razlikuje od plakatske in drugih. Morda bi bilo to v začetku potrebno, če ne bi drugače kazalo. Pred vsem pa bi bila dolžnost našega poštnega ministrstva, da pošlje k tem slikarjem v šolo nekaj mladih talentov, ki bi se naučili od njih tehnike izdelovanja znamk. Ti slikarji naj bi potem dobili dela v markarnici za izdelovanje znamk, kolekov in drugih podobnih izdelkov. Mladih tal»in-tov ne manjka, samo razpis bi bil potreben, pa bi jih našli. Razen tega naj bi se od časa do časa razpisali tudi nepristran-
ski splošni natečaji za idejno izdelavo osnutkov, ki naj bi se jih udeležili vsi naši slikarji. Prepričani smo, da bi bil odziv na take natečaje nad pričakovanje velik. V sodelovanju med našimi slikarji in tistimi, ki bi se v inozemstvu izučili tehnike izdelovanja znamk, bi mi šele dobili takšne znamke, ki bi nas mogle dostojno repre-zentirati pred inozemstvom in nam vrniti kredit pri filatelistih.
Stroškov se pri takem delu ne bi smeli bati. Povečanje stroškov za izdelavo znamk, umetniško in tehnično, je v primeri s celotnim izkupičkom za znamke tako malenkostno, da sploh ne bi smelo priti pri odločanju v poštev. Razen tega bi se pa lepih znamk prodalo neprimerno več kakor pa se proda sedanjih grdih. Tu imamo dovolj zgledov v inozemstvu, kjer se filatelisti za lepe znamke kar tepejo, čeprav so njihove naklade dosti večje, kakor pa pri nas in tudi cene navadno višje.
To smo hoteli napisati v zvezi z vsemi perečimi vprašanji iz filatelije. Potrebno je bilo in želimo samo, da bi ta članek ponatisnili še drugi naši listi, ki prinašajo filatelistično rubriko, tako da bi po ovinkih morda le prišel tja, kamor je namenjen in kjer bi bilo treba čimprej napraviti temeljito remeduro.
B. R.
Znamka za spomin na obletnico španske novinarske zveze s sliko Dona Kišota.
> i n . i m---------——^ tl----- -itiaiim mm
Urejuje Davorin Ravfjen. — Izdaja za fconzorcU »Jutra« Adolf Ribnlkar. — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Fran Jeran.
Bd T T9nK)nnf,