ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6-~; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10--, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13'- LETNIK 2. 29, JUNIJA 1916 LASNI SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 44 Iz naših dni. - . .T Vse, kap so rešili: otPok in dve kraviei. Zadaj gori domača vas. Največji kolodvor v Memčiji <3$ Cesarjev grad čcfjonbrunn Gt Saška Jultura" na goriškem & Padli junaki CM bolgarsko pokopališče Gt ffolandska kraljica Gt Suljomlinov •••»tlN(NIIIIIIIIIIIIIIIMMIIHtMI- •••MM*«<..(MMlMNim«llllltUIUIIIHIIHIIIIIIHIUIHIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIM STRAN 434. .IIIIIIIIIIHMUlIlUlIHMIlllllllIHtlllllllllllllHinililllllllllMIlllllllllllllllinHIlllllllllHIIIIMIIIIIIIMIIIIIII lllllll......••IMMIIIMIIIIIIIIIIIIMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIII.......... llillf Ifll III4II lllliiACItf MMMJfltBtAMtlAlfl IMfli(ttSltill#ll#lll IIIIIIIM lili IIAI4ltllflliBIAIBIIIIIIIIIIIIIillllltllllllllllllllllllllll|l|l|ti| I iniltilllllCfllBIIIIBCMtllfllllMAIIItCK 11 • • ILUSTRIRANI GLASNIK 44. ŠTEVILKA IIIMIIIIIMItll>llllllllltl>lltlllllllllllllMlltllllllllllllltllllllllttlllMWlllllllllMlllllllillllllltlllllllliallMllltlllllllllllllllllllllll(IIIIIIIMI^ 1 ■IIIIIUIIIIIIIII44IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1III Illll. ;ool J^o^lin in Vrjanko. Po narodni pesni spisal dr. Leopold Lčnard. J {Dalje.) [ako je govoril Luka, njegov glas je bil zategnjen in otožen in ko je končal, je povesil glavo. »Ha-ha! ha-ha!« zasmejal se je Rožlin, »jaz vaš poglavar in jaz, da bi stopil z gor med tole ljudstvo ! ? Kdo je poglavar ovčje črede ? Pes, ki jih goni skupaj, kadar se preveč razidejo. Ali si želi mar to ljudstvo kakšne drugačne usode? Vsako ljudstvo ima tako usodo, kakršno samo hoče imeti. Ker hoče tlačaniti, naj tlačani, naj zdihuje in umira. Kdor pa čuti v sebi kaj več zmožnosti in podjetnosti, naj si postavi krčmo in odira svoje rojake ali naj zbira krajcarje dan na dan, kakor tvoj sosed Zamuda. Kogar pa veseli kaj drugega in mu mrzi tlačansko in brezdušno življenje na rodni grudi, naj se ponudi Šildhausnu v službo, ne da bi vedel zakaj in za koga. Ti si modrijan, moj prijatelj Luka, pozna se ti, da veliko misliš, menda zato, ker imaš hudo ženo in moraš vedno molčati. Toda s svojo modrostjo ne boš ničesar popravil in ničesar spremenil. Kdor ne more prenašati tega tlačanskega in brezdušnega življenja in tudi ne mara prodajati svoje krvi tujcem, naj beži v gore in postane razbojnik. Imel bo nad glavo svobodno nebo, nebrzdani veter bo njegov tovariš in teptal bo zemljo, ki še nikdar ni pila potu in solze tla-čana. Umrli bomo enkrat vsi, ti v svoji koči, jaz pa na gori ali pa v dolini na morišču. Po človeški pravici boš ti umrl spodobno, kakor gre tlačanu, razbojnik je pa svoboden še v smrti, četudi je njegova smrt strašna ljudem, ki žive po dolinah. »Nikar se tako ne hvali s svojo svobodo,« odvrnil je sosed Luka, »ki je tako brezplodna in pogubo-nosna, kakor divja sila hudournika. Sicer pa tudi ti nisi že nekaj časa več svoboden. Graščinska gosposka s svojimi biriči te ni mogla upogniti, ženska te je pa zlomila. Človek, ki se enkrat da zlomiti od ženske roke, ni več sposoben za nobeno veliko delo. Tudi za razbojniško življenje ni več, kdor je zlomljen od ženske roke.« »Molčita vendar!« zagodrnjala je Lukova žena in se obrnila v svoji postelji na drugo stran. Sosed Luka je plaho pogledal po ženi in umolknil. Tudi Rožlin je molčal in pogled se mu je uprl v majhno okence v steni. V tem trenutku je neka senca švignila po oknu. Rožlin je prijel za palico in se pomaknil bolj proti kotu, očesa pa ni odmaknil od okna. »So mi že za petami,« zašepetal je Luki čez nekaj trenutkov. »Kdo ti je za petami ?« »On, ki me preganja na vsakem koraku. Povsod čutim za sabo njegove stopinje. Ali ima koča še kak drug izhod ?« »Nobenega.« »Vendar me še nimajo. Rožlin se ne da ujeti tako na lahek način.« Pri teh besedah je skočil iz izbe in se urno povzpel po lestvi, ki je iz veže peljala v podstrešje, pretrgal streho in se na drugi strani spustil navzdol. Naenkrat je začul za sabo dobro znani glas: »Tukaj beži! Ljudje sem!« Rožlin se obrne in pred njim je stal Zamuda. Zavihtel je palico in treščil nasprotnika po glavi: »Jaz ali ti, oba sva preveč na svetu]!« »Vrjanko!« zaklical je Zamuda, v tem trenutku se je pa že zadet od razbojni-kove sekire zgrudil v beli sneg. Burja je zatulila in vsula plast belega, suhega snega, ki se je mešal s krvjo in topil od vročine krvi, Vrjanko je priletel za oglom in videl očeta pasti v snegu, Rožlin je bil besen, kajti kadar prime človeka strast boja, ga obvlada do brezumja, Zamahnil je spet s sekiro in se vrgel na Vrjanka. Samo srečnemu naključju »Jaz sem dobri pastir . . .« (Slikal Murillo.) ŠTEVILKA 44. ILUSTRIRANI GLASNIK 435. STRAN ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................i tti ii^AAM^BtaBa ■ ti iiiiifi>iiiiiiifiii*iliitiiililiiiilfiitiiti>ii*ititiininn>ii*i>«*nm*®iimiiiitiitii*itaiiiiii*mniillf%*ltintttilliliilltinilliiiillll* in Rožlinovi razburjenosti se je imel mladenič zahvaliti, da se ostrina ni zasadila v njegovo črepinjo. Odskočil je nazaj in zakričal: »Očeta je ubil! Na pomoč!« Biriči so pritekli izza vogla, toda Rožlin jih ni počakal. Izginil je v snežno noč in niti sledov stopinj ni ostalo za njim. Sproti jih je zasul sneg in zamel veter. Zvonovi so zvonili k polnočnici, zunaj je vladala sveta noč, sneg je nale-taval in veter je vel, Biriči so izgrebli iz snega truplo trgovca Zamude in je nesli v kočo soseda Luke. »Kaj se je zgodilo?« vprašal je Luka že na pragu. »Tu ga imaš!« rekli so biriči in položili truplo na klop pri peči, Vrjanko je šel za biriči v kočo in, ko so položili mrliča na klop, se je vrgel nanj v nemem objetju. »Pusti ga,« rekel je birič, »saj je mrtev.« »Kaj mu pa šepetaš na uho,« rekel je drugi, »saj je mrtev in ničesar več sliši.« »Rekel sem mu:« »Spavaj mirno, jaz te bom maščeval,« odvrnil je Vrjanko, »in on mi je pritrdil.« »Nova žrtev ženske,« zamrmral je sosed Luka sam sebi. IV. Naša povest je pravzaprav pri kraju. Kar se je dalje godilo, pripoveduje narodna pesem tako jedrnato in živo, da je zmožnost nobenega pisatelja ne more doseči. Pripovedovati hočem torej konec z besedami narodne pesmi in samo dodati semtertja kakšna pojasnila. Zamudo so pokopali z vsemi častmi krščanskega človeka in udeležba pri pogrebu je bila velikanska. Od pogreba so šli pogrebci na njegov dom, kjer jim je pripravljena obilna strava, jedli so in pili do sitega in do pijanega do večera in še pozno v noč, vmes so peli razne pesmi, pa tudi molili očenaše in rožne vence za večni mir in pokoj rajnkega. Koncem pojedine so se nekaj skregali in stepli in potem so se razšli. S tem je bila za sosesko stvar končana. Samo k sedmini so še enkrat prišli skupaj in ponovili, kar so delali na dan pogreba. V kočah se je govorilo včasih o tem dogodku, ljudje so pomilovali starega Zamudo, toda, kdor bi mislil, da so se zelo jezili na roparja Rožlina, ta bi se motil. Po ljudski sodbi domačinov so bili vsega krivi v prvi vrsti grajski biriči, ki nobenemu človeku ne dajo miru. Zamudo so pomilovali, da ga je zadela nesreča, Rožlinu pa niso zamerili, da se je branil. Alenčico je pa ljudska sodba splošno obsojala, ker je zmotila in zapeljala načelnika razbojnikov. Res, da je bil Zamuda star in pust, toda mož je vendarle mož. »Ženska je od vraga!« rekel je včasih kak vaščan in pljunil pred se. Šildhausen je kmalu po tem dogodku odšel iz kraja z vojaki, kar jih je nabral. Za cel polk jih je bilo in kakšni ljudje! Zraščeni, kakor bukve gori na črnih gorah, utrjeni na vse vremenske nezgode in zoper vsako pomanjkanje, vajeni orožja od mladih nog. Šildhausen je dobil od vladarja razna odlikovanja, njegov polk je bil pa nekoč pred vsemi javno pohvaljen, ker se je z brezprimerno hrabrostjo obnašal v boju in pustil polovico svojih mož na s krvjo obliti bojni planjavi. Rumpelstatten je pil dalje, kimal z glavo in si ni brigal za nobeno stvar, samo, da je bil sit in pijan. Njegovi biriči in valpeti so pa delali dalje, kakor se je komu poljubilo, V neki stari zgodovinski knjigi sem pa našel med drugimi rečmi tudi zapisano, da je bil rod grofov Rumpelstatten eden najodličnejših in naj-zasluženejših in zlasti naš grof Rumpelstatten da se je odlikoval z odločnostjo in razumom, vsled česar je dobil mnogo priznanj in odlikovanj in častnih mest. Vrjanko je bil še mlad, skoraj napol otrok, ko se je to zgodilo. Ker je bil oče večinoma po kupčijah, je bil vzgojen bolj od matere in radi tega ni čudno, da je bil nanjo privezan z vsemi strastmi svoje duše. Vendar je bil zanj vedno vesel dogodek, kadar je prišel oče domov, ki mu je prinašal vedno kakšnih igrač in lepih reči. Očetov prihod je pomenil zanj vedno praznik in kadar je bil oče doma, je hotel vedno imeti pri sebi mladega Vrjanka. Mladenič je bil bolj mehke narave in je lahko podlegal vplivom. Dogodki zadnjega časa so se globoko in kakor z žarečim ogljem vrezali v^njegovo dušo. Neprene- homa je | 'videl pred seboj ubitega brata in očeta in zdelo se mu je\ da njuna kri ;kriči k nebu za maščevanje, Rožlin je postal v njegovi mlade-niški domišljiji neka grozna, bajeslovna postava , takorekoč nekak simbol vsega groznega in strašnega in predstavitelj u-r ( sodnih, nesreče-' nosnih moči. Ko je očetu prisegel, da se bo maščeval, se mu je zdelo, da je mrlič odprl svoje mrtvo oko in z dopadenjem pogledal na njega. Nekaj časa je Vrjanko še nadaljeval napram materi taktikto svojega očeta. Bil je zaprt in molčeč, spregovoril ni ž njo besede in ničesar ni vzel iz njenih rok. Toda dolgo ni moglo trajati, kajti bilo je preveč zoper mladeničevo naravo. Mati se mu ni vsiljevala in se ni opravičevala, ampak hodila mu je povsod molče s pota. Čas pa zaceli vsako rano in je blagodejno vplival tudi na Vrjankovo bolečino, Polagoma se je čutil nekoliko lažjega na duši in gnus do matere je'pola-goma izginjaval. Pri neki priliki je spre- govoril ž njo besedico in mati mu je odgovorila mirno in hladno, kakor da bi v preteklosti ne bilo ničesar med njima. Beseda je dala besedo in polagoma sta pričela spet govoriti med sabo, S tem je imela Alenčica že stvar dobljeno. Znala mu je predstaviti vse tako, da je vso krivdo zvalila od sebe. Bil je nesrečen slučaj, bila so razna nesporazumenja, največ so zakrivili hudobni jeziki sosedov, tudi Zamudov zaprti in neodkritosrčni značaj je zakrivil svoje, samo ona, Alenčica, ni kriva ničesar. Vrjanku se sicer ni zdelo, da bi bila njegova mati tako popolnoma nedolžna, preveč sta mu tičali v spominu okrvavljeni postavi njegovega brata in očeta, vendar se je dal polagoma potolažiti. Slednjič se je pomiril popolnoma, občeval je s svojo materjo kakor poprej in kakor da bi se ne bilo ničesar prigodilo. Samo v tihi noči je stopila pred njegov obraz večkrat še okrvavljena postava njegovega očeta in kadar jo je zagledal, je vsakikrat ponovil prisego, da ga hoče maščevati. Alenčica se je mnogo spremenila od onega časa. Poprej je bila mlado la-hkomišljeno dekle, dasiravno je imela že dva odraščajoča mladeniča. Toda od svojih starišev je bila tako vzgojena in njen mož je nadaljeval na njej to vzgojo, da je po svojem značaju in obnašanju vedno tudi ostala kot otrok. Dogodki poslednjega časa so pa tudi V njeno dušo vrezali svoje sledove in postala je dozorela ženska. Nič več ni bila tako živahna in razposajena, večkrat si jo videl zamišljeno, smeh se je prikazal redko na njenih ustnicah, začela se je pa zanimati za gospodarstvo in za hišo, V začetku je to delala pač iz dolgega časa in da bi potlačila z zunanjimi skrbmi očitanja svoje vesti. Sosedje so se je pričeli nekako izogibati in so jo od strani gledali, tako, da ni nič več rada iskala njihove družbe, doma ni imela več rodbine, mož in starejši sin sta bila ubita, mlajši pa ni občeval ž njo. Tako je bila prisiljena iskati (si kakšnega drugega^razvedrila in Nemčije največji kolodvor v*Lipskem (Leipzig). NMHtllllltll!tllllHII1l*MIHHIMINtlMllllllinf1tl' STRAN 436. ILUSTRIRANI GLASNIK 44. ŠTEVILKA pričela je gledati po gospodarstvu in po hiši, za kar se poprej ni brigala nikdar. Našla je, da je tu in tam marsikaj v neredu, posli niso delali vedno, kakor bi morali, in marsikakšno blago se je pokvarilo. Kolikor bolj se je uglobila v gospodarstvo, toliko bolj jo je pričelo zanimati, in slednjič se muj je vdala Js celo dušo in se popolnoma uglobila vanj. Rožlina ni spomnila Alenčica nikdar in tudi Vrjanko ni omenil nikdar tega imena. On sicer ni pozabil na roparskega načelnika in prisega maščevanja mu je bila še vedno ne-omajano sveta, tešil se je pa, da je mati pozabila na svojega zapeljivca. Toda Alenčica ga ni pozabila, dasi-ravno je znala v globino svoje duše skriti svojo skrivnost. 0 Rožlinu ni bilo slišati ničesar več. Moral jo je potegniti v kakšne druge kraje, ako se ni morda ponesrečil v gorah ali pa prišel kje v roke pravici. Kdo pa tudi ve, kje in kakšen je konec razbojnikov. Ne prikaže se več, ljudje ga pozabijo in rečejo: »Preminul je!« potem pa ostane samo še v narodni pesmi njegov spomin. Od onega usodepolnega Božiča je minulo več let. Prišel je novi Božič in po praznikih predpust, Alenčica je gospodarila z vedno večjo vnemo, nadzorovala je posle in delala sama, posli so pa pričeli tožiti čez njeno strogost in skopost, Vrjanko ji je pomagal pri gospodarstvu in pri trgovini, kolikor je mogel, toda bil je še mlad in neizkušen in ni razumel vsega. Tako obširno podjetje ka- I ralo. Če bi se pa ne trudila z vsemi si-, lami, bi takoj pričelo lezti vse narazen polagoma bi prišli na beraško palico. Doli gre laže ko gori, ker gre samo ob sebi. Ti se še mlad in ne moreš veliko pomagati," jaz sem pa ženska. Ko sem imela še moža, si mi ni bilo treba brigati za vse [take reči. Niti zla hišo se nisem brigala. Mož mi je najel deklo in bilo je. izprememba in oddati je treba gospodarstvo v druge roke. Kaj hoče bit, kak hočva strit? ti si premlad se oženit, jaz sem prestara se možit — rekla je Vrjanku z besedami narodne pesmi. Vrjanko ji je pa z besedami iste pesmi odgovoril: Največji nemški kolodvor v Lipskem. (Pogled od leve strani.) Sedaj je pa vse padlo na mojo glavo in jaz čutim, da me bo zdrobilo. Preveč je to za slabotno žensko. Da bi vsaj toliko časa še živela, ko bi ti bil polnoleten in prevzel celo gospodarstvo. Toda bojim se, da omagam poprej. Tako je tarnala Alenčica, Vrjanku se je pa smilila, ker je sam videl, da res veliko trpi. Ko ji je Vrjanko nekoč spet prigovarjal, naj se ne trudi toliko, mu je začela naštevati, koliko je bilo zadnje leto izgube pri tej in koliko pri oni stvari, kako je nazadovalo to podjetje in kako ono. »Ako pojde tako dalje, prideva v kratkem na beraško palico in ti ne boš imel niti svoje domačije več,« rekla je in si solze otrla v očesu, »potem pa še pra- Cesarjev grad Schonbrunn na Dunaju. kor je Zamudovo, zahteva pa krepke moške roke in izurjene glave, samo da drži skupaj in ne pusti razpasti, kaj šele, da bi razpredel dalje. »Preveč se mučite,« rekel je Vrjanko materi nekega večera. »Kaj se če ? Tudi ako se trudim noč in dan, vendar ne gre tako, kakor bi mo- viš, naj se nikar tako ne mučim.« Vrjanku se je mati smilila vedno bolj, ker je videl, da res veliko trpi. Vseh njenih bolečin pa le ni videl. Kolikor bliže je prihajal predpust, toliko bolj je tarnala mati. Slednjič je rekla nekega večera kar na kratko, da ne vzdrži tako dolgo več. Priti mora neka >Le mati omožite se, vzemite, kogar hočete, le hudega Rožlina ne, ki velik moj sovražnik je. Mi bratca je in otca ubil in komaj sem mu jaz ušel.« Toda: Mati nič ni marala, Rožlina vzela hudega, Vrjankovga sovražnika. Alenčica je znala tako spretno napeljati pogovor, da je Vrjanko sam izrazil mnenje, naj se omoži. Nekaj časa se je delala, kakor da bi se obotavljala in premišljevala, slednjič je pa rekla: »Res ne bo kazalo drugega, kakor da se še enkrat omožim. Ti si še premlad, da bi se ženil in sam praviš, da te še ne veseli. Saj je prav, ako se ljudje ne ženijo premladi. Potrebujemo pa pri hiši pametnega in izkušenega moškega. Toda, dandanašnje čase je težko takega dobiti,« vzdihnila je Alenčica. Sneg je skopnel in pričelo se je delo po vinogradih. Vrjanko je zahajal v gorico pogledovat k delavcem , večkrat je bilo treba odpotovati tudi po trgovskih opravkih in mati je še nalašč iskala takih prilik, da bi bil Vrjanko veliko odsoten z doma. V resnici je bil mladenič od začetka spomladi le malo doma, gospodinjstvo in domače gospodarstvo je vodila mati z neumorno delavnostjo. Neke sobote se je vračal domov in med potjo je zadel na soseda Luka, ki se je vračal po istem potu. »Kje si pa bil ?« vprašal je Vrjanko soseda Luka, »Stara me je nagnala iskat natičja doli za graben. Kaj pa ti ?« »Hodil sem po trgovskih opravkih.« »Doma nama pa gospodarijo |enske.. ŠTEVILKA 44. ILUSTRIRANI GLASNIK 437. STRAN IIIIMIIIIHIIMHIItUIIIIIIHMIlIMIMIIIMIIHM Midva sva oba enaka reveža ali pravzaprav si ti še večji revež. Meni daje moja ta stara vsaj močnika, čeprav je Večkrat neslan, s tabo pa bogšigavedi kakd še bode ?<* »Moja mati je zattte dobra.* »Poslušaj, fant! Ti si še ttiladi ampak povedal ti boftl eno in zapofflni si jO ža celo življenje. Vsaka ženška j£ dobri, dokler nI dosegla Svojega cilja. Potem pa, kakot je volja božja! Tudi moja stara je bila dobra, dokler se nisem ž njo poročil.« Kaj morju upat smemo, mornarji dobro vemo, a ženskam kaj, kdo ve? »Meni se zdi, da bi mi rad nekaj povedal, pa ne moreš z besedo na dan.« »Kaj ti bom pravil, boš že vse zvedel ob svojem času. Nesreča ne pride Franc Zalokar iz Šmarja pri Št. Jerneju, dika domačih fantov, vsled vojnih naporov umrl v Badenu pri Dunaju. Počivaj v miru! Jakob Mule j z Javornika na Gorenjskem, umrl vsled ran v goriški bolnici. Na svidenje onkraj groba! potem je prešel v roke sovražniku. Moj Bog, nič čudnega! Na vsak korak, če ne leelo Ua vsakega pol koraka jarria od gra-ftate, žičhe ovife sestreljerte v žerrtljo, ktitje nad jarkom fazstreljčno in potisnjeno v jarek, pod seboj je podkdpalo, kar je bilo živega v jarku. Seveda so potem vdrli v jatek in ga začeli takoj čistiti in pripravljati zase. Ali takoj je začelo govoriti naše topništvo, govorilo ostro in neusmiljeno in kopalo jame pred strelnim jarkom, za strelnim jarkom in v jarku samem. Nato je nastopila pehota. Dež je lil, ko da se je oblak pretrgal, vseeno se je naskok posrečil. Bajonet je imel le malo opravka, zakaj sovražnik je dvignil roke, omajan po težkih izgubah po topništvu, presenečen po drznem naskoku pehote, ozlovoljen po slabem vremenu. Vinko Tul iz Mačkolj, Dolina pri Trstu, vzoren kat. mož, ud Slov. kat. društva, padel na laškem bojišču. Pokoj tvoji duši I Ivan Tomazin iz Naklega, sin-edinec, član Orlov, padel je 24. junija 1915. Svetila ti večna luč! nikdar prepozno. Rečem ti samo še eno: ne pojdi jutri k maši.« »Zakaj bi ne šel ?« »Zato, ker jaz tako pravim, jaz, tvoj sosed Luka, ki ima že svoje izkušnje na hrbtu.« Kmalu potem sta se razšla in Vrjanko je zavil proti svojemu domu, Luka pa proti svoji koči. Zjutraj je vstal Vrjanko proti svoji navadi rano in se je odpravil za v cerkev. Mati je morala začutiti, da je vstal in da se odpravlja, ter je prišla v njegovo sobo : »Ali hočeš v cerkev?« »Da.« »Raje bi se odpočil. Mlad si še in slaboten, nekaj dni si bil z doma in gotovo si utrujen. Bojim se zate, ker si slaboten.« »Meni se pa zdi, da sem dozorel. Čutim v sebi sile, ki bi utegnile prekoračiti svoje meje, ako jih kaj razburi.« Pri teh besedah je Vrjanko pogledal mater krepko in ostro in njuna pogleda sta se ujela. Ponoči so mu večkrat prišle na misel besede soseda Luke in strašen dvom je pričel vstajati v njegovem srcu. »Kaj, če bi vendarle bilo res?« Odpravil se je naglo in odšel v cerkev. Zvonovi so odzvonili in orgle so zapele, mašnik je stopil k oltarju in pričelo se je opravilo. Vrjanku je črv vedno bolestneje ril po srcu in nestrpno je pričakoval, kaj bode. (Konec prih.) Slike z bojišča. IV. Strah, ali . . . Spisal Stanko Bor. Prav nič prijetnega ni bilo stati v takem blatu in toliki vodi v strelnem jarku. Naš je bil ta jarek do predvčeraj, Strelni jarek je bil zopet naš, ako se sme ta jarek sploh imenovati strelni jarek. To ni bil več strelni jarek, grob je bil, odprt grob, katerega bi bilo treba samo zasuti, toliko trupel je ležalo v njem. V vodi in blatu, tuintam so moleli deli telesa iz vode in blata, tuintam je kdo še jeknil nerazumljivo besedico iz vode in blata, ali tako tiho in pritajeno, da je ni mogel nihče razumeti. Ko so privihrali naši do jarka in po-skakali vanj, se je dogodilo, da je ta telebil baš v največjo mlako in so mu morali pomoči ven, da ni utonil, drugi je skočil srečneje, padel je ravno na mrtvo truplo; bilo jih je veliko, ki so se spotaknili, ko so čistili jarek od sovražnikov, in padli v blato. Zaklel bi človek nad tako smolo, ali nihče ni zaklel, zakaj ko je potipal, ob kaj se je spotaknil, je vsak umolknil, se tiho dvignil in gledal, da se čimprej oddalji od mesta. Dobro še tistemu, ki je padel samo v blato ali mlako, pa ni pri tem zadel ob truplo. Ni bilo ravno razpoloženja, da bi se človek smejal, in vendar so padle tuintam šale na glavo takega, ki se je oko- pal v nenavadni kopeli. Morda je hotelo samo veselje, da se je naskok posrečil, na dan, morda zavest, kaka sreča prinesti zdravo kožo v jarek vkljub svinčenkam, ki so sikale ko sršeni, £e jim obrR?'š v gnezdo. Komaj so poslali ujetnike nazaj, je že zamrl smeh in šala. Niti ogledali se Še niso dobro po jarku, niti pretipali še niso svoje najbližje okolice, je že začelo robneti od sovražne strani. Strašni so bili trenutki, strašna je bila vsa rtoč. Z neba je lilo, od sovražne strani je rohnelo in sipalo grozno in turobno železo in svinec. Pritisnil se je vsak k zemlji, kjer je pač bil, ko je začelo padati na jarek in okolico; skoro do kolena v blatu ali vodi in s težko zavestjo v srcu, da se bo zvrnil, če bo zadet, v to blato ... Roke so krčevito stiskale puške, noge so otrpnevale, ali nihče bi si ne upal premakniti se z mesta kakor v temni slutnji, da bi to pomenilo smrt. Turoben molk je zavladal v jarku. Skozi črno noč prihajajoče granate so ga skušale vznemirjati; pritajeni klici: »Jezus.,,«, »Marija...« so ga pretrgovali; prenaporno delo sa-nitejcev ga je motilo. Moj Bog, tak o-genj!... Kakor da se je zgrnilo vse divje sovraštvo vsega sveta na ta mali del božje zemlje in ga hoče z zavistjo pokončati; kakor da govore granate: Raje izbrišem sled v tem jarku, ko da bi bil vaš; kakor da so pozvali smrt, naj danes žanje samo tu, pa je pozvala topove na pomoč; kakor da ni dovolj žrtev, da hoče več, več, ako se že mora omejiti na ta prostor ... Vedno huje rohni, vedno teže pada, vedno strašnejši trenutki.. . »Jezus , . .« »Marija . . ,« »Sveti Anton , , ,« »Sveti Jožef. . .« »Moj patron . . .« Mladi kadet je postal silno nemiren. Ni ga vzdržalo na enem mestu. Brodil je od enega mesta jarka, ki ga je imel zasedenega njegov vod, do drugega; povpra- Jos. Komljanec iz Škocjana pri Mokronogu, predsednik Iz-obraž.dr., podnačelnik Kmečke zveze, padel v Galiciji 1. 1914. Blagi duši — blag spomin I Iz bojev na soški fronti: Cerkev v Št. Andrežu v razvalinah. ševal, bodril, tolažil. Težko mu je moralo biti, zato je iskal i sam v tem tolažbe. »Kdo je ?« se je nejasno zdrznil Jesenov Janez. ....................................................................................................................................................................................................................................................................................... STRAN 438. ILUSTRIRANI GLASNIK \IIIIIVtSIIMIIIflSIIMMMMSMVIA#MIVf(m(VIMl>IV>flBtVSII tlltlllllllltllllllllllltllllllllllllllllllltlllllllllllllllVIllllltaiiaaittllll IIII lllll t II ti II lllllllllllltlllll IIRVIIIIIII It IVItllllllllltll I IBIlIlCIVIIBIIIIIIIIIIItBBflltlllllllMAMUMaiilltllltlllCIllllllllllVilftttlVBSI naporno, brodilo po blatu, tik za njim se spotaknilo, padlo in obležalo. »Jaz, kadet, pomozi mi . . .« Jattez je S trudom izvlekel otrpnele noge iz blata in priskočil na pomoč. Po-mogel je kadetu na noge, ali pri tem se je moral vpreti na truplo, ki je molelo iz blata. Dvoje trupel je molelo iz blata, eno preko drugega, to je mogel Janez razbrati, na to dvoje trupel je padel kadet. »Hvala, Janezi« Janez ni vedel, kaj bi odgovoril. Čutil je na rokah, s katerima je pomogel kadetu, čutil je na iicu, ki se je dotaknilo njegove obleke, da je poveljnik blaten in premočen morda še bolj ko on sam. Pa se mu je v dnu srca porodilo ko usmiljenje. »Da ne zaspiš, Janez!« »Gospod kadet, kdo bi zaspal . . .« »I to bo minilo in pehota bo napadla . . ,« »Da bi samo napadla kmalu! To je strašno, to topništvo , . .« Kadet je stopil na mesto, kjer je stal prej Janez, se naslonil na mokro zemljo in molčal. Janez se je pritisnil za korak oddaljen od njega k zemlji. Bilo mu je nekako lažje pri srcu, ko je videl kadeta poleg sebe. »Janez, razsvetljevalno pištolo sem pustil tu na desni. Skoči ponjo!«| Janez je ubogal. Ali komaj™vje prestopil dva koraka, se* je spotaknil ob tisti dve trupli in padel na nju. Neprijetno ga je zazeblo po vsem životu. »Pazi!« Janez se je hotel naglo dvigniti, ali spodrselo mu je in ie še težje padel na mrliča. »Ali naj pomagam ?« »Bom že sam!« je rekel skozi zobe. Tako nekaj kakor nenadna vročnica se ga je polastila. Kakor da je eden padlih hipoma razprostrl roke in ga objel in trdo pritisnil k sebi mu je bilo. Le z največjim naporom se je dvignil in odbrodil na desno. Ko se je vračal, je zbral vso svojo pozornost in previdnost, da ni stopil na padla. Podal je preko njiju pištolo kadetu in se zopet stisnil k zemlji. Pa mu ni dalo miru, Vedno se mu je zdelo, da se za njegovim hrbtom nekaj dviga in izteza roke po njem. Iz blata in vode se dviga, črno in turobno, in mu grozi ,. . Stresel se je, se ozrl najprvo na kadeta, potem nazaj. Črna, gluha noč . . . In vendar mu ne da miru. I to divje streljanje je za hip izgubilo pomen v njegovih mislih, le tista dva mu nista šla iz glave. Hipoma se je kadet zganil, nabil razsvetljevalno pištolo z razsvetljevalno pa-trono in jo izstrelil. Ko blisk je planilo v noč in jo razsvetlilo. Ali Janez ni pogledal predse, dali se bliža sovražnik, nego nazaj, kjer sta ležala ona dva. Bila sta v resnici dva. Spodnji život jima je zakrivalo blato in voda, le prsi in glava enega — bil je sovražni vojak — je slonela na drugem, ki je ležal na levi strani, tako da mu ni Janez mogel videti v obraz. »Ali ti kaj vidiš ?« je vprašal kadet, »Ničesar!« se je zdrznil Janez in se je skoro zasramoval, O ti moj Bog, kolikokrat je že ležal v bližini padlih, pa mu ni nikoli bilo tako pri srcu radi njih kakor sedaj. Pokoj njihovim dušam — drugače jim ne more pomagati. Danes ali jutri bi se moglo njemu pripetiti. Že ta misel, da bi imel kdo pred njegovim truplom strah — Bog obvari... In sicer, kam bi človek prišel v vojni, če bi pri vsakem padlem imel take misli ko sedaj . . . Kadet se je zganil in odhajal. »Dobro pazi!« Janeza je prijelo hipoma kakor v silnem strahu. Že je odpiral usta, da bi prosil kadeta, naj ne odhaja. Ali ko je beseda že hotela na dan, jo je hitro potlačila zavest, da to ne gre. Kaj je le na tem, da ležita dva padla tik za njegovim hrbtom ? ! Kaj se le vznemirja ? ! Kaj mu je le tako tesno pri srcu radi njiju ?! Ali morda zato, ker je padel na nju ? Ali morda, ker ležita v tako usmiljenja vrednem položaju, da ga človek niti mrtvim, ki ničesar ne čutijo več, ne želi? Ali morda ... ali morda . . . kako bi vedel, zakaj mu je tako, zakaj so naenkrat planile te težke misli in ta črna negotovost — kakor strah — v njegovo glavo. — In pomoči ni, naj misli, kolikor hoče in na karkoli hoče in kakorkoli hoče — vse zastonj! Tu za njegovim hrbtom ležita dva padla, eden preko drugega, v blatu in vodi; samo enega obraz se vidi, drugi je pokopan v blatu; tisti, ki mu moli obraz z vode, je obrnjen naravnost proti njemu; tisti . , . tisti . . . kaj se ne dviga, kaj ne vstaja z njim nekaj groznega in turobnega in sega proti njemu ? , , . Janez se je pobliskovo in mrzlično okrenil, Z naglico je hotel imeti jasnost. Črna noč , . . Niti ne vidi ju . . . Pomislil je, bi li ne bilo bolje, da bi sploh venomer gledal v to smer. Potem bi ga ne prešinjala neprestano zavest, da se za njegovim hrbtom godi nekaj groznega in turobnega in sega proti njemu . . . Pomislil je, ali že se je porodila misel: To bi se reklo toliko, kakor izzivati . . . Sveti Janez, njegov patron, pomagaj mu! Kaj mu samo radi mraza leze mokrota po hrbtu? Kaj mu samo radi mraza šklepečejo zobje ? Kaj je mraz zlezel i v notranjost telesa, da mu postaja tako ledeno okoli srca ? In ta hipna otrpnelost in nemoč, da se ne more ni toliko zbrati in premagati, da bi se okrenil in obrnil hrbet tistima dvema. Zavpiti je hotel — vseeno, če je blizu sovražnik, vseenof če rohni ravno na njih njegovo topništvo, vseeno, če bi mogel biti njegov krik usodepolen, vseeno, če bi vzrojil kadet. Zavpil bi — vseeno, kake posledice bi imelo, samo da bi prihitel kdo sem in bi z njegovo prisotnostjo izginila mučna negotovost. Ali preden je zavpil, so hipoma zapele puške na ievo in na desno svojo divjo pesem. Tam na levi je pobliskovo šinila razsvetljevalna raketa v noč in pretrgala temo. Napad!... Janez je streljal, divje, naglo in z vso vnemo. Napad je bil hitro in zlahka odbit. Prehitro odbit, se je dozdevalo Janezu. Desno in levo je že pojemalo streljanje, ko je on še zmeraj divje streljal! desno in levo je streljanje ponehalo, njegova puška je še vedno govorila, kakor da bi hotel s streljanjem odbiti ne sovražnika, nego težke misli. Prve hipe po odbitem napadu je bilo dobro. Ali potem so si našle enake misli kakor pred napadom pot v njegovo glavo. Janez je odločno stresel glavo, se ozrl — mislil je, da mirno in premišljeno — in gledal par hipov v temo, kjer ležita ona dva. »Saj ni ničesar ... Kaj je le z menoj... Kakor da bi naenkrat obolel. . .« je rekel polglasno in se zopet okrenil — mirno in premišljeno kakor je mislil. Naslonil je glavo na desno roko in zaprl oči. »Truden sem in preizmučen!« je mislil. »Pa ni nikako čudo, da sem truden in preizmučen! — Taka noč . . .« Sovražno topništvo se je menda naveličalo sipati v noč z dvomljivo natančnostjo in negotovim uspehom; le zdaj-inzdaj je zagrmelo v noč, v primeri s prednapadom je vladal mir ko med povzdigovanjem v cerkvi; dež je samo rosil. »Ne vzdržim tukaj!« se je naenkrat zdrznil Janez in prestopil za korak. Ali že v tistem hipu je obstal ko pribit. Po hrbtu mu je zagomazelo, imel je občutek, da se mu lasje ježijo. Sedaj je bila resnica: tam, kjer ležita ona dva mrliča eden na drugem, je bolestno jeknilo, voda se je vznemirila in v blatu je zacmokalo kakor da se je nekdo premaknil. Janez je mislil zavpiti, ali beseda mu je zastala v grlu. In zopet se je čulo, ko da nekdo tiplje z roko po vodi in blatu. In nerazumljiva beseda, težko in bolestno izgo- Bolgarke na grobovih svojih padlih junakov. ■ Illlllllllllilllllllilttllllltaiiiaililitctlilltllllllltltaatillttfti^iaiaaiiii^aiaiiiiaiaiiiitiaiiaitttiaaiiiitiiiiiiiaiintiii11 i•a>•■■■>■•■■•■•*■!*■■*■•<>■*■••. ................. ........................ ...................««"•»"■...................................................................................I lalltl III llllimMflll 1 ll tAl I lllltillllatllllltllkatai I il ■§ t ki ii IIAM4JBII Btaiait ■ ta a iaaiiiiitiaitiikttMIiiiiiiiiviiii 1 itaiaaitftf nt tsvn taMi 1 ■ m 1111 tiiBtMisiimviiiitBMmi 111 vitiiiiiiiiiiiiiim af