UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8. tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do li. dopoldne in od 5. do 6. pojoldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo	:	5
uAROCNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za -' Avstro-Oprsko in Kosno K 21*60, polletna K 10*80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za : :	ostalo	inc/enistvo	in Ameriko celoletno K 86* .
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 740.
V Ljubljani, v petek dne 21. novembra 1913.
ZARJA Izhaja ysak dan razen nedelje in praznikov •* •*	ob	pol	11.	dopoldne.	\	•.	•.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovf ulici Stev. 6, 11. ttf uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., potrojen prostor, postana
:::	in jeklene 40 vin. — Inserate sprejen n npravnigtvo.
Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo "' Reklamacije lista so poštnino proste.	———»
Leto III.
Berchtold v delegacijah.
Grof Bcrclitold jc delegacijam razložil svojo politiko. Ne verjamemo, da je mogel njegov »eksposč« koga presenetiti. Nihče pač ni mogel pričakovati kaj druzega, kakor da se bo zdelo gospodu grofu vse, kar je storil, prav, v redu, pametno in celo modro. Kajti če ne bi smatral samega sebe za sposobnega, nemara sploh za najsposobnejšega, bi sedaj najbrže ne stal pred delegacijami, ampak bi že davno sadil želje na svojih posestvih in lovil zajce po svojih gozdovih. Ne dvomimo, da bi bilo to za avstrijske narode bolje, zlasti če bi bil že lani obrnil hrbet temu nehvaležnemu ljudstvu, ki nima zmisla za njegovo ženialnost. Ali grof Berhtold je bolj cenil svoj notranji nagon od ljudskega glasu in je požrtvovalno vztrajal na mestu, kjer cveto talentu rože slave, in zdaj nam pripoveduje, kaj je storil, da bi si prislužil nevenljivo glorijo, in v kakšen krasen položaj je pripravil Avsrijo.
Grof Bcrclitold je sam s seboj popolnoma zadovoljen. Kakor da bi se razumelo vse samo ob sebi, je podajal delegacijam račun o svojem takozvanem delovanju z glasom človeka, ki je v globočinah svoje duše prepričan, da je bil njegov pogled od začetka do konca bister, da je imel neprenehoma vajeti v rokah, da je vsak trenotek uganil in ukrenil, kar je bilo absolutno najboljše, skratka da je bila njegova politika živi izraz najglobokoumnejše logike in sad naj-točnejšega spoznavanja dejstev.
In drugačen res ni mogel biti njegov eks-posč. V enem samem trenotku ni mogel grof Berchtold zatajiti samega sebe in svojega delovanja. Kakršna je bila njegova politika, tako je moralo biti njegovo poročilo, taka je morala biH njegova razlaga položaja. In kdor ni prespal njegove politike, je moral pričakovati iz njegovih ust to, kar je povedal.
“ pa vendar so molitvice našega zunanjega ministra razočarale. Kljub temu, da poznajo ljudje vse njegove eksperimente in špekulacije, njegovo omahovanje v odločilnih trenotkih in njegovo eneržijo v brezpomembnosti, so vendar pričakovali, da bo vsaj melodija, s katero zapoje svojo slavo, kaj vredna. Grof Berchtold pa je govoril tako kakor da piše Kanija. Slišal se je jezik staroverskega diplomata, ki išče tri besede za vse, kar bi lehko povedal z eno, izrazi so tavali po ovinkih, namesto da bi ho-Aili oo ravni poti, človek je moral poslušati
tn« K*er ie	da	bo s,'šal živ govor.
ir tnrej ni bilo ne vsebine, ne cblike, je mo-i hiti pesem čimdalje dolgočasnejša; če so f M.axi ,ni delegacije zelo potrebni spanja, so bili £h Jhtoldu lehko hvaležni.
Dogodke, ki jih je našteval naš Bismark, icn kakor da moli rožni venec, pozna vsako ♦roče Berchtold pa je bil veliko preskromen, t ti če se je že skoraj popolnoma omejil na Ho kroniko, bi bil lehko vsaj nekoliko več !vwedal o svojih velikih dejanjih. Slika je ne-nonolna če se zamolči tisto, kar je naravnost karakteriziralo našo politiko in raznašalo našo slavo po svetu. Zakaj n. pr. nismo slišali ne ene besede o Prochaskovi aferi, ki je bila pravi Simbol naše aktivnosti na Balkanu? Cele tedne smo sc trudili, da bi bili napravili Prizren za najvažnejše mesto v Evropi in postavili svo-lega konzula v središče sveta; vse narode svoje dobe smo silili, da so se zanimali za usodo telesnosti naših balkanskih zastopnikov; izpodrinili smo zgodovino z romani, ki bi posekali Rinalda Rinaldinija in Grofico beračico. In zdaj ko je čas računov, zamolčuje grof Berchtold najpomembnejšo epizodo svojega dela in delovanja, pa mu menda niti ne prihaja na misel, kako nehvaležen je s tem molkom, ki zatajuje nepozabne zasluge njegovega najde-Iavnejšega in njegovi duši najbližjega sotrud-nika, sedaj žalibog v Mehiki zakopanega gospoda veleposlanika Kani je.
Gospod grof Bcrclitold pravi, da se je naši politiki posrečilo ohraniti mir. Bajke se rade pečajo z naočniki, s katerimi vidi Človek predmete v popolnoma izpremenjeni barvi ali pa V karikaturah. Take naočnike je hotel grof Berchtold najbrže avstrijskim in ogrskim delegatom natakniti na nosove; le če se gleda skozi
take steklene leče, se mora priti do zaključka, da je naša politika ohranila kaj miru. Vsa Evropa, ki gleda s prostimi očmi, sodi, da se je ohranil mir kljub napornemu prizadevanju avstrijskih vojnih hujskačev. Ako pa že govorimo, da smo ohranili mir, bi tudi lehko dejali, da smo ohranili Prochaski zdravje in spol.
Minister-prvak je govoril o Albaniji in o Skadru. V tej zvezi bi nam bil nemara lehko zapel kakšno kitico o Lovčenu. Take nepojasnjene teči so vedno zanimivejše od onih, o katerih so že vrabci na strehi nehali čivkati. Vsi vemo, da smo podili Črnogorce iz Skadra; tudi to nam ni novica, da so sc barke velesil kazale Nikoli in da niso storile nikomur nič žalega. Ce pa jc hotel grof Berchtold poučiti zastopnike avstroogrskih parlamentov, naj bi jim bil povedal, zakaj se nismo brigali za Skader, ko so ga šli Črnogorci oblegat in zakaj smo nenadoma prepovedali njegovo zavzetje, ko so morali Črnogorci po našem dotedanjem v_ed.e-nju misliti, da nam na dela to gnezdo nič več skrbi kakor kakšna vas na Kitajskem? To je politika, ki ne moreta oko in razum navadnega državljana prodreti vanjo, če ne dobita vodnika, da razloži vsak korak in pojasni njene duhovite skrivnosti; za rešitev takih ugank bi bili poslušalci grofu Berchtoldu bržčas bolj hvaležni Kakor za zagotavljanje, da smo se potegovali za avtonomno Albanijo.
Ko pa je naš železni kancelar že začel o Albaniji, bi bili pričakovali, da nam naposled tudi razloži, kakšen dobiček imamo od te ustanovitve mi, ki nismo Albanci, ki pa plačujemo za Albanijo tako, kakor da smo podvojeni Albanci. In če je albanska avtonomija vrhunec avstrijskih interesov, kitr nam je sicer po Berchtoldovem govoru še prav tako nejasno kakor pred njim, tedaj smemo in moramo ekscelenco zopet vprašati, zakaj je ni zahteval takoj, ko je izbruhnila vojna, namesto da je takrat godel svoj »status quo«?
Ta zf.rmida je veljala miljone. Torej bi bilo onim, ki jih plačujejo, vsaj nekoliko ustreženo, ako bi vsaj zvedeli, zakaj jih morajo plačevati. Kajti da je bil Berchtold od začetka, prepričan, kar v svoji naivnosti celo priznava, da bodo balkanske države tepene, je slaba tolažba za avstrijske davkoplačevalce in slabo izpričevalo za Berchtoldove politične sposobnosti.
Seveda se zazdi človeku, da smatra naš politični ravnatelj politične sposobnosti za nepotrebno breme. Kajti sicer bi se bil vsaj nekoliko potrudil, da bi razložil, kakšen duh pravzaprav preveva našo zunanjo politiko. Ob monotonem pripovedovanju, da sta Nemčija in Italija naši zaveznici, da šo nam vse velesile dobre prijateljice, da želimo vsem balkanskim državam zdravje in dolgo življenje — ob vseh običajnih frazah iz ropotarnice diplomatičnih starin dobiva človek le težke trepalnice. In to je še dobro; kajti če bi preiskal vse te fraze, bi ga jeza pograbila, ker jim resnični položaj naravnost nasprotuje. V trozvezi se ljubezen lehko odpove vsak dan; nasprotja med Avstrijo in Italijo se tekom balkanskih vojn niso zmanjšala, ampak ustanovitev Albanije jih še poostruje. Nemški cesar prihaja na Dunaj, ampak Nemčija se odmika od črnorumene zaveznice. Prijateljsko razmerje med nami in drugimi velesilami je tako kakor med ljudmi, ki se poznajo le po imenu in nimajo danes slučajno nobenega hipnega povoda za pretep, sicer pa nič ne vedo, kaj bo jutri. In naše krščansko dobrohotne želje za vse balkanske narode, ki jih neprenehoma izražamo s povzdignjeno pestjo, so že davno snov za burke.
Kje je kaj duha v tej politiki? — to je vprašanje, na katf ro Berchtold očividno noben trenotek ni mislil. Zakaj najbrže ga niso učili, da je za politiko treba kaj duha. S te strani pa bi aili morali avstrijski narodi svojega Berclitolda res že spoznati. In zato ne smeio biti od njegovega eksposčja ne presenečeni ne razočarani. Pesem je taka, kakršen je pevec. In če je postala že zoprna, ni druge lešitve, kakor da zveže pevec svojo culo in gre v božjem imenu od nas. Ce bi delegacije zastopale avstrijske narode, bi mu to dopovedale.
doba krvavih ljudskih vojn, silnih razrednih bojev, doba, v kateri so se sesule stare države, nastajale nove države in ko so nastali preobrati v državnih ustavah vseh dežel. Ta doba velikih viharjev je trajala do 1871. Učinki te dobe so bili, da je padel absolutizem, da se je ustanovilo parlamentarično vladanje po vseh deželah, da so se sesuli prestoli fevdalnega plemstva, da je zavladala buržvazija, da se je odpravilo podložništvo kmetov v Evropi in sužnost črncev v Ameriki.
Socialna revolucija proletariata sc bo izvršila na enak način. Tudi ona se razvija v dobi velikanskih vojn narodov, krvavih razrednih bojev, v dobi, ko izginjajo stare države, nastajajo nove države, ko se izvršujejo preobrati v državnih ustavah vseh dežel. Njeni uspehi bodo popolna demokracija, buržvazija bo pahnjena s prestola, diktatura proletariata, proizvajalna sredstva bodo prešla v last družbe.
Ta perioda socialne revolucije se je že pričela. Od srede let devetdesetih dalje se izvršuje proces industrializacije sveta vse hitreje kakor predtem. Ker vlada finančni kapital nad industrijo, ker ustanavljajo kartele in truste, ker se razvijajo na eni strani organizacije podjetnikov. na drugi strani strokovne organizacije in končno ker je zavladala draginja nad vsem svetovnim gospodarstvom, se poostrujejo razredna nasprotja. Angleško, ki so jo slavili včasih kot klasično deželo »socialnega miru«, pretresajo danes najsilovitejši razredni boji.
Obenem preobrača kapitalizem, čigar kraljestvo se je zdelo še pred kratkim omejeno na majhen del obljudene zemlje, ves vzhod. Po vsem vzhodu se izvršuje preobrat pojmov, po postanku in bistvu podoben onemu, ki ga jc bila doživela Evropa v času reformacije. Prevrati na vzhodu bodo poostrili nasprotstva med velesilami, pospeševali bodo povsod vojne priprave, napravili bodo davčno breme neznosno, razklenili bodo končno krvave vojne, katerih posledica bo revolucija v državah, izpodkopanih vsled vojn.
Že prva razvojna stopnja tega svetovnozgodovinskega procesa nas je potisnila lep kos
j.	lonmicl/n	inAilomn
po pocestnih bojih na Ruskem in Poljskem je vpisal splošno volilno pravico v zakonik države. Danes nam odreka zopet, kar zahtevamo. Jutri, če prišumi z zahoda ali vzhoda zopet vihar v našo deželo, se bo uklonil naši volji.
Obenem pa bo z boji v parlamentu nam samim narasla moč. Vsi parlamenti bodo prinašali v letih velikih evropskih viharjev militarizmu nove žrtve in nalagali bodo narodom včdno nove davke. Socialna demokracija ne bo mogla tega zabraniti — ne tukaj ne po drugih deželah. Ali naš boj proti bremenom, ki jih bodo naprtovali narodom in ki bodo od leta do leta neznosnejša, bo odtrgal vedno nove množice iz vrst buržvazije in jih pripeljal v naš tabor.
Tako bomo pod pritiskom velikih dogodkov polagoma v procesu, trajajočem desetletja, vzrasli iz manjšine v večino, iz brezmočnosti v silo -----------
To je socialna revolucija. Kdor slepari delavski razred s tem. da bo delavstvo s parla-mentaričnimi umetelnostmi spravilo svojo bedo s sveta, ta laže. Razočaranje delavstva se bo obrnilo jutri proti njemu. Hočemo in moramo dopovedati delavstvu resnico:	Da	ne	zado-
ščata le pogum in pridnost za velika dejanja, da je uspeh našega delovanja vedno odvisen od stvari okolo nas; da Ie velika ura porodi veliko dejanje. In delavstvo ne bo zaradi tega izgubilo poguma, če ga obenem učimo, da gleda porajanje novega sveta, približevanje velike ure.
Povsod mora vzgajati socialna demokracija delavstvo k veri na revolucionarno moč razvoja, na veliko razdobje socialne revolueiie. Ali v Avstriji potrebujemo to vero še vse bolj kakor drugod. Zakaj v tujini se zdi naloga delavskega razreda le, da iztrga državni stroj buržvaziji, in to poteče lehko mirno. Na naših tleh pa ni še nikakršnega porabnega državnega stroja, ki bi ga lehko vzeli v posest. Proti-naturni državni ustroj, »v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel«, ne more postati nikdar demokratično in socialistično občestvo. Kakor je izginilo v viharjih meščanske revolucije na tucate držav in kakor so nastale nove
pota dalje. Izpreinembi Japonske v moderno l države, tako se bo moral v viharjih bodočnosti
■ n	■,	w-v	in	clorlil	nH-	l	iiirli	Hrvinmi	lictrn?	mriol/nUi	ul?)!___________
DR.* O. BAUER;
Socialna revolucija,
Čezmerne nade, ki jih je črpalo delavstvo iz velikih zmag od 1904 do 1907, so postale najresnejša nevarnost za stranko. Vedno še veruje množica, da premore vse, če le hoče. Vedno še veruje, da jej ne bi bili odbiti najsijajnejši uspehi, če bi le stranka in strokovne organizacije bolj pogumno, bolj brezobzirno, bolj predrzno naskakovale. Nevolja razočaranih se obrača zato proti nam, namesto proti krivcem; proti našim poslancem, namesto proti našim nasprotnikom; proti socialni demokraciji, namesto proti kapitalizmu. 1
Tega nesocialističnega mišljenja moramo osvoboditi množico. Hipoma ne moremo tega storiti. Treba je za to mnogoletne vzgoje. Ali
to delo se mora opraviti.
Množice moramo privesti nazaj k staremu nauku socializma; k nauku, ki pravi, da se iz-vojujejo pozitivni uspehi v kapitalistični družbi
le težko, Ie redko, le v nezadostni meri; da se delavstvo ne sme dvigati s počasnim, mirnim pohodom, temveč da se osvobodi le v viharjih socialne revolucije.
Tako spoznanje naj vzame pogum onemu, ki ne veruje v socialno revolucijo, kateremu je socialna revolucija dogodek daljnih stoletij Množica ne bo ob pogum, temveč dvignili jo bomo k najmočnejšemu zaupanju v zmago, če jej razložimo, da smo že sredi procesa socialne revolucije.
Kaj je socialna revolucija? Ni en dan boja na barikadah in tudi ne en teden splošne stavke. Kako se bo razvila socialna revolucija delavskega razreda, spoznamo, če se spomnimo, kako se je izvršila socialna revolucija buržvazije.
Socialna revolucija buržvazije se je začela s francosko revolucijo leta 1789. Njej je sledila
kapitalistično državo je sledil z železno po trebo njen spopad z Rusijo, vojni v Mandžuriji ruska revolucija, rcvoluciji na Ruskem zmaga volilne reforme v Avstriji. Tako bo odprla vsaka nova faza v svetovno-zgodovinskem razvoju tudi nam novo pot za pogumen naskok.
S krvjo in z železom se napravlja zgodovino. Parlamenti le registrirajo, kaj se je iz-premenilo v razmerju moči med razredi. Avstrijski parlament je bil odklonil leta 1904. splošno volilno pravico. Po bojih v Mandžuriji,
tudi ta državni ustroj umakniti višjim oblikam. Zato ne izgubimo poguma, ko gledamo, kako se pogreza ta država vedno globokeie v brezizhodne zmede. Nasprotno! Propadanje države, kaotične zmede v obeh državah, brezupno propadanje dežel, divji boji narodov — vse to sc le žareči kresovi, ki nam naznanjajo, da se bližamo uri, v kateri se odloči pod železno silo velikih svetovnozgodovinskih dogodkov če se preobrazi ta država v zvezo svobodnih narodov ob Donavi, ali če pogine v plamenih---------
ni nobena misel tako zoprna kakor pozitiven uspeli socialne demokracije. Da ne more biti deželni zbor kar brez vsake opozicije, že rnz-dneh bo deželna vlada začela j)ošiljati po pošti umejo; četudi je na Kranjskem veliko teme, dežclnozborskiin volilcem v Ljubljani legitima- j vendar ni sama noč. Ampak najrajši bi si kar
sami izbrali opozicijo. Ta bi smela tudi rono-
Dnevne beležke.
Pozor, ljubljanski volilci! V prihodnjih
deželnozborsk....	   —	,
cije in glasovnice za volitev enega deželnega poslanca iz splošne kurije dne 1. decembra in za volitev dveh deželnih poslancev iz mestnih volilnih okrajev »mesto Ljubljana 1« in »mesto Ljubljana 2« dne 16. decembra. Glasom § 26. deželnega volilnega reda se poživljajo volilci, naj v vseh slučajih, ako bi ^ iz kateregakoli vzroka ne dobili legitimacij in glasovnic naj-dalje do zadnjih treh dni pred volitvijo, torej do 28. novembra za volitev v splošni kuriji, oziroma do 13. decembra za volitev v^ mestni kuriji, pridejo ponje osebno k c. kr. deželnemu predsedstvu. Legitimacije in glasovnice, ki bi jih pošta ne mogla dostaviti, se bodo izdajale za sploSno kurijo 28., 29. in 30. novembra in za mestno kurijo 13., 14. in 15. decembra od 9. do 12. dopoldne in od 4. do 7. zvečer pri c. kr. deželni vladi v sobi št. 41, v pritličju, vhod iz Gregorčičeve ulice.
— Klerikalna politična logika šepa tako prijetno na obeh nogah, da se ji zdi sami to popolnoma normalna hoja. Socialni demokratje n. pr. se po klerikalnih naukih obešajo liberalcem za frak. Ampak socialni demokratje — zopet po klerikalnih naukih — jiodpirajo liberalno stranko. »Slovenčevi« čitatelji bero zdaj eno, zdaj drugo, pa si — hvalabogu —- nič ne mislijo. Mvalabogu zakaj če bi si kaj mislih, ne bi mogel dr. Šušteršič na prvem shodu ponoviti tega nezmisla in »Slovenec« v bližnji številki zopet zapisati te neumnosti. Kaj je vendar res? Ali smo taki revčki, da se ne upajno sami stopiti na noge, pa se moramo kje držati za škrice? Ali srno tako krepki, da oddajamo od svoje moči še drugim lahko podporo? Oboje ni mogoče, klerikalci pa le napravijo čudež, in narede pritlikavca in velikana obenem iz nas. Ampak če je tudi logika slaba, je vendar namen dober; Šušteršič je imel sicer nekdaj neke nade glede na socialno demokracijo — kakšne, ne vemo. Kljub temu vlagajo klerikalci ves svoj trud v to, da bi zopet preprečili socialnim demokratom vstop v deželno zbornico. In zato begajo ljudi, ki verjamejo besedam, ne da bi jih tehtali. Gospodje namreč P^av dobro vedo, da niso socialni demokratje nikakršen rep in da ne vise na nobenem fraku, ampak da vodijo svoj boj in ga hočejo voditi tudi v deželnem zboru. Klerikalci dobro vedo, da bi prinesli socialni demokratje sicer stvarno, ampak odločno opozicijo v deželni zbor. in prav zato iim
tati — to jih ne ženira. Lahko bi uganjala komedije — to bi jih veselilo. Najljubši bi jim bili Pavliha, Krjavelj, Krpanova kobila in podobne kapacitete. Kako bi se tedaj bleščala klerikalna luč! Ampak socialna demokracija vendar ni zato na svetu, da bi izpolnjevala Šušteršičev^ želje. Socialni demokratje hočejo, da se zasliši njih glas v deželni zbornici, in zaradi tega morajo voditi boj po svojem spoznanju, ne pa po klerikalni logiki. In če postavljamo kandidate, ne moremo prositi Šušteršiča za dovoljenje in ne moremo vprašati Lampcta, kdo bi mu bil všeč. Da bo »Slovenec« še dalje begal svoje čitatelje s svojimi logičnimi skoki, je gotovo. Ampak če nas to doslej ni motilo, nas tudi :^a-naprej ne bo, ker bi sami sebi pljuvali v skledo, če bi sprejemali svete od svojih največjih nasprotnikov.
— Klerikalni agitatorji delujejo z vso vnemo in brezobzirnostjo za volitve v obrtno sodišče. S sladkimi besedami izvabljajo delavcem in delavkam glasovnice. Zlasti fanatične so klerikalne agitatorice v tobačni tovarni. Toliko kakor ta teden že dolgo niso imele opravka. Posebno se odlikuje neka Pliberškova. Delavkam grozi: Če ne boste volile Čatarja, ne boste dobile pokojnine. Gospoda Moškerc in Gostinčar, ki imata veliko besedo med klerikalnim delavstvom v tobačni tovarni, bi Pliberškovo že lehko naučila nekoliko bolj pametne taktike. Kdo pa jej veruje to bndalost. Delavke se jej pomilovalno smejejo, to je ves uspeh njene agitacije za Catarja. Naše zaupnike prosimo, da pazijo te zadnje dni prav posebno na klerikalno agitatorje.
— Kamnoseški mojster Toman še ni izročil svojini delavcem glasovnice za volitve v obrtno sodišče. Poživljamo tega gospoda, da nemudoma izroči delavcem glasovnice prostovoljno, drugače bo k temu prisiljen.
— Podpora za brezposelne. Mestni svet v Heidelbergu je sklenil, da vpelje podpore za brezposelne. Vsak delavec, ki prebiva že eno leto v Heidelbergu, bo dobival ob času brezposelnosti dnevno podporo od 7 fenigov do ene marke (84 vinarjev do 1 K 20 vinarjev). Organizirani delavci bodo dobivali mestno podooro potom svojih organizacij, neorganizirani petom mestnega delovnega urada. Neorganizirani ne bodo Mačevali nobenih prispevkov v mestno
zavarovalno blagajno, pač pa veljajo zanje strožje odredbe glede kontrole kakor za organizirane.
— Skaretova Interpelacija jezi klerikalno gospodo, pa pravi, da hoče le begati ljudstvo. Deželni kristjani pač ne poznajo pregovora: Wie der Schelm ist, so denkt er von anderen. Skaretova interpelacija zahteva jasnost, katere deželni kristjani niso hoteli podati. Begali so torej oni, ne pa socialni demokratje. Klerikalci vendar ne smejo misliti, da so take zadeve ka-Jcor deželna garancija le zanje in za liberalce na svetu. Delavstvo v deželi nosi svoja bremena še teže kakor imoviti sloji in zato ima pravico vedeti, kako se gospodari v deželi. Gospodje s Kongresnega trga revidirajo ljubljanski magistrat; s tem izrekajo, da je jasnost potrebna. Kdor jo zahteva, jo pa mora tudi dajati, pa se ne sme pritoževati, da drugi nočejo biti slepi.
— Sijajna zmaga španskih rudarjev. Iz Madrida poročajo: Rudarska stavka v Rio Tinto, pri kateri je bilo udeleženih 17.000 delavcev, se je končala z zmago stavkajočih. Od 1. januarja dalje bo uveden osemurni delovnik, minimalno mezdo za mladostne delavce so povišali, ostali -rudarji bodo dobivali dnevno po 25 vinarjev več. Od 1. januarja dalje stopi v veljavo invalidno zavarovanje in brezplačna bolniška podpora. Družba je dalje prevzela obveznost, da bo nabila povsod delovni red; spori pridejo pred posebno razsodišče z delavskimi zastopniki. Vsi delavci, ki so bili odpuščeni zaradi agitacije ali stavke, bodo sprejeti na delo. Ta zmaga rudarjev je prva sijajna in pomembna delavska zmaga na španskem, ker je družba Rio Tinto največje kapitalistično podjetje na Španskem. Med španskim delavstvom vlada yeliko veselje. Boj je vodila rudarska organizacija s pomočjo socialno demokratičnega časopisa »El Socialista«. Druge strokovne organizacije so stavkajoče čvrsto podpirale.
— Canadlan Pacific. Vlada je družbi Ca-nadian Pacific zopet dovolila nadaljevanje obrata pod sledečimi pogoji: 1. Kot generalni zastopnik družbe se odobri g. A. O. Veith. 2. Dovoli se prometni obrat z blagom, razglednimi ozovi in potniki 1. in 2. razreda. 3. Zastopstvi na Dunaju in v Trstu se zopet otvorita. 4. Ostala zastopstva rabijo za otvoritev v vsakem slučaju dovoljenje ministrstva.
1	— I? magistralnega grenil ja. Na snočnji seji
Je magistratni gremij dovolil prenos sledečih gostilničaiskih koncesij: Berta Kušar s Krako-vega nasipa v Komenskega ulico; Dragica Ko-vač-Leitner s Krakovega nasipa v Veliko čolnarsko ulico; Anton Zabukovec s Turjaškega trga v Stritarjeve ulica (pri »Ribi«). — Brivskemu mojstru Albinu Dergancu je dovoljena starinarska koncesija; obrt sme izvrševati v Prešernovi ulici (pri Perlesu). — Prošnja Frančiške Hafner oziroma Babičevih dedičev za prenos žganjarske koncesije z Dolenjske ceste st. 8 na Dolenjsko cesto 2 se odklanja. Na mestu ni lokalne potrebe* za žganjarno, mestni fizikat poroča, da so prostori nedostatni in nezdravi, državna policija izjavlja, da je nadzorovanje nemogoče; obrtna oblast je že davno mislila na to, da se tista žganjarna — klet »Chicago« — zaradi katere so vedno prihajale pritožbe, odpravi. Iz teh razlogov se prošnja za prenos ustavi, in ko ugasne sedanja koncesija, £e ustavi obrat. — Dramatično društvo, kateremu je dal občinski svet bivše vojaško oskr-bovališče nasproti » Narodnemu Domu« za pet let v najem za ureditev kinematografa, predlaga načrte za prezidavo in notranjo uredbo. Po teh načrtih se izda stavbno dovoljenje. — Mauzr in Franc Povše dobita stavbno dovoljenje za zgradbo dveh visokopritličnih hiš v Jeranovi ulici; v isti ulici dobita enako stavbno dovoljenje tudi Fran Novak in Marija Marinka. — Podjetniku Cihlafu se dovoli naprava šupe za izdelovanje in razstavo umetnega kamenja na Bugenigovem svetu ob Bleiweisovi cesti; ,šupa bo 50 metrov oddaljena od ceste. — De-ghenghi je preuredil svojo klet pod kinematografom (hotel Malič) brez stavbnega dovoljenja m postavil vanjo pogrnjene mize; sklene se, da se zaradi tega proti njemu kazensko postopa. Razdelil je tudi to hišo vertikalno v dva dela, pa naznanil za lastnika enega dela sina Mil^jia Deghenghija, za drugi del pa tvrdko Manussa et Co., dasi v resnici ne gre za dve hiši. Stavbni urad se ima o tej razdelitvi informirati, magistrat pa se v svojem delokrogu nima ozirati na to neumestno delitev. Ker izvršuje Deghen-—   ... -----------------------------
ghi vedno vsakovrstna dela brez stavčnega dovoljenja, ima poseben uradnik stavbnega urada trajno paziti na take poizkuse in jih takoj ustaviti. — Devet članov bivše policijske straže, ki opravljajo službo na trgu, v klavnici in v mestnih nasadih, dobi uniforme, kakor jih je imela mestna policija, toda z zelenim egalizi-ranjem. — Podjetnik Kobi je dodal mestu poleg 238 k. m. zdravih tudi 246 k. m. črnih drv, za katere zahteva namesto po 9 K za k. m. po 8 K 20 vin. Ponudi se mu po 8 K. Za 120 k. m. slabih drv se pa pozove, da jih nadomesti z zdravimi bukovimi, ker jih bo magistrat sicer na njegov riziko drugod nabavil. — Ivani Lavter se podeli gostilniška koncesija, katero je imel prej njen oče.
— Slovensko gledališče. V soboto 21. t. m. se uprizori v deželnem gledališču Strindbergova žaloigra »Oče« z gospodom ravnateljem Ig. Borštnikom v glavni vlogi, Gospod Borštnik je igral vlogo ritmojstra v Zagrebu kakor tudi pred dvemi leti v Ljubljani kot gost, z največjim uspehom. Vse kritike so bile polne hvale njegove mojstrsko dovršene kreacije. V večjih vlogah so zaposleni gg. Skrbinšek, Šest, Poviič in dame Gjorgjevičeva od zagrebškega gledališča, ki v tej igri nastopi svoj angažma na slov. gledališču, dalje Bukšekova in Juvanova. Režijo vodi g. Borštnik osebno. — Začetek ob pol 8. — Konec ob 10. — V nedeljo popoldne se uprizori priljubljena narodna igra s petjem »Revček Andreiček«, ki je pri zadnji nedeljski predstavi napolnila gledališče do zadnjega kotička, razen lož seveda, pri znižanih ljudskih cenah, zadnjikrat v tej sezoni, z gospodom ravnateljem Borštnikom v glavni vlogi. Ostale vloge so v rokah gg. Skrbinška, Danila, Povhčta, Groma in Šesta ter dam Buk-šekove, Juvanove in Gorjupove. Pri predstavi sodeluje »Ljubljanski društveni orkester«. Režijo vodi g. Povhč. — Začetek ob 3. — Konec ob %6. — Zvečer se pa igra prvič v tej sezoni izvrstna francoska burka »Sladkosti rodbinskega življenja« v treh dejanjih. Spisal M. Hen-nequin, eden najboljših francoskih humoristov tega žanra. Burka je polna komičnih situacij in kdor se rad smeje, se nasmeje do solz. Ta burka se je igrala na novem gledališču v Berlinu nad 70krat, kakor tudi pozneje na Dunaju z velikanskim uspehom. V glavnih komičnih vlogah so zaposleni gg. Povhč, Skrbinšek, Grom, best in dame: Bukšekova, NVinterova, naša stara znanka, ki nastopi svoj angažma na slovenskem gledališču, in Juvanova. Burko je na novo uprizoril in vestno naštudiral g. režiser Povhč. — Začetek ob V28. — Konec ob % 10.
— Koncert »Glasbene Matice«. Na nedeljskem koncertu nastopi tudi izreden talent, ki je šele 15. leto dovršil, pa se že lahko ponaša s sijajnimi uspehi kot produktiven in reproduktiven umetnik Jurij Szell. Leta 1897 v Budimpešti rojen, se je od 1904 naprej izobraževal na Dunaju v klavirski umetnosti pri profesorju Robertu, v teoriji in kompoziciji pri prof. For-sterju in prof. Mandyczewskemu. Kot llleten deček — zvan »Wunderknabe« — je koncertiral prvikrat s »Tonkttnstler« orkestrom pod Nedbalom, ki je izjaval tudi njegovo prvo uverturo. V istem letu je koncertiral pod vodstvom pl. Scliucha v izvanrednem koncertu draždan-ske dvorne opere, kjer je prednašal svoj »Rondo« za klavir in orkester sam, generalni direktor pl. Schuch pa je dirigiral njegovo uverturo. Nadaljni koncerti njegovi so sledili v Londonu v velikanski Albertovi dvorani, kakor tudi »Oueens Hall« (obrežni dvorani), dalje v Mo-nakovem (Konzertverein) in v Pragi (nemško deželno gledališče). Med njegovimi skladbami je dosegel njegov kvintet v E-duru pri Rosč kvartetu in pri dunajskem TonkUustlervereinu največji uspeh. Klavirski part te skladbe je igral na Dunaju sam in gre ga igrat ravno sedaj v Trst v komorni koncert »Tržaškega kvarteta Jancovich« 26. novembra. Svojo novo veliko simfonijo dirigiral bo še letos na Dunaju, Berlinu, Dlisseldorfu in drugod. Kar drugi veliki umetniki ne morejo doseči, dosegel je to deček kot fenomenalen virtuoz, izredno nadarjen komponist in dober dirigent, da je imel velike koncertne dvorane »GroBer Musikvereinssaal« na Dunaju, v Berlinu in Londonu razprodane. Dunajske in londonske kritike smatrajo njegov nastop kot znamenit pojav in ga resno primerjalo z mladim Mozartom in Mendelssohnom.
— Nezgode na delu. 16letnega ključavničarskega vajenca Franca Jurjevčiča pri Žabkarju je njegov tovariš tako nesrečno vrgel na
Za resnico.
Rornan.
Spisal Jožef Laichter.
(Datle.)
rriznavam, da ste stvar formirali dosti dobro. Jaz bi še dodal, da je naši stranki šlo prvotno za polno, vsestransko vsebino življenja, za sestavo ideala krasnejšega, popolnejšega sVeta. Načrtal se je ideal v obliki programa in naloga |.Vsakogar, kdor ga je sprejel, Je bila, živeti v .soglasju z njim. Ali se ne spominjate, da ste se jj vi hotel odreči bogastvu? In ali ni veljalo za (.vsakogar, naj živi kar najnravneje? Vsakdo je pri sebi začenjal z reorganizacijo, s pogloblja-;njem svoje noratnjosti. V gostilne nismo zahajali, v kavarne ne in ne v razupite hiše, kakor [Se to zopet dogaja. S te strani se je pojemalo in |se mora pojemati žensko vprašanje. Če hočem dvigniti žensko na višjo stopinjo, gotovo ni prav, samo v besedah se poganjati za emancipacijo in pri tem živeti prostitucijsko. In tako tudi povsod drugod ni šlo za besede, ampak iza dejanja. Sicer pa čemu bi govoril o tem, saj jskoro ne gre več niti za besede! Cela ta ob-jsežnost temeljnega programa se je skrčila sedaj na dvomljivo politiziranje, na pojanje po pržavni samostalnosti, na hrupni radikalizem.
|Io pa vse ob sebi malo pointenja to ni
jnč drugega nego umikamo se prvotnemu, težjemu cilju. In bežimo v prazno, na slepo. To se pravi glušlti samega sebe, zatemniti vse, to je.
tla, da si je zlomil nogo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — V Samassovi tovarni je vajenec Ladislav Arnšek oblal na stroju železo in prišel med tem s kazalcem in mazin-cem v stroj, ki mu je zmečkal oba prsta. — Istotam je ponesrečil vlivar Franc Škrjanc pri topljenju kovine. Nekaj topline mu je padlo na levo nogo in ga tako opekla, da je moral na zdravnikovo odredbo ostati doma.
— Posledica alkohola. Frančiška Tič, vdova in kuharica, stanujoča v Streliški ulici št. 8, se je tako napila vinske kapljice, da je na Hradeckijevem mostu onemogla in se poškodovali na glavi. Prepeljali so jo v deželno bolnišnico, kjer so jo »zbrihtali« in poslali domu.
— Nepreviden gozdni čuvaj. Včeraj smo poročali da je gozdni in poljski čuvaj Lovrenc Kos ustrelil fanta Berceta v glavo. Nesreča se je dogodila v tomačevskem gozdu, kjer je fantič najbrže nabiral suhe veje. Njegovi starši so zelo revni in sploh je navada, da hodijo otroci pobirat po gozdičih na ljubljanskem polju dračje ali pa h bregu Save, kadar naraste in naplavi veje. čuvaj Kos je znan kot silno togoten človek in od občinskega odbora v Ježici, kjer sede sami katoliški možje, je bilo precej neprevidno, da so odkazali takemu človeku čuvajsko službo. Kakor smo izvedeli, vlada vsled tega dogadka na Posavju med prebivalstvom veliko ogorčenje proti Kosu.
— Kinematograf »Ideal«. »Strupena kača« je krasna Nordisk-drama, ki se predvaja danes v kino »Idealu«. Ostali spored je sledeči: Čuda mikroskopa. (Znanstveno.) Nune, mojstrski boksar. (Komično.) Lisica. (Iz naravoslovja.) Valdemar uspešno ljubimkuje. Pet kopij. (Veseloigra Nordiskfilm-Co.) — Jutri: »Mrtvi govore« v petih delih. — V torek igra najboljši traged v Evropi v drami »Kralj«, ki je ginljiva do solz.
■	.j	1	...	■	«
Koroško.
— Z nožem. V nedeljo sta se igrala v Bre-žah 191etni delavec na žagi da Col, Italijan in 27Ietni lesni delavec Lichtegger. Prepir se je kmalu izpremenil v krvav boj. Lichtegger je s kuhinjskim nožem zabodel Italijana, čeprav so mladega delavca prenesli takoj v bolnišnico, je še isto noč umrl. Lichtegger je dobil manjše poškodbe in so ga spravili že v zapor.
— Pazite na otroke! V špitalski okolici je utonil. 18. novembra enajstletni fant. Hotel je preplezati tovarniški jež, pri tem je pa padel v vodo in utonil. Bil je edinec.
— Zanimiva obravnava pred celovško poroto. Meseca decembra bo pred celovško poroto obravnava proti nekdanjim puljskim mestnim uslužbencem, ki so bili v Rovinju po pra-voreku laških porotnikov oproščeni.
Zadnre vesti.
DELEGACIJE.
Ekspoze vojnega ministra.
Dunaj, 20. Brambni odsek ogrske delegacije je imel danes ob V\U. dopoldne sejo, na kateri je
vojni minister Krobatin
podal svojo poročilo. Člani opozicije se niso udeležili seje.
Vojni minister je v svojem govoru dejal:
2e v času krize so evropske velesile vpri-
čo izpremenjene vojaške situacije začele z da-lekosežnimi ukrepi za pojačanje svojih bojevnih sredstev, in podobne priprave opažamo sedaj tudi v balkanskih državah. Za našo monarhijo nastaja iz tega potreba, ki nam jo nalaga nagon samoohranitve, da posežemo tudi mi z izpopolnitvijo svoje oborožene sile tako daleč, da se naša vojaška situacija napram sosedom vsaj ne poslabša in da ne trpi naša zvezna vrednost (to se pravi: Da bomo z Nemčijo kaj vredni Zaradi te zveze naj torej »švicamo«.)
i'
!o
Ukrepi, ki jih nalagajo te okolščine, se V ^aj
Vo: voJn Hači ie u Ra: JHvo %ra
Du
jtižn
»0 r
Du
k d< h^log Aro’
kate ho j
predloženem proračunu finančno izražajo:
a) V naknadnih zahtevali za ukrepe, kijih Je bilo treba storiti v času krize, in med ka terimi jih ima večina trajno vrednost;
b) V gotovih višjiii zahtevah prihodnjih let, katerih prvi nastavki se kažejo v proračunu za prvo polletje 1914. V tem pogledu z ozirom na finančno možnost (I) s potrebno samoome-Jitvijo (?) sestavljeni organizacijski program obsega povišanje vojnega stanja, izgradbe In nove ustanovitve, katerih izvedba je razdeljena na večje število let (da bo psa manj bolelo, Če se mu ne odseka ves rep naenkrat, ampak po kosih).
Ti ukrepi So tem nujnejši (odprite žep« brez oporekanja!), ker so izkušnje v času zad-njih dveh kriz — 1908/09 in 1912/13 — pokazal da je zadnjo uro ad hoc napravljene organiza-torične ukrepe mogoče izvesti le z nerazmerno visokimi stroški in z občutnim narodnogospo* |/ice, darskim oškodovanjem. Sem spadajo v prvi vrsti po pravici trdo občuteni pozivi rezervi stov, ki so večinoma posledica našega neraZ' merno majhnega mirovnega stanja (?!), zlasi v obmejnih krajih. (Kar vse, kar leze inu gri naj bi zaprli v kasarne, potem bi bilo mirovno] stanje nemara »razmeroma« dosti visoko.) Da Je bilo treba pri tem poklicati tudi mnogo sta* rejšlh vojnih obveznikov, ki so se že globokeje .vkoreninili v gospodarskem življenju prebivalstva, je posledica sedanjega nezadostnega (sveti križ božji!) rekrutnega kontingenta. Vojna uprava se je trudila, da je omilila (res, res!) krutosti, ki Jih je to izzvalo, z dovoljenjem dopustov in — hvala vladama, ki sta radi (pravi:
G
Mt Irmini I Jtkin Ve«
£op< b d f
a- %
K
*Du
*rle<
ba
^en
se
to,
bo
M tl
S k Vriv Bi
enr
radi!) pomagali — tudi z materialnimi podpo* p cc rami. S tem pa je mogla le deloma pomagatL (No, gospod Krobatin vsaj nekaj spoznava!) Odločneje bo to šele mogoče z ukrepi, ki setn jih tukaj omenil (glej, glej! 36.000 rekrutov in miljardo zahtevajo le zato, da se bo rezervistom bolje godilo! In tega nismo vedeli!) Predvsem naj dosežejo čete v obmejnih krajih tisto neizogibno potrebno stanje in tisto višjo pripravnost, ki jim naj dajo sposobnost, da izvrše v kritičnih situacijah svoje ninogostranske naloge za silo s svojini mirovnim stanjem, in da ne bo treba pri vsaki politični napetosti (kt-Jar kakšen Kania kihne) posegati po posebnih, e-bivalstvo in finance težko obremenili; ili ukrepih.
Iz tega razloga so se tudi gotovi organi-zatorični ukrepi (katerih ni nihče dovolil), ki so bili storjeni med krizo, s pridržkom, da jih delegacije naknadno odobre (na ukaz!), tudi nadalje pridržali in tvorijo sedaj prve nastavi v omenjenem organlzačnem programu in tega Izvirajočih večjih zahtev. Seveda je pr pogoj izvršitve tega organizačnega načrta definitivne ohranitve med krizo storjenih orga nizatoričnih ukrepov ta, da dovolita obe zako-nodajstvi za to potrebno
zvišanje rekrutnega kontingenta.
*šk
*{mi
tfar
bre d fla fia : des na ke ^ s<
Sl
Oi
%ia
'zgi
vKr
e
“L
m Sss
Moderna damska konfekcija =
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo nizkih cenah
T7- roodm in športri.1 trg:© ^rian.1
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
dokaf, da je pod svečnikom tema. »Kaj ti pomaga, če si pridobiš ves svet, na svoji duši pa škodo trpiš?« stoji v svetem pismu. Te besede se tu dajo uporabiti. Stranka je izgubila dušo in si maskira isto z idealom države. Res, stranka je vzrastla, odkar je stopila na to pot, a baš v tem naraščanju se skriva nje padec. To je zunanje naraščanje, na širjavo, ne na globoko. To je nSnos brez vse podlage. Kajti dandanes malokdo vpraša po prvotnem programu, malokdo ga notranje preživi, le bolj vabi ime stranke, hrepenenje, da bi bil smatran »naprednim«. Dejansko je ostalo samo ime, vsebina se je izgubila in to je v resnici žalostno. In bo še bolj žalostno, če se začne fanatizirati, kakor se je
tu govorilo. Delirij — pijanost torej to
preostaje za konec. Ali ne očitate cerkvi, da se je sjiovršnila, dočim bi bila morala vedno ostati v notranjosti človeštva? Da, naša rešitev Je samo, če se vrnemo vase, v notranjost. Seveda človeku ni lahko biti popolnim, do tega je dolga pot — in vsakdo ima svojo uro slabosti. Tudi tega ne moremo misliti, da bi se svet takoj preobrnil, mnogo bi se pa pridobilo v smeri, katero si Je določila stranka, samo ko bi jo vsakdo v sebi predelal in preživel. Če bi imeli pred seboj Ideal, če bi hoteli z dejanjem in ne le z besedami nekaj krasnega, če bi hoteli videti dosežnost vsaj del skupnega dobra in videti skupno z idealnimi očmi kako bi ljudje drugače Živeli — I vkljub vsej zmedenosti socialnih razmer, vkljub vsemu tako zvanemu materialnemu zlu! Iz upanja na neko zunanjo srečo, na poplačilo, sicer nastaja mnogo, stvari
na svetu, v človeških globinah pa dremlje i nekaj, kar nima nobene zveze s sebičnostjo — in odtod se porajajo najkrasnejši čini. In tu je baš kardinalen razloček med tem, kar je dejal Hruby in tem, kar mislim jaz. Hruby vidi pred saboj utopistično državo in procvit zunanji, jaz pa take države ne vidim, ampak imam v mislih notranji procvit. Znova ponavljam: »Kaj ti pomaga, če si pridobiš ves svet, če pa na svoji duši trpiš škodo?« Kaj bi nam pomagala država, če bi ostali v nji ljudje stari? No, da, Bell-amy to je tedaj------------------.«
»Kačerovsky, dovolite,« je Ivan vzkliknil naglo razburjeno, »oprostite, da vas prekinjam proti vsem pravilom. Jaz vam pojasnim vse precej, kar očitate, pojasnim z Bellamyjem samim, in potem lahko nadaljujete. Vaša očitanja sem pričakoval, bil sem pripravljen nanje, znam pa tudi odgovoriti nanja.« Pri tem |e odprl zapisnik in naglo nadaljeval: »Torej veste, kaj pravi Bellamy o vseh teh stvareh? čujte, v tl novi državi je nastopilo i nravno preroje-nje, ljudje so se izboljšali ob splošnem blagostanju. Domišljavosti in podlizavosti ni bilo več v razmerah l|udi med saboj,« pravi Bel!amy. Prvič po stvarjenju sveta je stal vsakdo s ponosnim čelom pred Bogom. Izginila sta strah pred pomanjkanjem in up na dobiček, bržko je je bila zagotovljena obilna hrana In se onemogočilo kupičenje prevelikega premoženja. Beračev in prejemalcev miloščine ni bilo več. Pravičnost je storila milosrčnost nepotrebno in človeštvo samo, izpopolnjujoč se, si Je prizadevalo samo, da bi desetero božjih zapovedi
postalo nepotrebnih na svetu, da ni bilo niti iz-kušnjave za tatvino niti priložnosti za laž iz strahu ali prilizovanja, ker je bil vsled obče enakosti odstranjen vsak vzrok za zavist. Stari sen človeštva o enakosti, svobodi in bratstvu se je uresničil. Kakor so v stari družbi človeški trpeli pravični, plemeniti in dobrosrčni baš radi teh krasnih lastnostil svojih, tako so se v novem svetu lakomni in sebični ljudje sami izključevali iz družbe. Nagnenje zla, ki je doslej premagovalo dobro in je obsenčcvalo, je hiralo kakor goba iz kleti na prostem zraku, in plemenitejše lastnosti so se tako močno razvijale, da so zasmehovalci postali slavopevci in da je človeštvo prvič prišlo v nevarnost, da se ne bi samo vase zaljubilo. Brzo se je jasno pokazalo, česar niso hoteli verjeti modrijani in filozofi starega sveta, da je človek po naravi dober ln ne hudoben, plemenit in ne sebičen, da je milosrčen in ne okruten, da je vstvarjen po boljši podobi in ne kot karikatura Boga. Neprestani pritisk, ki je visel na nebrojnih pokolenjih In bi bil gotovo zadoščal, da bi bil pohujšal I angelje, ni mogel zatreti v človeški naturi prvotne plemenitosti. Jedva je bil odstranjen ta pritisk, se je upognjeno drevo nasilno dvignilo in svoje deblo vzravnalo proti nebu naravnost.« Ivan je zaprl zapisnik. »Samo to sem hotel vam fiovedati,« Je dostavil. »1 ako in nič drugače ne more biti nekoč i v bodoči naši državi.«
Zaploskali so. »Izbornol« so se glasili vzkliki okrog miz. ,	,
(Dalje.)
Ais
Ba
Ca
Cc
lin
Isc
ve
Rii
Al
pe
lo
G
ve
lu
B
C
R
Vojni minister ponavlja nato znane številčnega proračuna in delegacijam predlože-iHačrtč, ter prosi odsek, naj dovoli vse od *tie uprave zahtevane kredite.
Razprava o ekspozdju vojnega ministra Stvori na prihodnji seji v ponedljek, 1. de-%ra ob 4. popoldne.
IZ DRŽAVNEGA ZBORA.
Proračunski odsek.
(.Dunaj, 21. V proračunskem odseku se je ' paj nadaljevala debata o poročilu pododseka itižnoameriško paroplovbno družbo. Debata •k) nadaljevala v torek, 25. t. m.
Socialno politični odsek.
Dunaj, 21. Včeraj je socialno politični od-' dovršil Specialno debato o prvi skupini glogov za izpremembo zakona o penzijskem Vovanju. Prihodnji teden bo še ena seja, kateri bo govoril poročevalec Licht. Potem t>o glasovalo o prvi skupini.
GIBANJE POŠTNIH URADNIKOV.
. Mostec, 21. »Brlixer Ztg.« poroča, da so ^Iniki organizacij poštnih uslužbencev pred Jtkim z ozirom na predstoječo pasivno re-\ico naznanili oblastnijam svoj odstop. To i?opet preklicali, ker jim je bilo rečeno, da \ društva razpuščena, ako odstopijo odgo-jSj funkcionarja Ako pride do pasivne resi-/ice jo je pričakovati med 6. in 10. decern-
hrvaško vprašanje.
Dunaj, 21. Cesar je na avdienci barona :rlecza*že odločil o rešitvi hrvaške krize, ba je rešiti še nekoliko manjših vprašanj, ‘flen se more odpraviti komlsarijat. Včeraj , se odpeljala Tisza in Skerlecz v Budim-'to da se dogovorita o teh vprašanjih. Skli-1 bo ministrski svet, na katerem bosta nav-^ tudi hrvaški minister Pejačevič in komi-Skerlecz. Po končanem ministrskem svetu Vrne Tisza na Dunaj.
Budimpešta, 21. Baron Skerlecz je podal emu časnikarju sledeča pojasnila: Poročal 1 cesarju o dogovorih, ki smo jih sklenili s iškimi strankami o železničarski službeni kmatikl, o hrvaških krajevnih imenih in o barski akademiji. Železničarska pragmatika Predloži v pbliki zakonskega načrta, druga \ dogovora se pa izvršita z naredbanii. .tla predloži saboru pravilno pogodbo, ka-Sa se mora sklepati med Avstrijo in Ogrsko deset let. Skerlecz je izrekel nado, da bo na Hrvaškem trajen, ker so Izpolnjene hr-‘ke zahteve takorekoč na vsej črti (?). Raz-se, da bo komisarijat odpravljen.
SKRIVNOSTNA UMORA V OPATIJI. Opatija, 21. V opatijski okolici sta bila iz-%ia dva skrivnostna umora. 9. novembra je izginil iz Opatije 60letni poštni uradnik Jo-Kressel Odšel Je z doma najboljše volje, ^ se pa’ ni več. Sedaj pa je našel kmet v
gozdu pri Opatiji napol segnito, obešeno moško truplo. Sodnijska komisija je dognala, da gre za navidezen samomor, v resnici pa je bil izvšen roparski umor. — V gozdu blizu Matulj je našel krnet v grmovju moško truplo. Obvestil je orožništvo, ki je dognalo, da gre tudi tukaj za umor. Truplo je imelo čez in čez na-bodljaje z nožem, vsi žepi so bili prazni. Umorjeni je posestnik Blažič iz Kastva.
UPOR V BLAZNICI.
Rim, 21. Včeraj je 1700 prebivalcev blaznice v Ponte Severo v Lombardiji napadlo paznike in prepevaje delavsko himno, zapustilo umobolnico. Poslali so za njimi žandarmerijo.
24 RUDARJEV MRTVIH.
Birmingham, 20. V tukajšnjem rudniku za premog je bila včeraj silna eksplozija. 24 rudarjev je mrtvih.
MEHIKANSKE HOM ATIJE.
Mehiko, 21. Tujci se pripravljajo za slučaj nemirov. Angleški poslanik Garden je svetoval britskim državljanom, naj se organizirajo za obrambo. Američani delajo iz lastne iniciative priprave. Mogoče je, da se ustanovi splošna brambovska organizacija.
Goriško.
— Veselica v Nabrežini, ki jo je priredilo v nedeljo 16. novembra naše izobraževalno društvo »Vzajemnost«, je uspela kar najsijajnejše v moralnem in gmotnem oziru. V prostorni dvorani Grudnovi Še ni bilo toliko ljudi kakor na nedeljski veselici. In pogled na to množico, ki Je napolnila vse kotičke dvorane, je bil impozanten. Obila udeležba priča o simpatijah, ki jih uživa »Vzajemnost«. Veselica je podala sijajen dokaz, da je »Vzajemnost« teh simpatij vredna in da pozna nalogo, ki Jo je prevzela. Vsem sodelovalcem gre najiskrenejše priznanje za trud in uspeh, ki so ga dosegli. Posebno priznanje gre pevovodji sodrugu Macarolu in pevskima zboroma »Vzajemnosti« iz Nabrežine in Šempolaja za skupen nastop. Zbora sta zapela izredno lepo »Delavski pozdrav«. Vsi navzoči so bili zelo presenečeni, ker sta zbora tako lepo zapela to pesem, tembolj, ker sta bila oba zbora komaj pred kratkim ustanovljena. Javna zahvala gre tudi »Javni ljudski knjižnici«, ki je dala društvu brezplačno oder na razpolago. Vsselici je sledil ples, ki je trajal živahno in ob zabavi vseh navzočih pozno v noč. Z veselico, s tako raznovrstnim, bogatim in zares lepim programom je naša »Vzajemnost« pokazala, da hoče naprej in naprej, četudi se bori z velikimi težavami, do svojega cilja. Nabrežinskim sodrugom želimo še obilo tako elpih uspehov, kakor je bil nedeljski.
— Porotno sodišče v Gorici. Prihodnje porotniško zasedanje pri okrožnem sodišču sodišču v Gorici se prične 9. decembra t. I. Na
vrsto pridejo sledeče obravnave: Kazenska obravnava proti razpečevalcem ponarejenega denarja. Za to obravnavo sta določena dva
tedna. Obravnava zaradi razžaljenja časti potom tiska proti uredniku lista »L’ Eco del Li-torale«, katerega toži deželni svetnik v p. dr. Pettarin ter dve obravnavi zaradi razžaljenja časti potom tiska proti uredniku »Novega Časa«, katerega tožita deželna poslanca Kovač in Miklavič.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
 T ' ^ »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani.
Št. 23.371.
Razglas.
Pozor!
50.000 parov čevljevI
4 pare črevljev za K 9*—.
Zaradi vstavljenja plačil vc.čih velikih fabrik se ml je naro čilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podprti, rujav<> ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9'—. Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. St. 62. Zamena dopustna, tudi denar nazaj.
Glasom razglasa z dne 14. oktobra 1913, št. 27.439, je odredila c. kr. deželna vlada nadomestno volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani tet volitev obrtnih prisednikov vsklicnega sodišča in sicer za volilni razred dtflžu cev. odnosno delojemalcev na nedeljo, dne 28. novembra 1918, za volilni razred podjetnikov, odnosno delodajalcev pa na torek, dne 25. novembra 1918.
Volilo se bo na več voliščih.
,	...	delavci	iz	I. skupine (veliki obrati, izvzemši trgovske obrate), ki imajo
legitimacije z zaporednimi številkami od 1 do inklusive 1244, volijo dne 23. novembra 913 v telovadnici ljudske šole v Komenskega ulici; volilci, ki imajo legitimacije z za porednimi številkami od 1245 do inklusive 2490, volijo v telovadnici ljudske šole na Lojzovi cesti in volilci, ki imajo legitimacije z zaporednimi številkami od 2491 do inklusive 3733 pa volijo v dekliški šoli pri Sv. Jakobu.
delavci iz 11. skupine (mali obrati, izvzemši trgovske obrate), ki imajo legitimacije z zaporednimi številkami od 1 do inklusive 1010, volijo dne 23. novembra
, . •	dvor,a.ni Mestnega doma; volilci pa, ki imajo legitimacije od 1011 do in-
klusive 2057 v mali dvorani Mestnega doma.
\oMci	delavci	iz	lil. skupine (trgovski obrati) volijo dne 23. novembra 1913
na mestnem magistratu (Mestni trg št. 2, pritličje).
iz IV. skupine (višji nastavljenci> volijo dne 23. novembra 1913 od 10. ure zjutraj do 12. ure opoldne v veliki dvorani Mestnega doma.
Volilci pt ftjetniki iz I. in II skupine (veliki in mali obrati, izvzemši trgovske obrate) volijo dne 25. novembra 1913 v veliki dvorani Mestnega doma.
Volilci podjetniki iz III. skupine (trgovski obrati) volijo dne 25. novembra 1913 na mestnem	magistratu	(Mestni trg	št. 2, pritličje).
delodajalci iz IV.	skupine (višjih nastavljencev) volijo	dne	25.	novembra
1913 v mali dvorani Mestnega dfmia.
Volitev se prične vsakokrat, izvzemši IV. skupine delojemalcev, ob 8. uri zjutraj in konča ob 12. uri opoldne. Sicer pa bode na legitimacijah označba volišča in volilnega časa.
Ob navedenih dnevih otvori volilni komisar ob določeni uri volitev ne glede na število došlih	volilcev,	ter	jo zaključi ob določeni uri, nakar smejo glasovnice oddati
samo Je oni volilci, ki	se nahajajo	v volilnem lokalu.
Voli	se na ta	način, da v	volilnem imeniku	vpisane	osebe	oddajo	osebno	gla-
sovnice, pri čemer je pokazati izkaznico v svrho, da jo volilni komisar zaznamuje. Osebe, ki nimajo izkaznice ali pa imajo že zaznamovano izkaznico, ne morejo voliti.
Radi tega se vsi volilni upravičenci, ki tri dni pred začetkom tozadevne volitve ,ne bi prejeli izkaznic, poživljajo, da iste dvignejo pri občinskem uradu (mestni ekspedit, Mestni trg št. 27, III. nadstropje).
Mestni magistrat ljubljanski,
. *	dne	3. novembra 1913.
Zdravniški red okrajne bolniške blagajne v Gorici.
.k ‘
Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah:
Aissovizza, Alfieri, Alvarez, Andrea (Sv.), Angiolina, Antonio (Sv. trg), Aprica, Aquileia, Arcadi, Ariosto, Bagni, Barca, Baronio, Rarzellini, Bertolim, Blaserna Boschelto, Bosizio, Cumpagnuzza, Canoniza, Cappuccini, Caraveggia (dvorišče). Carita (vicolo), Casa rosso, Castalda, Castello (nva), Castello I, II, III, Cerri, Cipressi, Cipriani, Codelli, Colle, Consortiva, Contavalle, Corso F. G., Corso O. V„ Cz6rnig, Della Barca. Dogana, Donizetti, Dreossi, Duomo in trg, Edling (prehod), Galileo Galilei, Giacinto Gal-lina Giuseppe Giusli, Garzarolli, Goldoni, Grabizio, Ilario (dvorišče sv.), Iscur, Leoni, Levada, Luigia, Lombroso, Lunga, Lung’ Isonzo, Macello, Magazzini, Mandria, Manzano, Manzoni, Marco (sv.), Marzia, Mattioli, Monte del Maj, Montecucco, Monte-vecchio, Municipio, Nuova, Otti, Paolo Diacono, Pasconi, Pietro (sv.), Ponterotto, Posta vecchia, Pozzo (zagata), Rabatta Rassauer, Ristori, Rocco (trg), Rossini, Scalo merci, Scuola agraria, Stazione meridiuoale. Teatro, Tominz, Torrione, Tuscolano, Trento,
Tre re, Trieste, Usina, Valdirose, Vandola, Velodromo, Vogel.
Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah:
Alpi Giulie, Angolo, Antonio (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Bianca, Barriera, Bosco, Brolo, Čampi, Camposanto, Capellaris, Cap-pella, Carducci, Caserma, Castagnovizza, Caterina (sv.), Catterini (trg), Chiara (sv.), Cocevia, Castello (dietro), Coceviutta, Co-lonia, CordaiuoII, Corno, Coronini, Corta, Cristo (in trg) Croce, De Atnicis (trg), Dante, Formica, Fornace, Franconia, Gelsi, Giovanni (sv.), Ginnastica (in trg), Grande (trg), Grazigna, Grado, Legna, Mauro (san), Molino, Monache, Moncorona, Monte-verde, Morelli, Orzoni, Ospitale, Pacassi (largo), Palladio, Paludi, Percoto, Pergola, Peschiera, Petrarca, Piazzutta (riva), Pico-lut, Poggio, Ponte Isonzo, Ponte Nuovo, Rafut, Rastello, Rota (trg), Salcano, Sassaie, Scala, Scogli, Scuole, Seminario, Straži g, Stretta, Tomaseo (trg), Torrente, Torrioni, Trigetnina, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volpe, Velpa, Zorutti.
Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh:
i ______-	  .
Bate, Banjšica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv.
Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici.
•V'"'."
Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh:
Gradnja (Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornberg, Dol, Gradiškuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, Prvačina, Peč, Renče, Rupa, Orehovlje, Rubije, Standrež, Sv. Martin na Krasu, Sv. Peter, Sovodnje, Staragora, Šempas, Vrtojba gor. in dol., F	Vogersko,	Volčjadraga,	Vrh.	J
Bolniška izpričevala se izdajajo.
V uradu blagajne, ulica Morelli št. 10.
»	m
•	m
X*
Zdravnik in njegovo stanovanje.
Ura in kraj sprejema.
Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez.
Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande.
Od 2. do 3.30 v svoji ambulanti v ulici Alvarez in od 11.30. do V*l. pop. v ambulanti blagajne ulica Morelli.
Dr. Ivan Villat, P. Duomo št. 3.
Dr. Maks Adler-stein, ul. Dreossi 19 (ženska bolnišnica.)
Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. v ambulanti blagajne ulica Morelli 16.
Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanti, P. Duomo 3.
Od 9. do 10. zjutraj v ambulanti blagajne in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanti, ulica Dreossi 19.
Za stanovalce sodnega okraja Kanal.
Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu
Dr. R. Zamponi v Kanalu.
Od 9. do 10. zjutraj in od 8. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Kanalu.
Za stanovalce sodnega okraja Tolmin.
• v.*.'	:	~
Pri podružnici okr. bol. blag. v Tolminu.
Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu.
Od 9. do 10. zjutraj v ambulanti zdravnika v Tolminu; vsak torek in petek od 3. do 5. pop. v ambulanti na Bači.
Za stanovalce sodnega okraja Kobarid,
Pri dr. Hinku Več v Kobaridu.
Dr. Hinko. Več Kobarid.
Za stanovalce sodnega okraja Bovec.
Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Kobaridu.
Pri dr. Josipu Hor&k, Bovec.
Dr. Josip Horfik Bovec
Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Bovcu.
../t -
.♦-•-Vi '	•;?
Za stanovalce sodnega okraja Cerkno.
Pri dr. Fanti-šeku Smyčka, Cerkno.
Dr. Fantišek Smyčka, Cerkno.
Od 9. do 10. zjutraj in od 8. do 4. pop. v ambulanti zdravnika v Cerknem.
v.	 IUIVIIIi
V nujnih slučajih obrniti se je naravnost na dom zdiavnika in potem poskrbeti si zdravniško izpričevalo v uradih blagajne, odnosno pri podružnici v Tolminu ali pri zdravnikih posameznih okrajev v Kanalu, Kobaridu, Bcvcu in v Cerknem.
’|r'*	|	Ker »o vžigalice jugoslovansko sodalno demokratične stranke že
F	*	pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice wArbeiterwille“.
V	•	::	Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani.
J5 2L
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
po najmzji ceni.
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-:::	kih	do	40	kron.	:::
Načelstvo.
□
■
m
□
■
■
B
■
■
m
■
■
■
□
■
m
m
n
ŽE3BE3:
NASI ZAPISKI
$
A
Socialistična revija. —
ur Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3’60 K.
Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici.^
  —$
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-
•••
•••
ložbi „ZARJE“. :::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako leto K 1'—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
□
Občno konsumno društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
—	—zrr._ -.r-srrrss1.1 1
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
+ f
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupliena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter	jih	obrestuje	po	--------
B*- 51
O
H
m
m
m
S
\»/	\cE>/
ZENSKI LIST
glasilo socialističnega ženstva
Urednica. Alojzija Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1;20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
(§\V/e>
Mb
f/
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
Pripovedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 v n.
S. Macha r: Magdalena. Preloži! dr Anton Dermota. Cena 2 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim { cčiitcm. II. del. Cena 2 K.
P. Mihalek: Iz rižin življenja. Cena 1 K, M. Gorki j: Mati. Cena 4 K.
E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan.
Znanstveni spisi:
Dr. Drag. Lončar: Politično	življenje	D	r. I v a n Pr i j a t c 1 j:	Prešernov spomenik.
Slovencev.	Cena 80 vin.
Dr. Drag. Lončar: Dr.	Janez	Bleiwei5	D	r. I v a n P r i j a te 1 j:	Drama Prešernovega
in njegova doba. Cena 1	K.	življenja. Cena 40 vin.
Abditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja:
— Vojna in socialna demokiacija. Cena 30 vin.
— ■— Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin.
—•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
L:beratus:V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —■— Razprava Vil rednega zbora jugoslovanske scc. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
Cena 6 vin.
—•— Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin.
Knjižica časopisa „Naprej“.
Ant. Kristan: Socializem. 1. zvezek. Dr uga KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena izdajn. Cena 20 vin.	30 vin.
Ant. K r ista n: Socialna demokracija in Karl Kautsky: Proletarijat. Cena 30 v. kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.	Karl Kautsky: Razredni boj. Cena 40 v.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 14 vin.	50	vin.
K. M a r x in Fr. Engels: Komunističnima- Etbin Kristan: Nevarni socializem. Cena nifest. Cena 40	vin.	30	vin.
L. Walirmund: Katoliško svetovno razi- Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Anton Kristan: O konsumnih diuštviti.
Kar! Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje	Cena 20 vin
v malem. Cena 30 vin.	E. Kristan: Narodno vprašanje in Slo-
venci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K	V	zalogi	so	tudi še letniki 1912>
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin.	*	^
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
■ r	»Zarja*:
letniki n leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron.
'ČSiŽT Založbo,Zarje' v Ljubljani