LISTEK. Brusni kamen. (Nadaljovanje.) nKakor psu, ki je srečno snedel nkradeno klobaso," je rekel Dominik. ?Saj ni res! Dolg čas mi je pač po moji rajncil Bog jo reši vic!" BTako! Povem \am\ Moja rajnca jo bila dobra žeoa, raznmela se je na vge, le roalo preveč je b'?a stroga. Zato si je niso npali djati r pekel, ker bi poboljsala vse hndirje. V nebegih go ge pa bali, da bi ne dobili prestrogih pcstav. Nekam pa mora priti! V mesec skočiti ni mogla, ker je že kovač na Djem. Pa je šla v vicel" BPogodil si jo!" reče Jakob, ^pogodil, kakor lovec zajca, ko je padel le pes!" BBolj vsekako, kakor ti, ki gi mislil dati koruzo v mlia pa si zanegel bob. Stara pa te je potem učila novib litanij!" BKaj bogta, b6!? Pugtita pri mirn kače, pa je! Raje povejta, kje ga srknemo v aedeljo?!" nAko ti, Dominik, prištevaš žengke med kače, potem ne vei, kako je ivet ustvarjen," reče Jakcb. BAli ne ves, da kača ravno žeDske uajbolj sovraži? nDa, mojs rajnca mi je pravila," reče Blaž. »Rekla je: Bti Blaž, kača, to je najbujsa ROTražnica ljndi, 'posebno pa ženske!" ,Ta pa zato, ker ji je Gospod Bog zažugal in dejal, da bo pogtavil 8ovrastvo med ženo in kačo in da bo žeoa kači glavo gtrla, kača pa ženiuo peto z-tlezovaial" Da, moja rajnea je mnogo Tede;a. Dejala je se, ds zato ne more nobena žengka nbiti kače. nTo se pravi," je rekla, »ubije jo že, ampak ta še mrtva zaslednje njeno peto." nBedarije," so zsmrmrali mlajsi, pa tako, da Blaž oi gliial, ker bi potem bilo po njib. L'jzika pa je rekia: ^Vidite, tsko nas je Bog postavil nad drcge ljudi ..." „ .. . ter nad vse egiptovske nadloge," odvrne porogljivo Blaž. nPre3mentani dedci, kako j m teče daoes," so ge hndovale ostale. nZakaj pa potcm ce morete biti br</. nas? Zakaj nas vedno gledate ?" je rekla Franica, ki ge je tudi pomesala v razgoyor. Silvestru ge je zdelo, da jo z^/.venel zlat. ,,Zakaj pa žengke mcške?*1 leče Dun,inik. nNam je dovoljeno, vam pa ne," odvrne jedna. BKaj?" se razkoračita Blaž in Jakob vsak pri svojem koncu. Lojzika pa gtopi naprej, se mslo pripogne in podpre ob bok. nEo je B.g ustvaril človeko, ga je napravil iz ilovice, to je iz zemlje! Bil je Adam, toraj moski! Zato imate gledati zemljo, iz česa ste in nič drnzega!! Zeoa pa je iz moskega rebra. Zato mora gledati njega! Ali gedaj veste?! Becite, da ni res tako?!" Zadovoljno so se nasmejale dekle4a tej logiki, posebno, ker so videle, da so se spogledali moski, kot bi se vprssali: kajsedaj? Nu, Blažnsejeobraz raztrenil v čuden smeh in djal je iz sebe glasove, kak< r če razpodijj koklji piičeta in rekel je: nTako, oho .... — tako! Svojo reč človek vsak čas sme pogledati!" Nato je zgrabil koso in jel brusiti. BPnstimo jih!" so se jeiile. BDedec je dedec! Svcjo trdi, če prav ni res!" ,V)š?! Ali nisem že pravil, da je bilo v moiih časib boljše .... saj pravim — mar ni res, Jnkob?'1 ^Gotovo, da je!1* — Med vsemi temi dovtipi in zbadljivkami sta se pa vedno postrani pogledovala Silvester in Franica. nNesrečni brnsoi kamen! Cemn sem ga moral ravno takrat kupiti," je mislil Silvester. nZakaj sem ravnala tako? Gotovo se je zmotil!" ge je kesala Fraoica. Govoriti pa ni nobeden botel začeti prvi. Vrlinovi kosci so zopet prijeli za koae. ,Dajmo poskusiti, kdo je boljši," reče Blaž. ^Nekdaj sem vlekel koso, da je padalo za tri drnge! Pa tndi sedaj še mi ni kdor bodi kos!" 8Pri jezikn že ne," reče Lojzika. nPri kosnji pa še manj!u Postavili so se iv kcaili. S'lvegter, dober kosec in močen, je bil kmaln daleč spredaj. Dekleta so se norčevala h Blaža. Ta se je jezil, sopibal in konečno vrgel koso. rVraga! Če mlad človek ne bi bolj vlekel kakor star, bi bilo grdo!" Franica je z veaeljem gledala Silveslra, kako korenjasko je podiral travo. 0« je čntil, da ga opazuje ia je tem silneje pritiskal. Ali neareča se počiva! . . Eo je binsil koso, da jo labrnsi, mn je spodrknilo — pogledal je v strau k Franici — in zarezal se je med palcem m kazalcem globoko v meso. Nu, ženske, ako vidijo curek krvi, so takoj splašene. Nastal je vrisč in goječa krog Silveatra, ki je imel krvavo vso roko. Zato se je videlo se vse huje. Rekel je in trdil, da ni nič hndega ter hotel k potokn, ki je tekcl zraven, da si opere rano. V tem čnti, da ga je nekdo prijel za roko in velel: »Cakaj Silvester, da ti operem rano in obvežem!" Nežen glasek je bil Franičin. Hipoma, ko je zagledala kri, jo je nekaj zaskelelo pri srcn, kakor bi bila ona ranjena, a ne Silvester. Skočila je k njemn, da mn pomore. On se je dal voditi od nje. Malone veselil se je, da se je vrezal, akoravno ne bo mogel nekaj čaaa nič delati. Deklica mu je oprala rano in jo obvezala s svojim belim robcem. Dejala mu je, naj drži roko visoko, da ne bo kri prevec silila vanjo in iz rane. Uprav zdravniski nasvet. Vpraiala ga je, če ga zelo boli in mu gledala v oči. On je zanikal in jo gledal, srce mu je pa bilo polno nečesa in ntripalo hitreje. Več .sicer nista spregovorila, vendar je bilo obema lažje pri srcu. »Ha!" je jel zopet Blaž. nMislil sem, da bo trebalo po gospcda, tak vrisč so zagnale. Bila je pa le mala ranica. Nu, saj veš, kaj ne, Jakob, kako je?" ,Gotovol" je odvrail ta malomarno in pljunil. Še tisti dan sta soseda tnpatam kaj spregovorila. Ona mn je ravno vnovič povezala, on jo je pa vprasal, kako ji aaj povrne robec. nSaj jih imam več! Vrzi ga proč, ko ga ne bos več rabill" BRaje ga sbranim v spomin!" Ona ga je pogledala in v tem pogledn je bilo T86. On se ji je pa nasmehnil. Blaža 8ta pa vjezila, ker nista hotela poglnsati nasveta, naj dene na rano pajčevino, ali žilasto travo. Godrnjal je, da je njegova ranjca tako delala in je vsakokrat rado zacelilo in ona je vedela mnogo, kar ti mladi prevratniki ne vedo. Drngi dan sta pa oba travnika gamevala. Pnščen je bil probtor za nlado travo, za otavo. IV. Četin je imel ie velik travnik. Ležal je na koncn vasi, in se mn je reklo nza Rakitjem". Travnik za Rakitjem je rabil precej rok, da so ga pokosile in gpravile seno. Sedaj pa ie Silvester ne more nič. Stari Četin se je praskal za niesi in se jezil nad sinovo nerodnogtjo. Vrlin pa, kot dober soged, je vedel, da Četin ne more sam in da manjka delavcev, zato mn je priskočil na pomoč. On je bil že 8 svojim delom gotor. Sosedje si pa radi pomagajo. Tako gta Vrlinov hlapec in sin Jnrij sla pomagat kosit, drngi dan pa je šla Franica spravljat seno, ki je disalo prijetno. SilvesUr je opravljal le lahka dela io bil zraven delavcev. S Franico sta tndi govorila, čim dalje zanpneje. Sicer navadne stvari, vendar ata bila vesela, da sta se tako sporazumela. Zadnji voz sena so srečno naložili, akoprav jih je zalotil mrak. nZdravo Marijo" je Łe odzvonilo ia vgak je pomolil zase tako napol in hitei grabiti ostanek in ga metati na voz. Prijeten hlad je obletaval pridne ljudi in božal znojna lica. Stopajočim za vozom 86 jih je polastila zopet zgovornoat, katero so odložili med delom. Bilo jib je lepo videti! Ženske v belih jopicab, g pisanimi predpasniki in kratkimi krili, z robci večinoma V rokah in z grabljaml, so korakale za vozom. Istotako moski. Voz je pa drobil kamenje in se počasi gugal ia to ali na ono stran, da so ae včasi morali celo upreti. Tnpatam je zadonela vesela pesem kakor odmev slavčekn in kosu, ki sta v grmu žgo lela vsak svojo. In gozda starih bnkev in smrečj* ae je pa oglasal čnk. Po zraku so prhntali neto* pirji in kreaaice so avetlikale ter pisale avetle kolobarje po zduhu. Jonijski večeri bo krasni .. . Silvester in Franica sta sla najzadnje. V aredini je pa Blaž pripovedoval Jakobu in kdor ga je hotel poslnaati, svoje znanosti in izkušnje. nEo je bila moja rajnca se na svetn, je dejal Blaž in si obrisal čelo z rokavom, ni bila rada sama doma, ako so se oglasali čnki. Trdila je, d» kličejo čarovnice, ki ae akrivajo sedaj za dnplinami, da idejo na zborovanje!" nBlaž, bežite no," je rekla Lojzika. ,Saj šf čarovnic ni bilo ne!" (Eonec prihodiijii.)