Dopisi.
Iz Siska 15. maja. Te dni se je pri nas žitna kupčija zlo oživila; čeravno je cena zlo poskočila in žitarji, nadjaje se se višje cene, blaga niso kaj radi prodajali, se je te dni vendar okoJj 30 tavžent vaganov raznega žita prodalo, in sicer banaška pšenica po 4 L1. 36 kr. rež po 3 LL, koruza po 2y2 do 3 fl., oves po 2 fl. 24 — 30 kr. starega dnarja.
Od Drave. ^ Naša blaga in zvečinoj prebrisanih glavic mladina se je počela od leta 1850 na srednjih uči-liščih tudi v slovenščini vaditi, ktero že precej dobro zna od premile matere. Učenci so se res te svete blaginje živo lotili ter lepo napredovali in dovršivši osmi razred si nabrali konci toliko znanosti, da morejo domače spisove gladko prebirati in sostavke v znanih rečeh lahko skladati. Velika je tedaj to dobrota mladenčem izlasti takim, kteri se duhov-ništvu posvečujejo, pa tudi prihodnim vračnikom, pravnikom in urednikom. Inači je to nekda bilo, kadar še se je mnogoteri moral nastopivsi službo po domače brati in mršavo pisati učiti. Odtod tolika skvarjenost našega zalega narečja,
164
ker ljudstvo je rado pobiralo besede, izreke in povedi, ktere so govorniki rabili mene, da ti gospodje toliko let uče, se morajo tudi domači govor po izbor vediti; pa žalibog druga je bila, dasiravno so temu dosti več okoljnosti krive bile kakor mi sami. Dakle kar smo, bi rekel, v stoletjih pokvarili, trudimo se popraviti, vsej še ni prepozno, pa vendar skrajni čas, da nas tujščina ne zaduši in ne poplavi. Ne morem pregoreti, da ne bi povedal, kako žalastna je ta reč pri bogoslovcih v nekterih seminiščih, kteri dokončavši gimnazij so precej izurjeni svoj govor po treh ali štirih letih tako spozabili, da od njih ni čistega slovenskega stavka slišati, bodi si glede na obliko ali skladbo, ker kakor se mi zdi, še zato nikdo ni skrbel, toda pri nas se v nekih mescih nadjamo sovsema prerojene dobe. — Veselja je nam štirskim duhovnikom serce skipelo, ko smo pred nekimi dnevi zvedili presrečno novico, da bodo na mariborskem bo-goslovskem razdelu sami izverstni našinci in pisavci mesca kozoperska počeli učiti. Pribijalo je tedaj tudi pred naše vrata milo solnce. Samo edina govorica nas nekoliko moti, namreč da se pastirka (pastirsko bogoslovje) namerava po nemškem razkladati s prikladnimi slovenskimi vajami, pa tega skoro ni moči verjeti toliko menje, ker častiti gospod učnik, kteremu je to važno delo izročeno, sluje med slovenskimi jezikoznanci in pisavci perve verste. Bog daj, da to le govorica ostane. Ne vemo, je li se kde indi ta nauk v drugem jeziku razklada kakor v onem, kteri vse ljudstvo po celi vladikovini (škofu) govori in premodrega stvarnika moli.*)                                                       Raičev Božidar.
Iz Ljubljane. Pretekli petek je bila slovesna černa maša za rajnega presvitlega nadvojvoda Janeza v tukajšni veliki cerkvi; prečastiti gospod general-vikar Kos so z mnogim spremstvom to cerkveno slovesnost obhajali, ktere so se udeležili tudi Njih eksc. gosp. deželni poglavar. — Ker se ni nadjati, da bi majhna krajnska dežela mogla samostojen batalijon prostovoljnih vojakov na noge spraviti, se bojo nek naši združili s teržaškimi in goriškimi pod imenom „primorsko-krajnskegabatalijonau in je se za-nje odrajtal na 20,000 gold. prerajtani delež. — Iz Dunaja je nek prišlo te dni povelje, naj se cukrarnica ljubljanska le naprej zida, to je velika sreča zlasti za cukrinarje, kteri bi sicer brez zaslužka ostali. Kako sploh kupčija in obertnija v sedanjih vojskinih homatijah peša, se vidi iz tega, da se v tukajšni bombaževi predivnici zdaj nek le 4 dni v tednu dela samo zato, da imajo delavci kaj zaslužka. — Ker je žitna in živinska cena zadnje dni dosti poskočila, je bila v sredi mesca cena mesa in kruha povišana. — Še zmiraj se govori od grozovitega hudodelstva, ki se je v nedeljo teden zgodilo na prostem polji blizo Savelj; neko mlado in bolehno dekle, ki je nesla mleko v Ljubljano, so našli dopoldne ob 12. uri grozovito umorjeno, zraven pa tudi znamenja posilstva. Marsikaj se je sumilo, kdo da bi bil grozoviti morivec, in marsikaka prazna se je kvantala, kakor je že v takih okoljšinah navada; al ravno tako neumna kakor hudobna je tista govorica, ktera se pripoveduje, da je neki j ud deklico umoril in si pisker kervi natočil, ker po kervi nedolžnih mladih krisljank judje zlo hrepenijo, da jo judinjam prodajajo, ker le tedaj more judinja srečno poroditi, ako spije nekoliko kapljic kristjanske kervi!! Da kaka prosta kmetica tako neumnost verjame, ni čuda, — al da so tudi nektere gosposke suknje dan dansnji še tako abotne, bi ne bilo skorej verjeti, ako bi ne bili slišali tega na svoje ušesa. Oj, koliko zamureov imamo še pri nas oprati! Dosedaj še niso zasledili hudodeluika, — vendar nič na svetu ni tako skrito, da bi ne prišlo na beli dan, — zlo pa se bojimo, da bi grozoviti morivec ne bil kdo — naših ljudi!
*) Pri  nas  v  Ljubljani  se  ta  nauk   v  samem  domačem  jeziku razlaga.                                                                         Vred.