Lelo VII., šiev. 129. Cetfe, sobofa 21. novembra 1925. Poštnina plačana v gofovinl. Naročni/ra Zq Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: le.tno 240 Din. S»o6amezii« siewilka I Oin. Izhajst v tarafcj četrtels In soboto» Redakcija in upravai Strossmagerjeva iilica 1, pritl. Tel. 65.— RaC. p.-č. zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Državna hipotokarna hnn It ci Nedavno je slovensko javnost raz- burila vest, da nanierava državna hi- potekarna banka ustanoviti v Zagrebu svojo podružnico, ki naj bi raztezala svoj delokrog tudi na ljubl'jansko in mariborsko oblast. Kakor so je pozne- je izkazalo, je bila ta vest prezgodnja, ker državna hipotekarna banka ne mi- sli na ustanovitev podružnice, dokler ne poteče rok, določen ji za prevzem pupiJarnih in javnih denarjev. Našo javnost utegnejo zanimati aktualna izvajanja tajniJca. društva de- narnih zavodov v Zagrebu g. dr. Mi- i'enka Markovica, katera je pred krat- kim priobčil o državni hipotekarni banki. Gospod dr. Markovic izvaja sle- deee: Državna bipotekarna banka naše kraljevine je nastala iz uprave fondov bivše kraljevine Srbije. Po zakonu iz leta 1862. so se strnili celokupni de- narji javnih in mnogiili privatnih fon- dov v državni zavod pod naslovom uprave fondov. Glavna nal'oga tega za- voda je bila dajanje cenenih kreditov, zlasti hipotekarnili posojil iz razpolož- iji'viJi siodstev. Poznojc je začela dr- žavna bipotekarna banka izdajati tudi zastavne listine in je prišla na ta na- cin ne glede na zaupanl kapital različnih fondov in privatnih zavodov ter privatnih vloznikov do izdatnih sredstev, katerih se je inogla posluže- vaü zar izpolnitev svoje naloge. A že v Srbiji so se pojavljali resni pomisleki proti posfovanju uprave fondov. Za te pogosto nteo bili odločilni sanio gospo- daiski1 razlogi. S poznejšim zakonom •so delokrog zavoda in poslovanje upra- ve na novo uredili. V jugoslovenski drzavi se je delo- krog1 uprave fondov z zakonom razši- j'il na cet'o krajevino. Ob tej priliki je dobil zavod na.slov >drzavna hipote- karna banka«, ki boljše odgovarja na- tnenu poslovanja. Za novi delokrog pa niso zado- stovala razpoložljiva sredstva. zlasti ker je vojna povzročik zavodu težko krizo in velike izgube, ki so ga prisili- le, da je oinejil svoje poslovanje. Vsa skrb banko je sedaj usmerjena za tern, da si prklobi potrebna denarna sred- .stva. Iz tega razloga se je odloeila, da prevzame upravo vseh javnih in tern podobnih fondov tudi na ozemlju biv- se. avstro-ogrske monarhije, kjer do tedaj ni1 bilo državnega zavoda te vr- ste. Ta namera državne hipotekarne banke jo osupnil'a gospodarske kroge v novih pokrajinah in izzvala moeen od- por. Ti so opozarjali na resne posledi- ce, ki bi nastale za gospodarstvo v-. no- vih pokrajinah, ako se mu odvzamejo ti kapitali1, zlasti ker se gospodarstvo nahaja v težki krizi, Poudarjalo se je tudi, da ni nikakega jamstva za ob- jektivno bančno politiko in opozarjalo, da radi ugodnega obrestovanja in var- ne naložbe teh kapital'ov pri denarnih zavodih v novih pokrajinah sploh ni nikake potrebe za res ormo, kolikor pri- dejo v poštev interesi lastniikov teh ka- piitalov. Na drugii strain- se je kazala jas- na tendenca prevzeti nadzorstvo in upravo teh kapitalov z namenom, da se po državni hipotekarni banki in drugih na novo ustanovljenih zavodih za: dajanje kmetskiih in obrtniških po- sojil globfje prod re v gospodarske raz- inere svojih drzavljanov. Na podlagi novel zakona iz 1. 19i2. in 1924. so se izpreinunila nekatera materijelna in forin,elna določtfa zakona o drža\aii banki. Prva novela je koinpromisnim potoin rešila vprašanje prevzema vseh javnih in podobnih fondov v upravo državne hipotckai'no banke. Zakon nami-eo določa, da preidejo ti fondi najka.sneje do leta 1933. na državno hipotekarno banko in da noben de- narni zavod od leta 1927. naprej ne sme sprejemati denarjev takili fondov. Ob tej priliki je omeniti, da nala- ga zakon denarniiin zavodom dolžnost, katero vršiti niiso poklicani in je tudi ne niorejo vršiti. Večina teh kapitalov obstoji iz hranilnih vlog, Ln denarni zavodi z ozirom na bančna pravna določila liHi ne niorejo ugotoviti, so-li te vlogo last kakega takega fonda, ker se more lastnik skriü za šifro afi jz- ; inisljeno hue. Za dvi& takih vlog je edino predpisana predložitev vložne knjižico. To velja tako glede zakonske dolznosti odpreme takih fondov, kakor glede zakonske prepovedi sprejemati novo vloge fondov. Ako ne gre za hra- nii'ne vloge, denarni zavod zopet ne sme bicz dovoljenja vla-gatelja razpo- lagatii z vlogo. Gim pride do izvršitve tega zakonskega določila, se bo morala ta dolžnost pač prenesti na lastnike ai'i upravnike naloženih kapitalov, ni- kakor pa se je ne more pustiti denar- nim zavodom. (Konec pride.) Politika p Program ministra Stepana Ra- diča. Razni listi objavljajo izčrpna po- ročila o izjavi prosvetnega ministra Stjepana Radiča glede bodoče prosvetne politike. Poročila nimajo komentarjev. V učiteljskih in profesorskih krogih je izjava gospoda Radica, da bo izposlo- val svojim prijateljem koncesije, iz- zvala precejšnje razburjenje. To izjavo to'macijo tako, da bo svojim pristašem, učiteljem in profesorjem, zasigural do- bra mesta. Obljubil je tudi velike iz- spremembe v prosvetnem ministrstvu. Povsod pa vlada prepričanje, da radi- kali takim konpenzacijam ne bodo na- klonjeni. — Radič je v sredo zvečer prvič prisostvoval seji ministrskega sveta. Seveda je takoj tudi on povzel besedo in predlagal, naj se odpravi duhovniSka bera, ker je baje takšno duhovniško beračenje srednjeveški običaj, ki ne gre več v današnjo pro- svetljeno dobo. O stvari bo v spora- zumu z Radičem ukrepal minister za vere Miša Trifunovič in tako je mo- Ror'e da se duhovniška bera res od- pravi. Vsekakor je bera ponižujoča za duhovni5kt stan in tlačanska za. kmeta. Duhovnik naj bo plačan uradnik, ki naj zares tudi dela v prid državi in narodu. Paziti bo samo treba, da z odpravo bere ne bodo oškodovani naj- revnejši in navadno tudi najbolj pošteni duhovniki, za katere se njihovi pred- stojniki navadno malo brigajo. p Redni proračun je predložen zbornici. Ena najnujnejžih zadev, s katero se ima baviti Narodnaskupščina, so proračunske dvanajstine od decem- bra do marca, ki so že predložene fi- nančnemu odboru. O njih razpravlja vlada in stavlja poslednje izpremembe. Seja ministrskega sveta je v sredo iz- ključno veljala proračunskim dvanajsti- nam, seja v četrtek je napravila zadnje izpremembe v predlogu. Za petek po- poldne je sklicala seja finančnega odbora s prvo točko dnevnega reda: razprava o proračunskih dvanajstinah Tarifna sekcija finančnega odbora je delala v četrtek v pospešenem tempu, ker pride takoj po dvanajstinah pred plenum odbora zakonski predlog o carinski tarifi. Ker ima vlada predložiti vsako leto najkasneje do 20. novem- bra Narodni skupščini proračun, kakor to določa ustava, je predložil v četrtek finančni minister dr. Stojadinovic zbor- nici predlog srednjega proračuna za proračunsko leto 1926/27. Predloženi proračun za leto 1926/27, ki pa je izdelan Sele v glavnih obrisih, je pri- bližno za dve miliiardi večji od zadnjega. p Spored kongresa SDS Glavni odbor samostojne demokratske stranke je določil dnevni red strankinega kon- gresa, ki se bo vršil v Beogradu. Dnevni red obsega sledeče točke: 1. Splošni politični položaj (poroča Svetozar Pribičevič), 2. zunanja poli- tika (dr. Prvislav Grisogono), 3. no- tranja politika, samouprava, uprava, občinske in oblastne volitve (dr. Gre- gor Žerjav), 4. socijalni in gospodarski položaj (Juraj Demetrovič). 5. agrarne zadeve in kolonizacija (dr. Hinko Kriz- man), 6. finančna politika (dr. Sveti- slav Popovič), 7. prosveia (Jeremija Živanovič), 8. organizacija^ in propa- ganda stranke (Ivo Jelavič), 9. pred- logi čianov glavnega odbora in oblast- nih organizacij, 10. volitve predsed- nika in članov glavnega odbora stranke. p Anarhizem v Bolgariji. Po po- ročilih iz Sofije se je vnel v sredo zvečer v neki stranski ulici hud boj med policijo in anarhisti. Policija je izvedela, da se anarhisti tarn redno tajno sestajajo. Obkolila je hišo in po- zvala anarhiste, da se udajo. Ti so odgovorili z ostrim streljanjem iz pušk in z bombami. Orožništvo je vdrlo v hiSo in aretiralo več anarhistov. Na obeh straneh je več mrtvih in težko ranjenih. Posamezni od aretiranih so bili potom žreba določeni, da izvrše atentate na ministre in druge vladne osebe. Organizacija je imela pristaše tudi v drugih mestih, kjer so bile iz- vršene mnoge aretacije. Vsem, ki sprašujejo upravo pismeno o tem all onem, javljamo enkrat za vselej, da ne bomo odgovarjali ni- kornur, če vprašanju ne bo priloženo 1*50 Din za troSke. Antonio Foyazzo.ro: Kapljica ruma. lNjene oči so mi ukazale molčati: si'azabnik je vstopil s čajevo posodo. — Le zame — je rekla s pritaje- nim glasom — radi Leopardija. Lju- bila je Leopardija, čeprav je bila tuj- ka, m često sein ji ga či.tal; ni trpela, da bi tedaj kdo slišal en sam verz. Oni večer pa ji nisem čital, prevelika je bi- Ta v meni rnrzlica strasti; govoril sem prijateljici o vizijah,. ki sem jih imel o njej in, najiiii. nesmrtni) Ijubeznii, še predno je ona prLšla v Italijo. Ne vem, kakšen genij mi jo vdihnil be^sede, ki •so kakor ognjeni valovi v burji, vstaja- ie iz mojega srca, in se pretrgale na iiiojili ustnili. Menda niso ianeli shi- žabniki ničesar izvedeti o najini zvezi; a Joleno je mučila liiisel, da bi ne cul kdo drug le en sam hap, in morda ce- lo v trenutkiii redkih izbruliov moje duse. — Nažgite — je rekla strežaju. Uražilo me je, da ga ni hitro odposla- 1'a, molčal sem, ko sva ostala sama in gledal čist, azurcn plamen v samo- varu, ki je bil podoben srebrovemu plinu. Tudi Jelena je molčala; a po dolgem presledku. moKanja sem videl dve solzi, ki sta ji tekli po licih, čeprav iijene veiike oči niso izražale žalosti. —: Jelena! — sem yzkliknif. Umkila je moj vzkl'ik z nasme- honi in gesto.. Dala ml je znamenje, da ugasnem, in rekla: — Govoriti moram z Vanii. Nisem se zavzel, ker mi je rekla »Vi«, mesto »Ti«; često mi je dajala čisto oficijelen nasfov, in vajen sem bil teh bizarnosti; a zbal sem se tega radi zvoka besed. Ni govorila hitro; obrnje- na je bila proti velikim oknom, ki za- pirajo sobo na zapadni strani, in gle- dala tain doli v teinni, deževni noči lu- ei Firence, stiskaje si ob čelo vejo veti- kega rododendrona, polnega krvavo- rdečega cvetja. Caj je bil pripravljen. Natocil sem ga Jeleni v skodelico, ki sem, ko sem udušil tesnobo v grlu, vprašal z na- vadnian glasom obiitajno vprašanje: — Mleko ali rum? Dovoljeno naj bo, da ne povem, zakaj Jelena ni hotela, da bi jo kedaj naravnost vprašal, smem-li ostati pri njej še eno ali dve uri po polnoči, ko so navadno pogasnili luci pri vhodu in svetilko v; veži. Domenila sva se, da mi je to dovoljeno, če je Jelena vzela k'caju rum, mesto mleka. Zatorej sem yprasal: — Ml*eko ali rum?. Jelena se je obrnila. Ni bilo več videti na obrazu dveh svetlih solz. — Čuj — mi je rekla, kot da ni razumela mojega vprašanja — rekel si mi nekoe, da je v mojem značaju preveč ugank, da je prevoc neverjeten, da bi bil model za umetnino. Mi nisi tega rekel"? Res je, in priznal sem. — Ne sme biti tako — je rekla strastno. — Preveč ljubiš žene svoje fantazije! Jaz sem lepša, bolj živa in resničnejša! Kat'eri ljudje so to, ki bi se jim zdela neverjetna? Kaj te to bri- ga, tebe? Ali morda misliš, da nikdar ne bi\bil sl'aven? Ne ljubila bi te tako! Ne ponižam se toliko, da bi se sporn- nila vseh teh ljudi pod nama. Hočem, da nai.iišoš o meni pesem, kadar ti bo pričel ugašati spomin name. Prekinil sem jo s protestom, in ji prijel roko. Hočem — je nadaljevala, in pu- stila svojo mrzfo roko v moji, — zopet ostati v tvoji duši in biti ljubljena kot so »one druge« in še bolj. Mi to pb- ljubljaš? — Jelena — sem vzkliknil — mo- ja, vedno moja Jelena, zakaj mi go- voriš tako, kako pač misriš . . .?. Obledela je, zasvetile so. se ji v ne- strpnosti oči. — Obljubljaš? — je ponovila težko — mi to obljubljaš? — Da, da — sem odgovoril, in ho- tel govoriiti še več; a ona je tako burno dvigq.ila mojo roko k ustnain, da mi je eustvo, ki ga ne morom oi>'^?>M /a- prlo glas. — Dobro mi poglej oči — je ro- kla, in dvignila obraz: — bodi veren slikar. — Nikdar, nikdar — sem odgo- voril — no bom mogel opisati tvojiK čudovitih oči. Vedla je to, rekel sem ji to že več- krat, da ni v človeški govorici izräza, ki bi opisal" cudovit značaj njenega po- gleda. Žalostno se je nasmehnila in dejala, ko si je položila roko na srce: — A najhuje je tu. — Jelena — sem ji nežno rekel — si-li zato jokala> in to me je prestra- šifo? Tedaj mi je rekla grenke besede, in spomin na nje me obhaja danes, po tolikih letih, še vedno po noči in v sa- nioti. Pisali so jil z Litvanske: sorod- niki, ki so je bili nevredni, morda tudi nepravi, so se sklicevali na dobroto njonega srca in prosili da se vrne v mrzlo domovino; in ona, vedoč, da jo ubije podnebje in Ijubezen, je s svojo usodno žejo po žrtvovanju odpotovala po dveh dneh v Vilno, kamor »nihče« ni mogel za njo. Pozabiti bi Hotel bedaste stvari, ki sem jih govornl in storil v tej> hudii uri, proti svojemu obicajnemu skopticne- mu iniru; a preje bi bil s svojiini tre- petajočimi pestmi zdrobil marmornata Siran 2 »NOVA D O B Ai Stov. 129 Celjska kronika* c Protl plačevanju uradništva za poko]n1nskl sklad. Krajevna organi- zacija SDS. v Celju je sklenila, na svojem sestanku dne 18. novembra 1925 z ozirom na Časopisno vest o zakon- skem načrtu člena 27 novih proračun- skih dvanajstin, s katerim bi se uvedla obveznost državnih narneščencev in upokojencev plačevati poleg že ob- stoječih težkih davkov in drugih bre- men 4 oziroma 3 odstotke za pokoj- ninski sklad, prositi klub SDS. in zlasti pcslanca dr. Žerjava in dr. Pivka, da se zavzamejo z vso odločnostjo za pre- prečenje te nove težke obremenitve javnih nameščencev in vpokojencev. Nameščenstvo mora v svojem težav- nem položaju radi neizplačila Že davno zapadlih in neštetokrat obljubljenih di- ferenc ugotoviti z globokim razočara- njem, da v novih dvanajstinah te niso upoStevane. Tem manj bi moglo pre- nesti, ako bi se mu sedaj namesto pri- čakovanega izplačila naprtile nove da- lekosežne dajatve. c Mestno gledallšče v Celju. Po- novno smo že opazili, da zahaja h gledaliSkim predstavam, ki so izrazito le za odrasle, večkrat tudi nedozorela mladina, ki dela ne razume ali pa išče in najde v njem to, Cesar ni. Zadnji čas je tudi prav nedostojno »oživelo« dijaško stojižče, ki menda misli, da ne sme zaostati za galerijo. Uprava gle- dališča nas obvešča, da bo v prihodnje na prav energičen način izpraznila pro- store in odstranila dijaštvo in druge, ki ne vedo, kako se je vesti v gleda- liaču. Reditelji v gledališču imajo to- zadevna navodila ter tudi strog nalog, da med predstavo ne puste nikogar v gledališče. Kdor pride prepozno, bo čakal do konca dejanja. Toliko spošto- vanja dolguje gledališču vsak in toliko obzimosti do drugih naj ima vsak ob- iskovalec gledališča. c Operna predstava v Celju. Ljub- janska opera bo gostovala v nedeljo popoldne v mestnen; gledališču. V režiji in pod taktirko g. ravnatelja PoliČa bodo peli Massenetovo opero »Manon«. Za gostovanje ljubljanske opere vlada splošno zanimanje; vstopnice so bile takoj prvi dan že razprodane. Operni ansambel, obstoječ iz 72 oseb, odpotuje v Celje v nedeljo, 22. t. m. opoldne ter se vrne še isti večer v Ljubljano. Občinstvo opozarjamo, da je začetek predstave točno ob pol 4. popoldne. c Besedilo opere Manon je tiskano na gledaliških listih. PriporoČamo ob- činstvu, da snov radi lažjega umeva- nja opere predela. c Zgradba nove šo e za Celjsko okollco je predmet ponovnih notic v »Slovencu«i ki skušajo pred javnostjo opravičiti dejstvo, da ta velika in go- spodarsko močna občina dekliške sole še sploh nima, deška Sola pa je ža- lostna podrtija, ki je vsem Slovencem v nečast in sramoto. Nekdaj nam šole niso pustili graditi celjski Nemci — baje zato ne, ker smo jo hoteli za vsako ceno imeti v mestu. — Sedaj pa smo 2e osmo leto svoji gospodarji, sole pa še vedno ni. Tisoč izgovorov naj za- krije našo sramoto, eden načrt za drugim se ovrže in izgrize, s?.mo da ni treba zidati šole, kaj nam pri tem mar napredka in zdravja mladine, saj zadošča, da se vrše o tern razprave in rabijo lepe besedc. Ko bi danes vstali iz grobov tisti, ki so nekdaj vodili naš narodni boj na teh tleh, ko je 5lo na življenje in smrt, ko je šlo za vsako ped zemlje in za vsako naše dete, ti bi se razjokali nad nami pritlikavci, ki tako čuvamo dedščino njih žrtcv in tako zanemarjamo najvišje do!žno';ti, ki jih ima vsak narod do svoje mla- dine. Šolsko vprašanje je prevzvišeno, da bi nam šlo za polemiko s katerim- koli časopisom ali stranko, čutimo pa javno dolžnost, da pribijemo to brez- vestrio fgro, ki se uganja že predolgo v sramoto in škodo nas vseh in se le čudimo, da morejo višje oblasti vse to tako rnirno in potrpežljivo gledati. Ra- zumemo, da je to prav raznim oko- liškim nemškutarjem, prav je tudi ta- kim ljudem, ki vidijo v Šoli še vedno nepotrebno zlo, ki stane denarja — narodna in kulturna dolžnost naSe dobe pa zahteva, da se neha z večnim skle- panjem in da stori tudi davčno močna velika industrijska Okoliška občina tisto svojo dolžnost, ki jo je poslednja naSa revna gorska občina e davno izvedla. c Frar.cosko yrci*r...vLnU'„ V ne- J.:i- ''r-~ ^ v ;-, ^ d::~;c:t!h dopaldne bo (•. R?,,e NUi'tel, lek- tor ijii-r ;•;;•;,¦. ; ¦-"' ¦'"" \ o pred- motu »Li T1 :.i:;e bode sordini j'll.•) v*-c p;: .n ulik, radi če- ^ir :¦-••¦ do "¦- w.iVs'. 'vo.Občmstvo, ski jezi--:.\ je vrsi!o v Tr^ovsk- c Dobcou?'1*** pjiseditev, kalerö priredi v dneh 13. in 13. decpmbra t. 1. Drž. zaščila dece in mladine v Celju s sodelovanjem vseh štirih tuk. osnovnih šol v prid letošnji božičnici za obda- ritev najrevnejših šolskih otrok, se marljivo pripravlja. Na vzporedu so deklamacije, petje, igra ter rajalni na- stop. NatanČnejši vzpored se objavi v kratkem. Z ozirom na človekoljubni namen teh prireditev se p. n. celjska društva vljudno prosijo, da v teh dveh dnek ne prirejajo drugih predstav. — Odbor zaščite dece. c I. mladinsko muzikalno pre- davanje Glasbene Matice v Celju se je vršilo v nedeljo, dne 15. novembra v cerkvi oo. kapucinov. Tema mu je bila »Orgle«. — Mladina se je zbrala na prostornem koru, kjer je predaval g. Mihelčič zelo nazorno o kakovosti in funkciji posameznih sestavnih delov orgel, tako da so dobili poslušalci jasno sliko o instrumentu, ki ga v živ- Ijenju tolikrat čujejo, a malo poznaio. Poljudnemu in zanimivemu predavanju je sledil vzpored glasbenih točk. Gosp. Mihelčič je zaigral Bossija »Preludij« in Brosiga »Toccato« in »Postludij« za orgle. G. Karl Sancin, ravnatelj celjske Glasbene Matice, je izvajal na goslih Daubejevo »Molitev« in Händlov »Lar- go« s spremljevanjem orgel, gospica ploščo mize, kot uklonil Jefeno s proš- njami in jezo. Obtoževal sern jo končno egoizma; rekel sem ji, da misli le nase, vedno nase; da smatra krepost za dra- gulj, da se občuduje nad vse stvari. A hitro sem ji padel k nogam in jo prosil odpuščenja. — Ne — je rekta in vstala — inorda je boljše, da je tako: manj je trpljenja. Zaman sem jo prosil, rotil, še vedno klece, in jo držal za roko. — Manj je trpljenja — je ponav- Ijata — manj trpljenja. Njen glas se je boril s solzami, a čuti, je bilo zaničevanje te slabosti živ- cev; roko mi je odmaknila. Vstal sem. Bilo je polnoči. Jetena, vzravnana, ni govorila in me ni pogledala, a zdelo se mi je, da čaka mojega odhoda. Iz Leopardija sem vzel vejico oljke, ki jo je vtaknila v knjigo ona, za znamenje, in sem tiho dejal: — Dovolite? Pogledala me je s svojim nebe- škim pogfedom kot nekdaj, a ni dala znamenja, ni rekla besede. Položil sem vejico nazaj; zdelo se mi' je, da umi- rara. Ustavil sem se predno sem hotel oditi skozi vrata brez pozdrava. Jetena je zašepetala, ne da bi se ganila: — Napravili me boste bofjšo v svojL knjigi in bolj me boste ljubili v svoji Jknjigi, kakor živo. Služabnik je vstopil in naznanil, da moj voz čaka, a da silno dezuje. —Prosim Vas — mi je dejala Jefena srneje, kot bi hotela pred njim zakritii naj in o razburjenje — za dru- go kapljico ruma. Kakor pijan sem pritipal do mi- ze, mcdtem ko je služabnik odhajal. A kristalna steklenica je bila prazna. V prejšnjom razburjenju sem ji strl dno in rum je tiho izteket na tla. — Za dve kapljici ga je še — je rekla Jelena. Odprla je majhno odprtinico v svoji zlati zapestnici in je s solzami v očeh zbrala zadnjo kapljico tekočine, ki, se je svetila na robu kristame case; uboga zadnja kapljica najinih srečnih dni. Nesla je zapestnico k uslnam; a predno jo jo dala meni', sem z njenih ust pil nje žareči sok. Hranim še vodno v svojih prsih ogenj, ki ga more pogasiti le smrt: in vedno, vedno, kadar delam na knjigi, v kateri oživi Jelena, je vse, kar mi prihaja resnicno od srca, polno onega čudnega vonja in fantastičnega ognja one kapljice ruma. KTatnica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje sc smeje z lestečimi zobmi Dnevna gojitev s »Kaiodontomf je najsigurnejša pot, da obvaru* jete iepoto in zdravje Vaših zob. jchccasc zob) la khäna^ i lisli/i *rsaLgc/cür Mihelčičeva pa je zapela Bach-Gouno- dovo »Meditacijo« s spremljevanjem gosli in orgel. — Prireditev je bila do- vrSena in priča o plemenitem strem- ljenju naših glasbenih činiteljev, ki tako skrbijo za muzikalno vzgojo naše mladine. f+k c Spored koncerta kvarteta Zika, ki bo v soboto 21. t. m. v gledališču v Celju, vsebuje skladbe Malipiera, Mozarta in Smetane. Malipiero je med glavnimi predstavitelji sodobne mo- derne italijanske glasbe. — »Stornelü e Ballate« je kvartetna skladba v enem stavku, komponirana v ekspresijoni- stičnem stilu. »Stornelli«, ki pomeni to, ka »ritornelli«, znači repetiranje ali ponavljanje glavne teme v najrazliČ- oejšiv varijantah. (Ne v varijantah, kakor je pomotoma tolmačil kritik ne- kega lista in še zamenjal besedo stor- nello s slovenskim ptičem škorcem !) Dalje pride Mozartov kvartet Es-dur. ki je eden najlepših tega znamenitega in velikega nemškega klasika. Kot tretjo točko igrajo Zikovci B. S m e- tanov II. kvartet, ki je biser komorne češke muzike. Značilno za ta kvartet je dejstvo, da je veliki mojster Sme- tana bil že skoro gluh, ko je ustvarjal to delo. Kakor kaže predprodaja, je zanimanje za ta koncert zelo veliko. Obeta se nam užitek prve vrste. c Klub Esperantistov v Celju. Kakor je bilo že objavljanoi se bode vršil občni zbor dne 24. novembra 1.1. v zadnji sobi restavracije Celjskega doma ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je med druffimi točkami tudi sprejem članov. Kdor hoče pristopiti, naj to pismeno sporoči klubu še pred občnim zborom. Članom je klub raz- poslal še posebna vabila za občni zbor in je v interesu vsakega člana, da se vabilu zanesljivo odzove. c DljaŠki kuhlnjl je podarll 100 i dinarjev g. Vinko Kukovec za neime- novanega. Denar leži v upravi lista. c Računanje v dinarjlh. Na pod- stavi odloka tukai^njega sreskega po- glavarja štev. 17071 z dne 28. oktobra t. 1. opozarja gremij vse svoje čiane, da se glede na dinarsko veljavo in okoinost, da se v nekaterih trgovinah često še vedno računa v kronah, na poilagi § 54 obrtnega reda odreja, da se imaio v trgovinah računi glasiti v dinarski veljavi, na katero se tudi glase monopolizirani obrazci računov po tar. post. 34, pripomba 3. taksnega zakona. — Prestopki tega odloka se bodo kaznovali po obrtnem redu. c ProraČunska seja občinskega sveta se bo vršila prihodnji torek. Začne se ob po! sedmih zvečer. c Slabe ceste. Preieli smo: Čas bi že bil, da se okoliška občina rnalo zgane in cesto v Pečovnik malo po- pravi, da ne bodo občani iz te okolice prisiijeni do kolena blato broditi. Sicer ima pa itak občiin, kolikor čujemo, pogodbo s podjetnikom za prevoz drv iz liudičevega grabna, po kateri mora on popravljati cesto. Če je pogodba tu, naj so tudi izvaja. Gotovo pa se mora posipati cesta z dobrim gramo- zom, ne pa s kamenjem iz apnenice, ki je za ta namen nesposoben. — Več obČanov. c Prljateljska tekma IHrlja I— SK Celje se bo vršila v nedeljo dne 22. t. m. v Liubijani. Postava je sle- deča: Gril, Šalekar, GorSek, Cancer, Natkanaš, Krušnik, Stožir, Popovič, Regner, Hajvert, Wagner. Rez. Gobec, Omerza. Imenovani morajo biti v ne- deljo ob sedmih v jutro na poslaji. Povratek iz Ljubljane ob tričetrt na šest zvečer. — Načelnik. c Društvo trgovskihnastavljencev naznanja vsem svojirn članom in tudi nečlanom, da se prično plesne vaje v petek dne 27. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Celjskega doma. Vpisovanje eno uro pred vajo. Ljubitelje plesa vabi odbor. 1183 3—1 Kino Gaberje. Kakor smo že pri- občili v zadnji številki, se nam nndi prilika v pe;ek 26., soboto 27. in ne- deljo 28. nov. ogledati film »Zigotto v nesreči«. Veseloigra, svetovna atrak- cija v 7 dej. Smeh na smeh. Zigolto na viSku svojo umetnost. Ne zamudite torej si ogiedati ta krasen film. Pred- stave ob delavnikih o 8. uri, ob ne- deljah in praznikih ob pol 4., pol 6. in 8. uri zvečer. Za miadino vstop do- voljen le k predstavi, ki se končajo pred 8. uro zvečer. Ljudaka prosveta. 1 »Novi Čovjek«. Te dni je iz§la v Sarajevu pra Stevilka tednika »Novi čovjek«. List je glasüo Vidovičevega pokreta in se bavi s proučevanjem družabnih pogreSk, reformo sodobn'-h ustanov in prosvetnimi vprašanji. Razt-n borba in nauka prinaša list ilustraci^ in zabavno čtivo. Cena za pol \t\d zna5a 40 d narjev. Uprava in ured- ni?.tvo »Novega čovjeka«: Sarajevo, Aleksandrova ulica 113. l Dragocena knjiga. V Št. Pavlu v Labunski dolini se nahaja dragocena knjiga, ki je sedaj na prodaj: Guten- bergova bibli|a, tiskana na pergament. Knjiga je bila svojedobno last bene- diktinskega samostana sv. Blaža v Nemčiji. Ko so leta 1809. pregnali Be- nediktince iz Nemčije, je prišla v posest samostana v Št. Pavlu. Ker |je samo- stan v denarnih stiskah, je sedaj Gu- tenbergova biblija na prodaj. Cena milijon zlatih rnark. Zglasil se je le en kupec — neki Anglež, ki nudi po- lüvico zahtevane cene. Vrše se po- gajanja. 1 Najstarejša nemška mestna blblioteka se nahaja v Augsburgu. Znana je že iz leta 1537. in s!ovi po vsem znanstvenem svetu radi svojih knjižnih zakladov, okoli 300,000 zvez- kov. V tej biblioteki je zelo mnogo redkosti. Biblioteki v korist je bilo tekotn stoletij s strani starih patricij- skih rodov zapisanih več^ustanov. ' 5 Slovensko šolstvo v tržaški okolict nekdaj in sedaj. V dobi šestih let je v tržaški okolici število sloven- skega učiteljstva padlo od 113 na 41. Leta 1918. je bilo pri Sv. Ivanu 18 slo- venskih učiteljev in učiteljic, sedaj jih je 6; v Škednju jih je bilo 20, danes jih je še 7. Pa so Italijani ob zasedbi primorske zemlje napovedovali, da Slo- vencem še podvojijo sole. š Protl »GortŠkl Matlci« in »No- vemu Rodu« nastopajo didaktični rav- natelji v Istri z vso strogostjo. Prepo- vedali so vsemu slovenskemu učitelj- stvu, da ne sme biti naročeno ne na »Goriško Matico«, ki izdaja vsako leto knjige» in ne na rnladinski list »Novi Rod« ! Gorje onemu, ki bi se ne po- koril. Takoj bo ob službo. To so strašne razmere. š Diplome za prosvetne delavce. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da bodo v prihodnje upokojenim profe- sorjem in učiteljem s polnimi leti iz- dajali neke vrste zahvalnice. Stev. 129. »NOVA DOBÄ« Stran 3 Celjski mestni proračun za leto 1926. (Sestavil poročevalec dr. AntonjBožlČ). Knjigovodstvo jü izdelalo prora- čuii v tlvclii clelili: proracun mestne uprave in. proracun za* podjetja in ionde. Taj proračun jo hil obeanom na vpogled razgrnjen od 26. septembra do 9. oktobra, 1925. — Lo mala obea- nov se je posluiitoo te pravice, edino Celjska posojilnica jö podala konkret- ne predloge. Finaneno-gospodarski odsek je v stuvilnih sojah proračunski osnutek knjigovodstva predelal in ga predlaga v predelani obftki, občinskemu svetu v posvctovanje in sklepanje s pripombo, da so se skoraj vsi odsekovi sklepi sto- rili soglasno. V tej izpremenjeni obltki znaša proracun za leto 1926.: na potrebšeini . . . 8,569.863 Din na lastueni krrtju . 1,841.818 » in izkaznje primanjklja- ja.....2,228.045 Din katerega bo kriitii z dokfadami in dav- žčlna.mii. Odsek amatra, da so številke na potrebščini in pokritju tako skrcene, da jili bolj znižati odnosno glede po- kritja zvišatii nil mogoče^ ker bi sicer truelo mestno gospodarstvo ini bi bilo oliranjenjc mestne imovine v dobrem stanjai in vsako naprtidova.nje celjske- ga mesta onemogoeeno. —¦ Vsako ste- el on je ima svoje meje. Iz proračunskih postavk so da po- sneli1, da jo bilo šted.enje> v rnestni upravl finanenemu odseku glavni na- men. — Gospodarstvo prehaja vedno }>0ilj v rednc razmere, scdanja gospo- dai'ska kriza. izkljucujo razmah, ka- korsnega bi. finančni odsek zoto rad videl, pa ga ravno zaradi gospodarske krize ne more priičakovati, posehno ker sedanjo valutarne- razniere otiemo- goea.jo zanesljivo kalkulacijo za dalj- MO dobo. Posamezna, poglavja upravnega proracuna nudijo sledece si ike: Ad 1. Občci vprava. Potrebščina .... 917.980 Din pokritjo ..... 2.600 » primanjkljaj .... 915.380 Din. Potrebseina, tega pogsavja je od vseh drugih najveeja. — Ako vzame- nio, da ima celjsko mesto okroglo 7.500 prebivalcev, pride od obče upra- ve (magistral in magLstratno uradni- stvoy upokojonci itd.) na vsakega pre- bivnlca visoka vsola. lctnih 122 Din, kar je previsoko. — Vseh, v tern po- giavju zapopadenih magistratnih na- mošeeneev, no vštevši g. župana, je 19, tako da« pride na vsakih 395 prebival- cev en niainescenec, kar broz dvoma ni ugodno razrnerje. — Fkiančni odsek se zaveda tega položaja, ki kriči po tern, da, se delo cknbolj koncentrira, uradovanje poenostavi. in Stevito urad- niötva reducia'a na ta način, da se me- sta, ki se izpmznijo. če le mouoce ne zasedejo. Uradništvo je prosilo za trinajsto niesečno placo kot nabavni prispevek in za 25-odstotno povišanje plač vsled draginje. — Finančni odsek jo soglas- no sklenil, da te prosnje ne more ob- einskemu svetu v sprejetje priporoea-' [\ — Ne le, da gre za visoko vsoto 258.620 Din, za katero ni' kritja, je uposlevati, da so po sprejetju službeno pragmatike magistratni ushižbenci na boljsem kakor pa; državni nameščenci in da draghija no narašča, ampak v glavnih življ-enskih potrebščinah (me- so, moka, sladkor, nianufakturai itd.) pada in je od časa: sprejetja pragmati- ke nedvomno za prilično 20% padla. —- Pač pa' je sklonil finančni odsek priporočati obcinskemu svetu, da do- voli aktivnim magistratniim uradniikom bolnisko oskrbo v isti meri, kakor pri- stoji po državni stužbeni pragmatiki dižavniin nameščencem. V tem poglavju je vsebovana tudi polrobSčina za! stanovanjski urad. — Zakonita določba, da mora skrbeti za potrebšciine toga urada občLna na se- dez;t M'ezkega poglavaTstya, se pri celjakeiii inestu in celjski okoliški ob- čini; ne more tako razumeti, da mora za potrebe tega urada skrbeti le mest- na občina, ampak se mora z ozirom na dejstvo, da segate občini mesto Geije in Celje-okolica po svojem teritoriju) tako druga v drugo, da je točitev težka in i ozirom na dejstvo,. da je potreba sta- novanjskega sodieca za obe obcini ena- ko velika in z ozirom na dejstvo, da. je delo za obe občini prilično enako veli- ko, zahtevati od srezkegaj poglavar- stva in slanovainjskega sodiišča, da po- zove okOij.ško obeino k temu, da nosl polovico potrebščine za stanovanjsko oodišco odnosno obcini polovico toza- devniii izjatkov povrne. Ad 2, lilice, trgi, kanali, mostovi To. pogtavje izkazuje jsedaj po- trebsčine le . . . . 523.430 Din lastnega. kritja . . . 250.500 » torej prinianjkljaja . . 272.930 Din. Zavedamo se, da, je tlakovanje tr- govr in ulic, za kar je bilo prvotno upo- stavljenih 201.000 Din, zelo potrebno, inorali smo pa priporocali občinskemu svetu skrcenje za polovico, to je na 100.000 Din, dei'orna iz razloga-, da se naj popravljalna dola- izvršo tokom vec let postopoma, deloina, ker mestne uli- ce niso v, iiajslabsem stanju. in ker nie- st na denarna sredatva vocjega toza- devnega izdatka ne prenesejo. — Isto velja glede zgradbe, novili cost (podalj- šana Kersnikova ui'ica itd.), za kar se je projektiralo prvotno 586.000 Dki iz- datka. Razsvetljavo messta naj« askrbi na svoj racun elektrania, kar ie njen edi- ni pritspevek k mostnemu gospodar- stvu. Izrazila se je želja, da se naj vrši ponietanje ulic ob času manjšega pro- rnrtu in na tak način, da se prebival- stvo ne bo nadlegovalo z obitnk» pra- liom. — lzdatek za snaaenjo mestnih ulic znaša. okroglo 90.000 Din. Ureditvo so potrebni: Krekov trg, Aleksandrova ulica, Uazlagova uHca, Savinjsäko naljrežja — Ker so to do- vozne ceste k carinarrii, ima meßto pravico, zahtevati toliko »kaldermine« iz lozadevno prL cefjski carmarnici nabranega fonda, da se bo mogio te- mei'jito popravilo tell objeiktov itzvri- šiti. — Narisi in proračuni za ta dela so gotovi ter se tozadevni operat prod- loži i)onovno glavneniu ravnateljstvu car ine v Beogradu. Brez cestarine, ki spada v to po- glavje, mestno gospodarstvo ne more obdržati svojega proračuna v ravno- težju. — Odsek sina.tra, da je le pra- vicno, ako posebno tuji obcani, ki me- stne komunikacije v izdatnii meri> rabi- jo, k vzdrževanju istih v tej obliki pri- spovajo. — Pritegniti bi se. moral'a tu- di ona podjetja, ki iraajo dovlačnice; oprostili bi se jiih smelo to naklade le, ako bi dovažala in odvažala blago i'z- kljucno po dovlacnicah; tega no store, ampak prevažajo zelo vefiko blaga po mestnih cestah, od tega blaga pa. pride le ono blago do obdačenja, ki gre na kolodvor, vso drugo, in tega je vecina, pa. ne. — - Pomisliti je tudi», da so bile dovlačnice izgrajene pred vojno ter da so tozadevni izdatki) v bilancah podjo- tij pri scdanjih razmerah naravnost malenkostni. Upoštovali jei tudi,. da so ta vefika podjetja z dovkičnimi tki v sedaniUi razmerah nasproti trgovcem in indu- slrjjcem, ki him jo skladiača v mestu, mnogo na boljšem, ker. ima jo cenejsi ptovoz bhtga v skladišče kakor slediiji in so to brezi cestnine. — Ako pa se oprostii blago, kit so prevaia v skladi- šča po dovlacnici, od cestarinske dav- ščine, polem se mora oprosttti od- te davščine tudi ono blago, kii se na z&- loznici vskladJKči in potenu potom žcleznice odpremi, ne da bi pasiralo celjske ulico. — Odsek vzdrži torej pr- votni tekst naredbe, ki je bila predla- gana v odobrenje začetkom Ma 1925. Ako pa se odobri ce.starina v oblüki na- redbe za L 1925., potem naj bode na železnici vskladiš(5eno in po žoleznici naprej poslano blago tudi/ od cestarin© oproščeno. Ad 3. Mestno oskrbniMvo. Potrebsc-ina .... 174.328 Din pokritjc ..... 6.386 » primanjkljaj .... 167.942 D^in. V sinislu skiepov občhiskega sveta ol; prilikii proracwia za leto 1925. se je tekoiii seta 1925. oskrbništvo precej pieuredilo. — Štovilo konj set je zmanj- šalo, ustroj se je poenostavii in. od go- ypodarskega odsokai nadziral. O.skrbništvo je le na videz pasiv^ no. — To zaradii toga, ker se ne upo- stavlja v bilanco zaslužok konj za vož- njo, ki jih stori vprega za ceste in uli1- co, za občinske zavode (magiistrat, so- h). za obcinska podjotja (plinarna, elektrarna, klavnica) in za gozdno go- spodarstvo. — Odsek se je, v zadnjih le- tili zavedal, da j« to porojanjkaiijo toc- nega knjigovodstva skodljwo, ker io vsak pregied o delu in rentabiftteti ne- niogoc. — Zato stavi odsek ponovni predlog, da se izvede že enkrat tudii pri mt'stnem oskrbni'stvui tocno knjiigovod- stvo in uvede plačevanje voženj za de- Ta oskrbnißtva od strani zavodov in podjetij. — Lo tak rat bo mogoce tudi v tern oziru pri pod jet jih na občinskih napravah sestaviti pravilne prora- cune. Ad 4. Oskrba revežev. Potrebščina .... 173.724 Din pokritjo . ¦ . . , 45.130 » primanjkljaj . . . , 128.594 Din. Oskrba mestnih ubožeev pripada ubožueinu skladu, katerega upravlja posebni ubožni svet, ki odloči samo- stojno o tem, kdo nai dobiiva ubožno podporo in kolikšno podporo naj pre- jcma. — V ta ubožni sklad se stekajo obresti od naloženega denarja, veso- licni davek, razne glohe (proracunano 10.000 Din, niitotlari itd.), kar pa z lastnimi doliodki nL krito, se mora kri- ti iz sredstev mestne oJ)čine. —• Ta pri- spevek je, znasal 1. 1924. te 26.232.76 dmarjev. — Z-a. leto 1926. jo proraču- nau prispevek na 128.594 Dim, potrob- soinn. namree »elo nar- cine in okrajni zastop soraizmerno po številu učencev iz posamoznih' olx'iu. — Sinatramo^ da se ne smo nobena obe in a odtegovati svojim tozadevnim dolžnostim, ker je obstoj obrtno-nada- Ijevalniili sol preveč vazon kakor da bi smele obeino, z mdutitrijjskiin zinica- jem (Toharje-, Okolka Celje) lo sol'stvo zanemarjati hi opraviti to dolžnost s par sto dinar ji. Ad 8. Akiivne obresti. ' Pokritje ... . . . 6.177 Din. So to obresti, ki jiJi dobiva občina iz naložcnoga donarja (7%-no državno posojilo, obresti od predujmov). Ad 9. Pasivne obresli. Potrebšcina - ... 457.554 Din pokritje.....168.000 > primanjkljaj .... 289.454 Din. To poglavje obravnava obresti, ki jih mora, ineslmt obciua za razne dol- goyo plac^.vsiU (p.otrebšcpu). in one Stran Y NOVA DOB A Štev. 129. zneske (pokritje), katere morajo vrniti mestna podjetja obeinii, v kolikor so Lila posoji'la za nanien podjctij (vodo- vod, ksavnica, plinarna, kopališčc, dektrarna) najeta. Tozadcvne postavke so se z zni- žanjpjn obrestne more od 12% in vec na 10-"« znatno znižale. Ad 1.0. Občhiska posojila. Potrebsčina .... 138.000 Din krilje......109.060 > primanjkljaj .... 29.810 Din. To poglavje vsebujo izdatke za amortizacijo (odplačilo) onih dolgov, ki jih je občina najola tekom let za kritjo potrebščm v upravi in v podjet. jih. — Ta posojifa so: občinsko unificira- no posojilo . , . 1,688.782.— Din novo posojilo . . 893.508.75 » vodovodno posoji- lo i/ 1. 1909. . 136.000,— » vodovodno posojih ¦lo iz 1. 1923. . 136.000.— » klavnieno posojilo 50.000.— » posojilo za prmar- no..... 35.040.93 » posojilo za pliinar- no iz 1. 1922. . . 191.249.25 ., posojilo za kopa- liscc ob SavinjL 3.963.— » posojilo za mestno elektrarno . . 1,320.000.— » Amortizacija znaša letno 1% od vsote, kar jo prenizko, vendar sredstva mesta in pod jet ij ne dopuščajo višjega odstotka. Le pri, elektrarni so. je na.prav.ila i7jema, ker ornrozje mnogo trpi in je treba vednih obnov. Ad 11. Obcinske davščine. Potrebščima.....92.300 Din kritjo ...... 400 * primanjkljaj .... 91.900 Din. To poglavje vsobuje stroške za po- biranje obcinskih davščin (tržno nad- zorstvo, pobiralec stojnin, tiskovine, prispevek (22%) od občkiskega, davka na prenočišča v hotelin, za gostilničar- ,sko solo, kontrorni- organ za ponočni gosliln. davek, prispevek za pobiranjo trošarine itd.) Ad 12. Prehodni promet. Potrebšeina .... 60.000 Dton pokritie......60.000 > Ta proracunska postavka zadova izplačiila niestne blagajne na raeun Ui-- jili občitn, ki morajo izdatke vrniti. B 1. Hiše in.posestva. Potrebščkia, .... 131.127 Din kritje . . .... 332.626 » probitek .....201.499 Din. Ker pa znaša takozvana izredna potrebščina, ki je pravzaprav rcdna.....134.374 Din se prebitek zniža na. . 167.125 Din. V proračunu za 1. 1926. je to po- glavje prviie aktivno v tern suiiislu, da izkazujo prebitek. — Je to posledica zvisanih najemnin wi dejstva, da je občina v prejšnjiih letih izvršitfa skoraj vsa potrebnai popravila, visled česar letos ni treba postaviti v proračun to- likega zneska, kakor prcjšnja leta. Večje zneske se je postavilo v pro- racun: za. Grofiijo 20.000 Din kot prvi ob- rok za najnujnejša popraviila na stre- hi, žlebovih in oknili, temefji.to popra- vilo bo pa moralo slediti v letu 1927. (fasada, okna, podi); za stavbo novega straniisča pri kolodvorn 36.000 Din, ker je javno stranišče nujno potrebno. B 2. Qozdno gospodarslvo. Potrebščilna .... 76.686 Din kritje ......41.800 » primanjkljaj . . . « 34.886 Din. Donas mestnih gozdov je minima- Ion (41.800 Din). Mod vojno se je po- sokalo velike množine bukovine in mohkega Iowa; sedaji je niogoče vzeti' iz gozda le toliko lesa, kolikor ga potre- bujc občina za I'astne potrebo; vočje iz- sekavanje lesa, ki po vceiaii nil niti go- den za sekanje, bi pomenilo uničeva- nje mestnega. premoženja. — Nasproti temu je pa treba vellko golioave. v go- zdovin na Vipoti in Pecovni'ku na no- vo pogozditi, za kar jo v proracunu vsota 35.000 Din. — Ostalo potrebščino tvorijo izdaitki» za gozdnega. čuvaja in za druge potlrobno'.sti. — Gozdno go- spodarstvo se dolgo vrsto let ne bo ak- tivno. ( : . B 3. Izvoz greznice. Potrebščino .... 48.000 Din |)okrit,}o . . . . 4 . 53.000 » prebitek......5.000 Din. Tarifa za izvažanje greznic ostano nespremonjena. —• Pri primerni šted- ljivosti s prevoznim inventarjem se bo s proračunaninii zneski iizhajalo. B 4. Meslna tehtnica, Potrebščina.....2.315 Din pokritje......6.585 » prebitek......3.270 Dim. Tudi pri meslni tehtnici naj osta- ne tarifa za tehtanje blaga neizpre- nii'iijena. B 5. Hilmrsltd pravica. Pokritje......5.000 Din. Potrebščine ni. Za ribar.sko ])ravko bi dobil'o me- sto morebiti nekaj več, ako bi slo zgolj iz priidobitnega stališea. — To .stališče ni pravilno. Skrbeti se ma vveč niora, da se ribiistvo goji racijonelno in da vzgojinio v naših vodah čimveč dobre riibje zalege. — Za to nain jam- ci ribogojno društvo, ki ima mestno ribolovno pravico v zaknpu, ki je pa iunelo ravno letos v.sl'ed velikih povdni silne škode. B G. Kupališče ob Savinji. Potrebscima .... 15.910 Din kiitje.......16.000 » probitok...... 90 Din. Obiičajno dajejo mestna savinjska kopaliišca vecjil prebitek. — Za I. 1923. bo pa treba izvrsiti vecja popravila, zšcina ...... 83.584 Din kritje ......17.184 » primanjkFjaj .... 60.400 Din. Mestno pokopališče je naravnost zanemarjeno. Obzidje jci slabo in po- daljsanja potrebno, mrtvašnica se mth ra ali pod rot i in na novo poziidati, ali pa se morai temoljito oobnoviti. — To- zadevno je v proracunu za leto 1926, po možnosti preskrbljeno, vendar bo treba še v. letu 1927. precej visokih poslavk, akQ se bo hotcso vse nedostat- ke odstraniti. — Tudi bo treba vojaško pokopališče na novo uredili.. Ako se sesteje po posameznili pro- računskih poglavji'h potrobseina in po- kritje, se dobi koncni, uvodoma na- vedeni pregled: potrt-bščiina . . . 3,569.863 Din kritje.....1,341.818 » primanjkljaj . . . 2,228.045 Din. Za ta prknanjkljaj treba poskr- beti kritje z dokladanii in davščinami. Pregled tega kritja jo sledeci: 1. 50% obč. doklada na drž. naj- inarino Din 244.000, Din 122.000. 2. 200% obč. dokl. na zemi'jarino Din 1.100, Din 2.200. 3. 200% obe. dokl. na obco pridob. Din 73.000, Din 156.000. 4. 200% obc. dokl. na posebno pri- dubuiiio Din 165.000, Din 330.000. 5. 200% obc. dokl. na rentnino Din 1.200, Din 2.400. 6. 10% najemninski viinar od čiste najemniaie Din 2,230.000, 223.000.— dinar jev. 7. 4-odstotne kanalske pristojbine Din 2,230.000.—, Din 89.200.—. 8. Pa,sji davek 100 znaiak po 100 dinarjev 10.000 Din, 25 znamk po 4 di- narje 100 Din, skupaj 10.100 Din. 9. Obcinske takse po tari-fi 40.000 dinarjev. 10. Davščine na vozila, motocikle in bicikle 55.000 Din. 11. Davščine na pronociisca v ho- ld ill 140.000 Din. 12. Ponocni obiwk gastiJ'n, kavarn in barov ter kvartanje 85.000 Din. .13. Davščine na prirastek vred- nosti repremicnin 20.000 Din. 14. Donos trž. pristojbin 80.000 dinarjev. ' 15. Trošarma od j)ribližno 3.500 hektolitrov vina po 357% na drž. da- vek po 35 para od litra ki 200 hi viu- skega mošta po 357% na drž. davek po 25 para Din 455.000. 16. Trošarina od 1.200 steklenic sampanjea in finih via po 20 Dki -- 24.000 Din. 17. Trošarina od navadnega vina v steklenicah 6.000 stekleniic po O.7 i po Din 2.22 od litra, 1:5.000 dinarjov, Din 35.000.—, 18. Jrosarina od žganili opojnili pijač, 1'ikerjev, poslajenega žganja, ko- hjaka in spirita, pavšalna vsola dinar- jev 40.0(;0. 19. Trošarhia od 3000 bl ki.sa po 75 par od litra Din 225.000. 20. Ijžitnina na meso: 2000 govedi ])o 12.50 dinarjev ~~ 25.000 Din; 50 konj po 12.50 Din, 625 Din; 900 tdet po 7.50 Din, 6.750 Din; 400 vrašičev po 15 Din, 6.000 dir- narjev; SCO drobnic po 2.50 Dki, 1.250 di- nai'jov, .skupno 39.625 Din, okrogi.o •iO.(.!CC Din. 21. Ceslarina za vzdrzevanje cost 200.000 Din, glej pcxl A 2. Ulice, Irgi i. t. d. 22. Vest'Jieni davek 30.000 Din * prid mostnim revežem — glej pod (\ 1. Ubožni zaktad, Din 2,149.900.—, odšlcvši stj'oske za pobiranje naklad in trošarine, tiskovine itd. Din 1)2.000.-—., C'isti donos davsein Din 2,057.900.—. Ako se zgornji primanjkljaj po 2,228.045 Din ))rinierja z donosom clo- kfad in davsein po 2,057.900 Din, osta- ne primanjkljaj 170.145 Din. Ta primanjkljaj naj se kriye ali Iz I'l'ihraiikov tekom leta 1926. ali iz viš- jih (iobodkov, kakor so poslavljeni v proračun aft pa s posojiloin, ki se te- kom leta najme. — Vkljub vsej varč- nosti se ni posrečilo daseči ravnotežje v proračunu, to je, da bi krili dohodki celo potrebsöino. — Potrebscine pa, kakor y,e izvaj&no, brez kršenja živ- Ijenskih interesov mestnega gospodar- stva- ni mogoče skrčiti. Kar se tice posanieznih davseiu in doklad moram oineniti sledeče: Znižanje doklad na najmarino bi bilo zefo na mestu. — Kajti hi«na po- sost trpi od leta 1915. nap re j pod iz- jemnimi naredbami in omejitvami in ne donaša lastnikom niti obresti od kapitala, ki je bil v hiše pred vpjno in- vestiran. — O obrestovanju his, zida- nih ali kupljcnih po vojni, spfoh ni go- vorn. — dim manjsa. je obreinemba hisne posesti, tern nianjši je pritisk na ¦ liiijotiiiiiko. — Stavbna obrl, produkci- ja novlli stanovanj, to in še drugo je odvisno od tega, ali in v koliki meri jo liišna posest obremenjena. — Vkl'jub teniu, da uvidevamo ta dejstva, nrsino mogli znižati obremembe hišno posesti za leto 1925., ker za proračim 1. 1926. ni bilo mogoče najti kritja. PomLsliti je. da dokiada na hisno posest tvori le čctitinko doklad na druge direktne davke in da bi morali te doklade in doki'ade na in direkt no davke (trašari- no na vino, pivo, žganje itd.) zvi&iti, ako doklado na najmarino znižamo ali crtamo. Zcmijarina nirna za mastni pro- racun nikakega pomena, ker zna^a donos le 2.200 Din. Občn pridobnina, katero placujejo olyrlniki, poselma pridobnina, katero placujejo bancni zavodi, in reatnina nnj bodo po proračunu obdačeni po doscdanji meri. — Povdarjain, da nam je bilo v odseku na tern, da vsaj pri obči pridobnini odstotek doklade zni- žamo. — To pa v ocißled neugodnemu koncnemu stanju proračuna ni mogo- čc, ker veejih dohodkov občiina pogro- sati ne more, z malimi popustii pa ni nikomur pomagano, ne občini, ne po- sameznikom. Najemninski vinar im kanafska rristojbina osta.neta v dasedanji višini. Pasji davek se zvisati ne da, ker obMoječi predpLsi tega ne dopuste. Občinske takse so določeno v po- sobni naredbii nekdanjega naniestni- stva za Sloven ijo in naj oslanejo v isti izmori tudi v letu 1926. v veljavi. /¦"*/•/ davščinah na vozila, motoci- kle in bicikle je sprememba le v tern, da se naj bicikle oprosti \asake davsči- ne, ker znese davščina na. biciklo le 1.500 Din letno in ta dohodek ni v ni- kakeiu razmerju s stroski, ki jib t;i da\>cina |)ovzroca. Davščina na prenovimi v hotelih ostane tudi za leto 1926. v veljavi. — Prenočišča v Cdju so vsled solidnosti nasiJi hotelov tako nizka, da n. pr. tr- govski potniki iz Gelja ven opravfjajo svoje posle dalec naokrog tudi v Ljul> Ijano in Zagreb. Zato tudi davscina no donasa tega, kar donaša \ drug Mi me- stih. — Pa je tako prav im dobro, ker s tem letoviško Golje zopet na drugi .si rani, prid obi. Dat-ek na ponocni obisk gosliln itd. se je vkljub začetnemu uporu udo- macil. — Ni to speci'jalLteta (^letja, ain- pak je uveden \- vseh veejih krajih. — Strogo izvajanje je potrebno, ako se bore doseči uspeh. V časih, kjer je vrednost posestev brez sodelovanja lastnikov zelo posko- čila, jo na mestu davek na prirasiek pri. vrednosti nepremicnin. — Mnogo pa ta davek, ki nekoliko vpliva na pro- da jno ceno nepremicnin, itak ne znese. Tržne pristojbine so za sedanje razmere dovolj visoke in se jih na kvar Celja kot tržiišča in na škodo konzu- mentov ne sine zvišati. — S padanjeni tržnib cen razniih pridefkov in drnge- ga blaga bo v letu 1926. mislUi celo na '/iiizanjo tržnih pristojbin. Trosarine na vino, pivo in žganje naj ostanejo za leto 1926. neizprenie- njene. — Znižanje bi bilo, ako tnogoce, pri.poroeati pri drugih davščiiuih in dokladah, v oziiru na trošarino pa ne. Res je, da visoka trošarima ovira go- stilniški obrt, čeravno gostilnicarjj., te davščino iz svojega ne plačajo, ker tro- šarina vino in druge pijače podražuje. Javnost j)a nima interesa na so več- jem zavilivanju al'koholnih pijač, ita zaradi tega ter iz drugih gospodarskili razlogov znižanje trošarino ni pi'ipo- rocljivo. Vzitnina na meso ostane dosc-da- nja. ülede cestarine in veselicnega dav- ka scm potrebno že pripomnil. Proračun celjskega mesta za leto 1926. ni idejalon, ni pa tudi najslabsi kar je avionoinnih most Slovenije. — Za svojo osebo bi ga žetel bolj prodnk- tivnoga, ustvarjajocega, ker mi je bla- gor in napredek celjskega mesta. na sr- cu, vendar se v danih raziuerah \ec no da storiti. 0 proracunu za l^odjctja sledi ne- kn..j besed v prihodnji številki »Novo Dobe«. Podgane, stcnice, molje ugonobi Rafolg Steno?, Garnadin. Oddelek RATOL, Zagreb, Bienička21. Stev. 129. »NOVA1 DOB*« Stran 5 gotovo ysakega človeka se glase: zdravje, dolgo življenje in bogastvo, ali oboje po- slednje moremo doseči le tedaj, ako pose- dujemo prvo namreč zdravje. Zato je ravno sedaj v pravi cas upozorenje, da se tudi nc- znatne znake vratobola, pokašljevanja, hri- pavosti, krčev ali nahoda in bolečin v udih ne sme zanemariti. Vedno in vedno sliSimo livaliti kot dobro bolečine olajšujoče dornače sredstvo in kosmetikum že skoz 27 let pri- Ijubljeni Fellcrjev blagodišeči »Elsaflujd«, tudi pri reumatičnih bolečinali. Močnejše in krepkejšcga delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih za 250 Din, 2e obcnem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti plačilu vnaprej lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 356, Mrvatska. Posamczne steklenice Elsaflujda po 10 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. GospadwstirOfe g Promet v naših pristaniščih. Po podatkih pomorskega ravnateljstva je 7našal blagovni promet v naSih glavnih pristaniščih (v met. stotih): Split: iivoz 606.000, izvoz 1,931.000, skupaj 2,537.000; Suäak: uvoz 202.000, izvoz 785.000, skupaj 987.000; Šibenik: uvoz 196.000, izvoz 618 000, skupaj 814.000; Gruž: uvoz 251.000, izvoz 496.000, skupaj 747.000 met. stotov. g Stanje voznega parka oktobra 1925. Iz Belgrada poročajo, da je imela naša država meseca oktobra letos 51.747 tovornih vagonov; od teh je j bilo parabnih 33.880, ostalih 17.867 pa ! je potrebovalo reparatur. g Novi denaral ovltki za vred- nostiia plsma. Ministrstvo je izdalo nove (privatne) denarne ovitke za vred- nostna pisma v dveh velikostih : večje v razsežnosti 15><25 cm in manjše v j razsežnosti 12V2Xl7 cm. Večji ovitki | so po 75 par, maniši pa po 50 par. Pošte začno te ovitke šele tedaj pro- dajati, ko bodo stari popolnoma raz- prodani. g Trgovine morajo biti ob ne- i deljah zaprte. Minister za socijalno politiko je odredil, da morajo biti ob nedeljah v vsej naši državi vse trgo- vine zaprte. Izvzuta so satno večja pri- i stanišča na Jadranu ter industrijska podjetja. g Ustanovitev glavnegacartnsko- kemljskega laboratorJja v Beogradu. Pri generalni direkciji carin v Beogradu je ustanovljen glavni carinsko-kemijski laboratorij. Dosedanji laboratorij pri carinarnici na železniški postaji je uki- ; njen in dodeljen temu novoustanov- Ijenemu laboratoriju. g 152 mllijonQV za tržaško prl- stanišČe. Za fašistovski praznik je pri- nesel vladni list dekret, ki naznanja, J kako se določi in porazdeli vsota 152 milijonov, nameniena tržaškemu pri- stanišču, v katerem treba nujno izvršiii razna nova dela in poprave, da bo od- govsrjalo iekočim zahlevam. Dakret se predloži še parlamentu, da se uza- koni. Si*»oin domovtne. š t Dr. Josip Koišek. V petek v ju- tro ob enih je umrl na LaSkem od kapi zadet tamoSnji odvetnik in posestnik g. dr. Josip Kolšek. Rajnik, ki je do- čakal 64 let, je bil doma iz Zavodne pri Celju. Mož je bil med prvoboritelji stare narodne garde na Laškem, a se je radi raznih vzrokov v zadnjih letih bil čisto umaknil iz Življenja. Zapušča vdovo in dva sina, katerih eden je sodnik, a drugi železniški uradnik. š Radič predsednik »Slovenske kmetijske stranke«. Radičev »Dom« pise, da je bila v nedeljo v Mariboru konferenca pristašev seljaške stranke. Na tern sestanku štajerske organizacije so sklenili, da bodi predsednik slo- venske kmetske stranke Stepan Radič, podpredsednika pa po en Slovenec iz Štajerske in Kranjske. š Smrt arheologa. Umrl je prošli petek v Gradcu upokojeni, tudi med naSimi rojaki na bivšem SpoJnjem Štajerskem kot arheolog splošno znani profesor Franc Ferk, ki je svojedobno služboval tudi na ptujski gimnaziji. Dosegel je visoko starost 81 let. Po- kojnik je bil eden najboljših pozna- vateljev rimskih spomenikov v Ptuju, Celju in drugih rimskih naselbin Spod. Štajerja. V Ptuju je ustanovil profesor Ferk krajevni muzej, kjer je zbranih mnogo dragocenih starin iz rimske dobe. š Reforma drž. razredne Ioterije. Pred letom dni je uprava državne raz- redne Ioterije odredila, da se število srečk od 100.000 zviša na 150.000 in da torej odpade dobitek le na vsako tretjo srečko, ne pa — kakor prej — na vsako drugo srečko. Občinstvo je to reformo z nezadovoljstvom sprejelo in posledica je bila, da je ogrornno Število srečk ostalo nerazprodanih. Sedaj se uprava razredno Ioterije vrača k staremu igralnemu načrtu in bo že v prihodnjem kolu razredne Ioterije »zadela« zopet vsaka druga številka. Število srečk (150.000) ostane nespre- menjeno, število dobitkov pa se od 50.000 zviša na 75.000. Nüzadovoljnezi pa se mc-nda zopet sprijaznijo z dr- žavno razredno loterijo. š Udruženje slovenskih avto- nomnih mest se je osnovalo miriulo nedeljo v Liubljani. Navzoči so bili vsi župani naših samcupravnih mest in njih magistratni ravnatelji. š Jagičeva slavnost v Varaždinu. V nedeljo je bila v Varaždinu na rojstni hiši znanoga učenjaka Vatroslava Ja- giča vzidana spominska plošča. V imenu ljubljanske univerze je prisostvoval slavnosti dr. Franc Rarnovš. V zvezi s tem je bil otvorjen tudi mestni muzej v starem gradu. š Elektriflkacfja trga Vojnlk. Po- roča se nam, da narnerava tržka ob- čina Vojnik na občinske stro5ke izvesti elektrifikacijo Vojnika in najbližje oko- lice. Tok bi se napeljal po daljnovodu od transforrnatorja pri tovarni Westen. Načrt je v interesu gospodarskega na- predka pozdraviti. š Tihotapec samokresov. V Št. IIju so aretirali nekega mariborskesa tr^ovca, ki je baje vtihotapi! iz Av- strije v zaboju 800 samokresov. š Petelinček s tremi nogami. Na zagrtb^ki tedenski trg je prines'a v soboto neka kmetica petelinčka s tremi nogami. Kupil ga je neki gospod, ki ga je poklonil zoološkemu vrtcu v Maksimiru. Tetka: Ali zopet nova bluza in novi čeveljčki, draga Rožica? Nečakinja: Motite se, tetka Klara! Samo novo pobarvane sotereči, kar sem storila včeraj sama z Bpauns'oyimi barvami za tka- nJne in novo Vilbra barvo za usnje Naznanilo. Naznanjam cenj. odjemalcem in slavnemu občinstvu, da sem po triletnem čakanju končno vendar dobil v lastni hiši na Kralja Petra cesti št. 33 lokal za svojo prodajalno, kjer born s 21. nov@mbf»om zaäel prodajati. Priporočam se cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem Jakob Lopan, pekarna. š Zastrupljenje s sardinami v Splitu. V Splilu se je pripetil tragičen slučaj, da se je neka cela rodbina zastru- pila s sardinami. -Pločevinasta škatlja je bila slabo zaprta in so se sardine vsled tega pokvarile. 5 Revmatlzem — javna zahvaia. Gospodu dr. Ivanu Rahlejevu, Beogred. Trpel sem na hudem revmatizmu, upo- rabil sem mnoga zdravila, toda vse ni nič pomagalü, od groznih bülecin sem bil ves onemogel. Končno, na svojo srečo, sem pisal po VaSe zdraviio »Radio-Balsamica« in po prvem ma- zanju sem dobil še hujSe bolcčine, po dveh urah pa so bolečine povsem pre- nehale in po uporabi VaSega leka sem četrti dan že opravljal svoi posel v prodajalni. Iskreno se Vam zahvaliiijem za to, gosp. doktor, in Vaše /dravüo vsakomur rad prip-oročani. Od ttidaj, ko sem se iz?ecü, sem naročil od Vas še 50 steklenic, \w komur sem dai to zdraviio, vsak je ozdravel. Na ta način sem zadobil mnogo prijateljstva in za- hvale in Vam se s tem kolikor toiiko oddolzujem. Obcnem Vas prosim, da mi poSlji'te še 10 steklenic »Radio- Balsamica«. — Zahvaljuje se Vam s spoštovanjem Milutin Prokič, trgovcc. Vrnjačka Banja, 3. nov. 1925. — Zdra- viio »Radio- Balsamica« izdeluje, pro- daja in poSilja s povzetjem laboratorij »Radio-Balsamica« dr. I. Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43. 1174. Pa»eiii na ^rodaj 2 večji in 2 manj'i smoking oblcki, 1 žaket oblek.i za močnejžega gospoda in 1 ;;a vit- K'L-jswff.i gospoda ter vcč .-.alonskih oblek. Izve se pri Maksu Zabukošku, krojaS- kem mojhtru, Celje, Cankirjeva ulica. Kartonažnega delavcä (delavko) sprejme V1LJEM BRAUNS, tavarna anilinskih barv, CELJE, KOCENOVA UL. 8. Doktor medicine išče za takoj lcpo meblovano sobo s s1ro#o sep.iiii.iiiim viiodom in t-i:i.:;!i no razsvetljitvo. Punudbe na na^iov: D;. Pu.;;onič 3 hotel Lviopit, soba št. 19. 3 Gledaliski frizer za dame, gospode • \f in za odre na \ ^\ \^ deželi ^V^B^ V^> Glavni trg 17- 1^^. Električna masaža obraza in lasišča. Barvanje in svitljenje las. Gledališke po- potrebščine. Posoja Miklavževe la- sulje, brade itd. Klinika puž. Glave in lasuljezapuže vseh vrstin vseh velikosti. Atelje za najmodernejga lasna dela. Več izvežbanih mr ¦ m ¦ B SIVIIJ za izdelovanje kravat se sprejme pri „INKRA" industrija kravat D. CERLINI & COMP. CELJE, GLAVNI TRG ŠTEV. 17. Učenka pridna in poštena, se sprejme v veČjo trgovino z meSanim blagom, ki bo obenem 'obiskovala gremijalno Solo. \ Vsa oskrba v hii'i. Ponudbena: ! J. M -awSjak, trgowec, Šostanj. Bri^nica na KRALJA PETRA CESTl 27, CELJE, se priporoča. Dobrct in snažna. postrcžba. Razen nedelje in sobote striženje II «;„ brivsko milo C ei; - samo f 111"! prvovrstno U U\Ü Sprejmem tudi britve v hrušenje. Lastnik: MATIJA BUKOVČAN. 5 Bogat lov tunov v Dalmaciji. Ribifi so te dni bli/.u 0mii5a v Dal- maciji vlovili 17 tunov nenavadne ve- likosti. Posamezni eksemplari tehtajo nad 100 kg. NajIepSi eksernplar so ri- b'tU poklonili prirodOLiloviioinLi mu;:eju v Spütu. Dinar v Curihu Cetrtck 19. nov. }••'¦'- 'm • - : 'S) i- «>-tt Cv lr! Amsk'iikun ]:•¦ .::; London '' nö V. ¦.<¦;¦>. C^'i'iii i» Lo, AV, v . ¦ i ¦ ¦[-, Ih-i.-.1 'i •'¦;.] ü'l'üö B-ii:i 1vr>5--13495 O.riii iu;s;>25—109325 (»Avala«.) če.-ko. sivo Din 70'-, polbelo Din 90'-, fino belo D-'n 115'-. zelo fino Din 16r>--, najfinejše Din 2l3'~, lini i>ivi puh üin IC)'?'-, naj'inejsi beli Din 4 10'-, rn uikoliHVo »Afrik« Din 5'-, sivo ?.imo Din 38"-, lino iimu, čmo Din SO'-, posebno lino bclo 72 Din pn»daja veletrgovina R. Stet-mecSts, Cclje. Kdor p;ide . i'almi ic.^iiiii I.n:;. j. . di/hi n>''.'>!M" i -1i*.«'ino [urailev »Ci'ij». Ltiiit, .¦.¦*..or.". l'rf-.; .mi : ' ¦ mv. FK. WSJ" i.KIJK, ä!^;. :i!. 1>| ,' ¦'.. •••:: :¦ ¦ ,¦. Isce se primerno izobraxena in poStena žensfkakot prvahotelska sobarica. Ponudbe na upravo »NOVK DOBE« pod značko »STALNOST«. Dobro ohranjena in izigrana stai a violina ee proda. Violina je primema za božično darilo. Naslov v upravi. Zgubil se je 9 mesesev star lonski pes (ptičar) bei, z rjavimi lisami, po imenu »Tref«. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi proti dobri nagmdi na naslov: FKANC PUŠNIK, GABERJE - CELJE. Sprejmejo se lesni nahupovolci za jamski les na progi prevail'^ -Ma- ribor ter od Pram'erskega do Cflja in od Dravogrudu do Velenja. ReOekiira se na prvovrstne moci ter na lesne trgovce, ki posedujeio premožrnje. Sialna dobava do 5000 m3 Ictno. Do- bava trsijna, plačilo zaiamČc-tio. Blago- vo'.ite poü!aii svoie ponudbe z n^vedbo kaveije na nasiov: Dvagatin Korosecs rudokop za barve G^renješt. 7S Recäca ob Paki, Razsirjajte „Novo Dobou! Stran 6 »NOVA DOBA« Stev. 129. CEL1SKA POSOJIENICA E: Sfanje hranilnih vlog nad Din50,000.000—. V lastni palači Narodni dom. Sprejema tiraniine vloge met hranilne l*iif fžice in tel&oči Stanje glaunice in rczer. Din 4,000.000—. račun fer jili izplaLČuje fočno in nudi sea iste oojfooBjše obrestovanje in največjo varnosf. Izvršuje vse dcnarne, ficreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in valule. ------ Podružnlca -v ŠOŠTA.NJU na OEAV1VEM TRGU ------ Sklacliščnik specerijske Jin barvne stroke se lšče za skorajšnji nastop. Cenj. ponudbe je nasloviti 2 na upravo lista pod šifro »Zanesljiv«. 2 Nekaj ~~ pomoznih delavk sprejme V1LJEM BRAUNS, tovarna anilinskih barv, CELJE, KOCENOVA UL. 8. tBuijörsliüi pomoünihog sprejme Lev!jar>ri& na Bregu 2 pri Celju. 2 Pohištvo! Kdor si želi nabaviti proti jamstvu tudi na obroke krasno in trpežno pohištvo kakor: spalnlce, jedilnice.» kuhinjsko opravo, modroce, mize, stole, 3 žlčne vloge I. t. d. i. t. d. 3 po najnižjih cenah, nai kupi pri tvrdki M« Andlovic, palača »Prve hrvatske Štedionice« podružnica Celje, Krekov trg. iAnt \Ml O urasr* in juvefii^ O CeBje, Elauni trg St. 1 (ps*ej Pacchiaffc). Domsho in masks konfekcija S^novo dospela.^SS IVAN KOS, Celje, Pi*eSernova ul. itev. 17. Cene solidne! Izbira oelibal „JORA" slažčičarna Del je, Dečkovtr»g6 na dabelo — na drcbno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnih 50 bonbonov in siaščic. 10s V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni 1033 Se prlporoča! 57 &ALAMA prvovrstna novarcba^povsemzrela se tiobi povsod. Prva hrvatska tvornica sa- lam, sušena mesa i masti [HiatfifedÄÜi Petrinje. Zastopstvo 2a ljubljansko in ccljsko okolico : R. Bunc in drug Ljubljana-Celje. 12—4 „INKRA" industi?ija kravat D. Oerlini & Cüomp. Cefijö- Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 46 Cene konkurenčne! angleSko in čcSlio kupiie za otoleke, povrä- nike po konkuresično znižantli cenah v tnanulaKturnl in modnl trgovinl Miioš Pšeničnik, Celje Cene nizke! Kralja Petra c. 5. Postrežba solidna! Kleparsivo, vodovodne inšta- lacije In itaprava slrelovodov Franio Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprc)ema Vsa clclazgoraj omenjcnih sf roH H^Hor tud" popraVila postrezba tocna Cene imrwt Solidna iztfr.šiiev. 401 100-68 Veliko izbiro najrazličnejših enodružinskih, fpgovsk'h, gostilniških In večjih stanovanjskih his, vil, gosposka» gozdna ira kmečka po- sestva v različni velikosti, vs^ovrstna endUstrijska En ob>tniska podjetja, stnvbene parceSe itd. po zelo znižanih cenah in ugodnimi pogoji ima v i>r»ociaji Realitetna pisarna ArZ8nŠek&Comp. Celje, Kralja Petra c. 22. Delaj, nabiraj in hranil o c > g ""* « o i v- O ! ^ c - T3 I 1 L1 > °- :^> o x: . w a Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LiASTKl DOM stavb. in kreditni zadr. z ora. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranil n e vloge po 6%» Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. ga^* Prl naložbi zneska po JO Din se dobi fflV* nabiralnik na dom. "^l "W *TW Jamstvo za vloge nad 1 niiUjon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova ulica St. 15. 3 tu in < XT O Čas je denar! ¦-s.;j.:-sisr=r-rrr=; v*alHV*|l|MMMMM«ViaiMHHaMIM*HMWHiMHMHMHWHPMMai Ramnosešba inAisfrijsfeo družba Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastn! kamnoloml. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno vellka zaloga spomenlkov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune. Pupila^novaren in jawnokorisfen denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celjska Ustttnovl/eaa tote 1864. — Pad tmjnlm državnJm uadzorstvom. M laatni palači ^x»i b:olodL^roJ?«» V»l hranllnicnl po«U «e izvrsujejo najkalanlneje, Wiro latoC- no. Ugodno obre»iovan|e. Polasnlla In naaveti breapiacno. Vrednost rezervnih zakladov nad «son 25.OOO.OOO*-. Za hranitae vloge jamči mesto Cefja 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. k. .........___ . _______________ ' Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja P^vel Zabukošekj za tiskarno Milan Četina 3 za redakcijo Vinko V. GaberOi — Vsi v Celju.