J ■ SVOBODE. Sloyenci-bratje združimo se! T slogi je moč! Sto v. 3 Chicago, 111. 15. januarja 1904. llojakt v W. V«, pozor! R, J. Coptdund iz Donvwra, Colo., 8Ui>erinttfU( Ion t "Colorado Fuel mid Irou Cooipany", ho modi že od 7. jim v Grafton, W, V o. in nabira ljudi za vpremogokopo koloradskih kapitalističnih družb. 8 temi, ta • kozvnniiiii "fikabi/'upn uničiti pra vičui atrajk; saj tako nekako so jo mož izrazil na poročevalčevo vpra Sanje. Tudi so jo pohvalil, da jo aokaj takih ljudi žo nabral* Rojaki, bodite oprezni in no hodito kapitalističnim hijenam na Limanice, prvio v interesa svojih nesrečnih sobratov-štrajkarjev, ki »o težko bojujejo za svoj vsakdanji kruh in drugič v lastno korist, ker imeli vas liodo tedaj, slabše, kakor neiro živino. Kdor tt mu ne verju me naj so enkrat pazuo prečita pis mo v "Glasu Svobode1' v 2. st. ti poti znglnvjeui "Proinogtfji spoznavajo krvoločnost mugnatov," Pismo jo Yurodontojuo. -----> i • i < Slovenska narodna jednota. Čas hiti. Ni več dolgo do časa, ko se snidemo v Chicagi z raznimi delegati, raznih starih in novih prijavljenih društev, da se posvetujemo in ukrenemo 'skupno v skupni blagor celi jednoti; v korist vsace-ga posameznika, ki bo združen pod zastavo napredka. Začetek glavnemu zborovanju bo J^iočen v kratkem natančno v "GW» Svobodi"; nič več se ne bomo tolažili s preložitvijo. Zato je pa treba, da se pripravljamo z vso požrtvovalnostjo in pridnostjo na celi Črti Tako menimo je potrebno, da se stvar o naših načelih in mnenju že danes malo pretresa, da ne bomo padli skuhaj čisto neenot-nih misli, kajti stvar bo stala kolo-•alnega dela, kateremu ne moremo biti kos brez vsake priprave. Mnogo društev, starih in novih, je, ki bi naznanila svoj pristop, a ker jim je namen novo ustanovljene jedno-tenežflan, se z dvornljivostjo zatajujejo s pristopom. Da se tem zaprekam, ki so očrvidno na škodo razvoju naše ideje, odpomore in izogne, hočemo na tem mestu nekoliko^) tem spregovoriti. Vsak posameznik, kakor tudi celotna društva so radovedni, kake pravila, ozirtmia kako stališče bo zavzemala bodoča jednota. Društvo "Slavija" v Chicagi, katero je prevzelo vse tozadevno poslovanje in ki je kot temelj bodoči stavbi narodne jednote, ima vso stvar v rokah in urejuje na priprav, do dobe glavnega zborovanja, ko se bo jednota proglasila za uradno poslovanje. Poleg druzih odborov in u-radnikov, ki so vsi začasni do prvega sestanka vsih delegatov, ima tudi, nalašč za to postavljeni gospodarski odsek, svojo posebno nalogo. Bavi se izključno le s pripravo pravil, katera se bodo predložila došlim delegatom na zborovanje, v pretr«?-. sanje. Posamezne točke se bodo potem odobrile, ali pa zavrgle, z o? i roti t na število oddanih glasov. Ob enem so naprošeui vsi delegati, ali pooblaščenci prijavljenih dru štev, da | rineso s sabo kake točke, ki bi se dale v pravila kot jednoti v korist. Pri tem se moramo ozirati vsi tudi na duševni razvoj našega, v tem oziru močno zaostalega naroda. Usmrtnina se bodarstvo. Kdor ni indifercn-ten, lahko hitro razvidi, da je beseda "katoliika" z vso natančnostjo preračunjena na nevednost mase; da služi najbolj hinavskemu namenu in ki se z vso gotovostjo raz-tega na vsacega posameznika kot vpliv, na versko dogmatični čut. Na ta način torej ni čudo, da se pri večini naših rojakov jednostav-no misli, da smo mi radi cerkve tu in ne cerkev radi nas. Ta točka je precej zvita in jo nerazSbden človek nikakor ne za-inore tako hitro zapopasti. Istina je, da ima ta zadeva nekaj historičnega na sebi, neke ostanke iz prastare dobe, ko se je vse družabno življenje osredotočevalo okoli patrijarhalično doginatičnih tradicij. Za tedanje čase, ko :o se vsi pristaši rimskokatoliške cerkve, kot svete vere, borili z ognjem in mečem proti drugovernikom in s terorizmom tiščali te k tlom, bilo je tako patrijarhalično življenje tuin-tam umestno, deloma celo potrebno; kajti lurod, ki je bit že eno-veren, — "utrjen" v tej veri — je moral hoditi skupaj, združen in kot tak šele se je zamogel vspešno bojevati proti drugovercem in jim eventuelno napovedovati vojske; toda danes, v času prosvete, ne moremo odobravati take skupnosti, ki je le nekaka ovira napredku.'KpToIi pa, ako hočemo tedanje, no — in tudi današnje cerkveno vprašanje resno prevdariti, potem moramo jdkrito priznati, da, ako se je šlo na celi črti le za vero, da jim je bila ta vedno in jim je tudi danes edino-le politika in pri tem nit' kak ideal ne. Glavna naloga jim je bila in jim je ostala še danes, potom verskih dogmov nakopičiti si velikanska bogatstva, katera omo-gočujejo sedaj vsakojakim cerkvenim dostojanstvenikom in njihovim pristašem uživati življenje v polni meri in terorizirati nevedno ljudstvo na vse strani. Druzih problemov cerkev nikdar ni imela in jih tudi nima, razven morebiti obdelovanje polja. Fanatizem je bil vselej visoko čislan in je absolutno odločeval, celo s psihoologičnega stališča, tako, da so smatrali verniki ves ta svet le za nekako hudičevo delo. Kakor je bilo to glede verskega vprašanja, tako so se tudi vse dru-»c stvari sukale okoli enih in istih gospodarjev — verskih fanatikov. Ni čudo torej, da so se zbrali tu najbolj zavrženi elementi, ki so hoteli eden druzega prekositi v divjanju proti onim, ki so se "predrznih" izreči kako prosto besedo. Smatrali so se edino poklicanim, odločevati v verskih in posvetnih vprašanjih. Odtod tedaj izvira tisto strašno preganjanje nedolžnih ljudi, ki so bili na sumu, da so brezverci. Na tisoče, tisoče nedolžnih oseb je bilo sežganih na gromadah, baje "Dogu v čast in večjo slavo" pravo pravcato paganstvoP Višji krogi take cerkvene pro-gresive, so bili torej skoz in skoz edini narodni voditelji in upravitelji po*nnezn:tn občinam, ki so ykupno tvorile versko "karakteristično" falango. Tako je bilo nekaj v- veliki meri ; a časi minevajo. Kar se je smatralo pral tisoč leti kot za najbolje in najmerodajnejše, se obsoja danes za najnesmeleje. Tako je moraJo priti tudi s cerkveno stvarjo in njeno krvavo, zgodovinsko žaloigro; kajti, med tem, ko jo se prvenci katoliške cerkve bojevali napram raznim "navideznim" na-■sprotnikom z najbrutalnejšimi Ivi, so prišle mase ljudstva, ki so si že osvojile zavednost, do krvavih madežev 11a sebi, da bi se zamogla imenovati —• "Kristdva vera". In tako je prišlo tisto, kar je bilo pričakovati in kar v zakonu narave nikdar ne izostane, t. j. — odpor. Čim večji je pritisk, tim večji in jednostavnejši je končni odpori Pritisk na mas^ ljudstva z brutalno in poneumnjevalno taktiko, je le tako dolgo mogoč, dokler se ljudstvo vsaj malo ne izobrazi, ko pa se je slednje zgodilo — bo-kdisi še tako v malenkostnem številu — nanese veda nevidno v mase ljudstva kal revolucije, ki po razmerah, v katerih se narod nahaja, vskipi in se razširi z izbruhom elementarne sile, katerej ni kos nobena človeška roka, niti bajonet in ne topovi. Da, tako je moralo priti in kdo naj bi se temu čudil I Med tem, ko so prvašl katoliške cerkve drli kot Turki, da ovekove-čijo novo vero—in pomorili jedno-stavno vse naokrog, kar se jim je 7operstavilo1 so se čedalje bolj množili emancipirani elementi v katoliško-cerkveni falangi ter skušali preprečiti to bnrbarično, za človeštvo vobče, sramotno početje. Seveda so šli cerkveni fanatiki hitro zopet na delo in morali so prvi, ali svoje obsodbe javno preklicati, ali pa so bili živi sežgani na gromadi. Gromade pa, ki so gorele v teroristične namene, so bjie zajedno najmogočnejši protesti In splošni odzivi v narodu. Protidtih je postal s časom neukroten v ljudstvu. Duševni velikani so se pojavljali na obzorju v vedno večjetn številu — cerkev, oziroma tedanje krvoloke je sprelataval strah in ne — zaman! Tedaj, ko je zavladal vsaj del ma novi duh srednjega.časa, ki je' porodil v spričo tacih nesr nih činov, je zavdalo to rimski toliški cerkvi in njenim krogom popise« moralen j44ar.ee,..J} večinoma posvetni elementi, katerim je bilo v resnici za narod, so proti takovemu divjemu početju najodločneje nastopili z raznimi moderro-znanstvenimi dokazi, katerih cerkev, seveda, ni hotela priznati, ker je vedela, da bi moderno znanstvo oslabilo staro luč vere in utopistične nazore o rezervnosti tega sveta. Bojna sila je rastla od dne do dne v masah. Narodni možje, mnogokrat učenjaki, so provzročili, da se je moderno znanstvo obrnilo v vsakem oziru v splošno korist in v nadomestitev vere kot vobče. celote. Kulturna dejanja so našla svojo pot v mase ljudstva. - Ustanovljali so se vseučeulišča, na katerih so se predavali važni predmeti, kakor: kemija, fizika, geologija, astronomija itd. itd.; nastopali so filologi, filozovi, katerim cerkev ni mogla do živega. Novi uk je imel velike posledice, kajti, kar se je tu učilo, se je tudi znanstveno dokazovalo. Nasprotno t>a je ulil in ie uči verski nazor stvari, ki■ se Me dado dokazati; ki jih je treba le verovati in ki so v diametralnem nasprotsttw s dokazano vedo . . . Od tedaj, kd so se pojavili prvi nastopi napram takemu postopanju katoliške cerkve, je nastala za hio silna katastrofa; kajti, od tistega ČMa, ko je cerkev (pozneje) prvič moralo brez obotavljenja priznati, da se naša zemlja suče in da je ista okrogla — *v kar se prej dolgo ni hotela podati, vzlic proučenim znanstvenim dokazom — je zgubila cerkev največji svoj vpliv in njen glavni steber o resevnosti tega sveta, je bil omajan. Toda cerkveni krogi so se znali Še vzdrževati in si pomagati — računajoč, seveda. še • na število manj zavednih n — čeprav je ta druga pripo-moč dales v ozadju prejšnjega absolutističnega gospodarstva. Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da so cerkveni krogi dobili v svojo sredo ratzne tnaskirane frtologe in duhoborske filozofe — oziroma 1 ju-, di, ki za plačo vse store — ki so se svojeglavno postavili na nasprotno stališče t modernimi filo- in socijo-logL Taki ljudje računajo te na politične manevre, v katerih ima klerikalna stranka še danes — žal, precej vdM§ Ameriške vesti. 1 Človekoljuben delodajalec. Župan Samuel M. Jones iz To-lede je glava tovarne, kjer je usluž-beno veliko delavcev. V novoletnem poročilu družbe se odkrito zavzema za delavca, trpina. Zupan Jones priporoča, da bi vsaka tvrdka in vsako podjetje devalo del dobička na stran, iz česar bi se jemala pomoč ranjenim in pohabljenim delavcem, Dalje se zavzema, da v to svrho humanitete, prenovi vsako podjetje svoja pravila, saj to je človeška dolžnost. "Zakaj bi ne imela vsaka tovarna gotove svote, da se delavcu, ki si je pohabil roko ali zlomil nogo, izplačuje mesečnina za časa njegovega usiljenega trpljenja in bolezni, ko ima gotovo vsako podjetje naložene svote v popravo polomljenih strojev, ali v prenovitev starih." "In ko se primeri nesreča, da je reditelj družine v tovarni ubit, zakaj bi ona družba ne zavzela njegovega mesta v prizadeti družini vsaj v toliko, da bi jo preskrbovala z živežem in stanovanjem, saj je bila vendar odvisna le od zaslužka ponesrečenega." "Mislim, da bi se morali vsi delodajalci odločiti za tako prenovitev; in še več, to delo pravičnega, nas bo toliko utrdilo v humaniteti, da bi vsak |)očetnik kakega podjetja računal vže naprej na take prepo-trebne izdatke in zopet bi odvzeli delavcu eno izmed več krivic, katere prevladujejo dandanes." "Ubožncj ljudstvo se ne bi potem Dostavljalo pod advokatsko milost in nemilost,ter bi ne bilo podvrženo vsakojakim odločbam Sodnij in sodnikov,ki vsaki nesreči pripisujejo posebno neprevidnost ali nepazljivost ranjenega ali ubitega moža, da takimi zagovori odvračajo vso odgovornost nesreče od posameznega dobičkarja-kapitalista ter jo obesijo državi v nepotrebno breme." Res že stopajo na dan možje z blagimi čutilii toda še vse premalo napram toliki masi izkoriščevalca-kapitalizma.' Senator Diedrich oproščen. Sodnik Vanderventer na državnem sodišču v Omahi je 8. jan. nagovarjal porotnike, naj senatorja Diedricha priznajo nedolžnim. Diedrich je b.l postavljen pred sodišče, ker je sprejemal večje svote denarja od različnih strank, katerim je potem pomagal do poštnih služb. Sodnik Vanderventer trdi, da si je godiloto med 28. marcom in 2. decembrom 1. 1901., ko Diedrich ni bil uslužben kot senator. — Čudno resi Mi se pa vendar držimo izreka, da vrana vrani ne izkljuje oči. Kapitalistični švindelK to vse I "Mother" Jones nevarno obolela. Mother Jones, prijateljica premo-garjev, delavcev vobče, je v Trini-datu, Colo., nevarno obolela. Tako se nam poroča z dne 9. jan. Mbthcr [ones je 64 let stara in je igrala v vseh premogovnih štrajkih prvo u-logo, tudi, stclaj- stoji v zvezi s štrajkarji v Coloradi. Želimo od srca, da bi si blaga dama kmalu zopet opomogla in delovala še dlje v prid trpečega naroda. Nevarno pretepli svojega učitelja. Alvina Ruwyana, uč.telja okrajne šo'e v Wayne County, \V. Va., so 8. jan. njegovi učenci, iz šole domov idočega, napadli in mu tako s lno prerehlali kosti, da so morali nezavestnega odpeljati v njegovo stanovanje Zdravniki imajo malo upanja, da bi okreval. Vzrok napadu je bil, ker je nekega učenca poslal domov zaradi slabega obnašanja. 3 cente vožnja po Klevelandu. Zupan v Clevelandu, O., Tom L. Johnson, je predlagal v mestnem zastopu, da bi se vožnja na pouličnih železnicah znižala od 5 na 3 cente. Predlog je bil sprejet ta. jan. Brei dela In Jela. Nad 100 Madjarov in Slovakov je vlomilo 12. jan. v "Steel Company« Mill" v Sharonu, Pa. V to jih je prisilil glad, ker so ie dlje časa brez dela in se v dotični tovarni ie vedno ne misli pričeti z delom. Delavci so se polastili strojev in začeli un čevati vse, kar se je dalo. Se le mestni policiji, katera je prihitela pol,noštevilno na lice mesta, se je posrečilo pomiriti gladne delavce. Ženska bila moški. V Sucor Creek, Oregon, umrla je 12. t. m. neka ženska, katero se je imelo splošno za moškega. Zvala se je Joe Monoghan. Ko je po-grebnik pripravil vse potrebno za pogreb in slednjič truplo preoblekel, je iznašel, da je isto ženskega, ne moškega soola. Joe Monoghan je bila ena najbolj izurjenih "cow: bov-ev" (pastirjtfv) v državi. Pa-*la je živino čez 25 let in nihče ji ni bil kos v streljanju, bodisi z revolverjem ali puško. Stara je bila 54 let. Volila je vedno z moškimi 111 sedela večkrat v porotnem odboru pri višjih sodiščih. 15 let v zaporu. Ellsworth de France bil je pravkar izpuščen iz ječe v Sioux City, Iowa, kjer je prebil 15 let radi u-kradene 2 centa poštne znamke. Tako se dela z revnimi. Med tem pa, ko se nas kaznuje, kakor da bi pomorili vsaj 10 kapitalistov, se viso-korodni lumpje popolnoma pardoni-rajo. Tako zavzema tudi Perry Heath častno mesto v Zdr. državah, vzlic temu da je pomel ves poštni departement v VVashingtonu. Zakaj to? Zato, ker je voditelj in tajnik nacionalne republikanske konvencije in strastni nasprotnik socializma. Razgled po svetu. Socializem na Ruskem. Tudi na Ruskem se je začel socializem zadnji čas vspešno širiti. Te dni je imela socialna demokratska 'sriaiMPNoJ prvi skupni sestanek, na katerem so se razmqtrivali razni predlogi glede vspešnejšega razširjanja socializma med zatiranom ruskim narodom. Na ta prvi kongres so prišli zastopniki iz vseh krajev Rusije, celo Kavkaz je bil zastopan po svojem delegatu. 'Zborovala so proglasili že Obstoječi list "Iskra" svojim političnim strankar-". skim organom. To je jako znamenit pojav na političnem polju v Rusiji, to tembolj, ker se je socialnemu gibanju pridružila večina ruskih visokošolcev. Saratov in papei. Vatikan je naznanil prijateljem Sarafova, voditelja makedonskih vstašev, da ga bode papež sprejel, kakor vsakega druzega tujca. Papež je torej nekako odrekel avdijen-co, za katero je baje prosil Sara-fov. Ta odredba je Sarafova in njegove prijatelje hudo zadela, ker so upali, da bo vsaj katoliški papež v prid nesrečnih Makedoncev posredoval. Saratov in njegovi prijatelji so pač pozabili, da rimskokatoliška kapitalistična organizacija ne sprejema in ne pomaga nikomur, ki ne prinese vreče denarja — rimskega boga. Saratov in Oaribaldl. Boris Sarofov, neustrašeni voditelj makedonskih vstašev proti krutim Turčinom, je dospel 11. t. m. v Rim. Odkar mu je papež odrekel avdijenco, si je vzel v nalogo, pregovoriti generala Riccloti Garibal-dija, da bi vodil ta prihodnjo spomlad prostovolefc v boj proti Turkom, za svobodo nesrečnih Makedoncev. General Garibaldi je znan že izza grsko-turške vojne kot vo- Leto lil ditelj prostovolcev. Vse, samo če nese. Z dne 12. t. m. se poroča iz Rima, da ima Boris Sarafov za seboj večje število škofov, kateri so pripravljeni z vsemi svojimi verniki prestopiti takoj iz pravoslavne vi rimskokatoliško cerkev, ako jim Vatikan nakloni svojo pomoč proti Turkom. Vest še ni uradno potrjena. Zadnji Buri prisegli. 500 Burov sc je odpeljalo g. t. m. iz Ahmadnagara v Durban, Natal. Živeli so v pregnanstvu še izza časa angleško-burske vojne. Na prigovarjanje generala Delareja so prisegli zvestobo vsi svojim največjim sovražnikom. Rusija In Japonska. Iz Pekinga se poroča, da je sporočil kitajski poslanec iz Tokije na Japonskem predsedniku zunanje kitajske diplomacije, da je ruski odgovor na japonske predloge neugoden, ter da bo morala Japonska, ako Rusija od tega ne odstopi, prijeti za orožje. Po drugih poročilih je pa vsemu temu kriv napačen prevod. V zadnjem slučaju priporoča Japonska, da Kitajska vzdrži popolen red v državi ter da ščiti tujce, ker bi sicer druge država porabile nasprotno obnašanje Kitajske za vzrok napada, kar je zelo presenečilo Kitajsko, katera misli, da je vojska neizogibna. Nemški poročevalec iz Petro-grada poroča, da so vse homatije bolj nevarne, kot se sploh piše, da je tudi Rusija tega prepričanja, a da časopisi vse olajševalno opisujejo, kar pa carju nikakor ne u-gaja. Japonski poslanec iz Anglije pravi, da vsa ruska pisanja nimar jo dosti pomena, ako ne pripozna Rusija kitajsko nadvlado nad Mandžurijo, !.-ar--pa-Rusija le navidezno priznava, med "tem ko pa odločno nasprotuje japonskim zahtevam, kar je ravno kočljiva točka. Poročevalec. Veliki čikaski dnevnik "Chicago American", je že poslal svojega poročevalca na daljni vzhod, da bo poročal o razmerah rusko-japon-skih homatij, ali o uspehih bajevne vojske. Mr. Jack London si j« pridobil to zaupanje z izvrstnimi modernimi spisi, ter kot časniAId poročevalec v Klondikah. Papež in dekoltlrana ženska prsa. Martin d'Antas, portugalski zastopnik v Vatikanu ter dekan diplomatov, zanikuje vest, da mu je papež zapovedal, prepovedati nositi damam globoko izrezane obleke, ker so te baje s svojimi na pol golimi prsi preveč razdraževale živce kardinalov ter drugih prelatov. Pač je papež res pri neki priliki v šali omenil, da bi bilo želeti, da se žensktf oblačijo v visoko izrezane obleke. —• • Prideti pa moramo, da bf bilo želeti, da bi farška banda ostala vedno le pri prsih, a v svoji "naivnosti" nič več tavala še dalje v — "prepad" morale. Evropska trgovinska zveza. Uplivni možje iz vseh delov Nenv čije so sc zavzeli za nekako centralno evropsko trgovinsko zvezo, katere namen bi bil, združiti Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko, Švico, Holand-sko, Dansko, Skandinavijo in baje tudi Balkan, v svrho celoskupnegi carinskega tarifa, da bi se v slogf uprli ameriški konkqrenci. Socialni klub v Clevelandu ima svoje redne seje vsak petek ob 8. nri zvooer na Clifton Sr 19. ^^»It ^^TJT HK^Ht* Th1th^'i*^'ir^»i*^*tTTfTTtTT§r.3 Maškeradni ples PBlKKDlJ DmitTo "SioraijV it, ti M m, v SOBOTO DNE 30. JANUARJA, 1904, v Popovičevi dvorani, 687 CENTRE AVE., NA VOGALTJ18. UL* Najlepiim maskam bo razdeljeno 14 daril ▼ meaku $150. ina za osebo 25c. -z^*Ukto"DO0^-*8-°ri K uauogobrojni ndeleibi vabi "Glas Svobodo'* Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki, Izdajatelja in urednika: MARTIN V. KONDA Fit ANK H. MEDICA V r—~-----i---i— "GUos Svobode" izide vsaki peek fn velja za Ameriko: za celo let« - - - - $ 1.501 za pol leta - - - - 75c ZA EVROPO; 'a celo let« - - - kron 10 za pol leta - - - kron 5 Posamezni list po 5 contov. "Glas Svobode" [Toe voiob op Liberty] i« th« only onion labor paper in America: edited & published every Friday in the olovenic language by M. V. KONDA, fit F. M. MEDICA, "Entered July 2,1903, at Chii ID., as »ooona-class matter, tinder Aot of Congress of March 3. 1879" Sulwcription $ 1.50 per year. Advertisements on agreement. Naalev za dopise in po&iljatve je •bdeči- ' "GLAS SVOBODE" 663 Throop St. Pilsen Sta. Chicago. III. DOPISI. Iz Pueblo, Col«, nam piše prijatelj in somišljenik, g. John Hen-igsman: "V četrtek 7. januarja imeli smo tukaj velečustno poroko. Vzela sta so g. Josip Kolar in gdč. Ka(y Grahek, tu splošno znana rojak in rojakinja: l'o poroki Bač pa je konstati-ralo, da so se sešli pri R. sami pravcati osli. Vse vprek so vpili dični prijatelji delavstva: dvorana je naša, v dvorani sv. Jožefa ne bodo držali unijsti svojih meteng itd. No, unija se je pa' kljub temu ■^ggi* v isti dvorani ustanovila. Takoj pri prvi seji se jih je vpisalo 385 vrlih mož. V odbor so bili voljeni rojaki: Nick Badoviiiac, predjed.; Frank Klcmenšič, tajnik, in Pan Kadakovič, blagajnikom. — Rojaki, pristopite k delavski uniji, katera je le vam v korist in ne poslušajte tistih farških svetohlincev. ribajte se jih vedno m povsod, mi so vam le takrat prijatelji, vas rabijo, obrnejo vam hrbet , kadar vas ne rabijo, ali celo vi njih kaj malega prosite K skle-proeim Se društvo sv. Jožefa za ako je res dotična dvo- ir. nadomestil ? imeni onih proti^r-lavskili kričačev.. Ako se pa do-tično zarobljene osebe le napihujejo z društvenim imetjem, naj se da vsaki posebej zasluženo brca Društvo mora na,vsak način varovati svoj ogled, že dolžnost to zahteva. V kratkem zopet; te kričeče razmere se morajo prej ali slej odpraviti. — Pozdrav vsim bralcem vrlega lista Glas Svobode in na mnogaja srečna leta s9mišljenikom. Svobodomiselni ■ poitenjak. Iz aiobcvilla, Colorado. Neki rojak iz £Iyria, Colo., se pritožuje, da nima nič kaj veselega poročati čitateljem vrlega lista "Gl. Sv"., da so Hrvatje zapeljivci in oznanjevalci vere itd. Istina, Hrvatom se prav nič slabo ne godi, ker se drže svojih postav, ne tako Ribničjini. "Prmejduš, delam pa kot hudič" se glasi ž njihovih ust. Nekateri Ribničanje so res vrli možaki, škoda, da jim delajo mračnjaki tako sramoto. Delali bi ma-kari kot Kitajec, za 50 centov, 48 ur na dam, ako bi štel dan 50 ur. O osemurnem delu'nočejo ničesar vedeti — res žalostno. Dopisnik se pritožuje, da mu unija noče pomagat. No, ta bi bila lepa. Pred st raj kom razgrajač proti delavski zvezi, zdaj, med štrajkom, bi pa hotel od nje živeti. Tako se ne gremo, g. dopisnik. Po smrti je prepozno obžalovati svoje neumnosti. To pa vemo, da unija vsakemu pomaga, ki se drži njenih zapovedi. Nikakor pa ni mogoče, da bi en hlapec dvema gospodarjema zvesto služil, kakor je brezmiselno, tla bi šel kdo skebat in bil ob enem tudi v uniji. Skrajno neumno je tudi besedičenje, da si zamore le oni pomagati do kakega poboljška, ki je zmožen angleščine. Kdor je v uniji, nima tako velikanskega pomena zna li dotičnik angleško ali ne, siccr pa, kdor se čuti zanikanega, bi moral poslušati pametne nasvete svo jih pametnejših rojakov. Smešno jako smešno je, da se setlaj skabi pritožujejo, da jim unija ne da ni-kake miloščine in da se jih na cesti, vračajoče' domov, napada in dobro pretepe. Poštenim ljudem ni pač treba iskati skrivnih potov in voditi policiste s sabo, kadar se kam napotijo.' Vfjim se ni treba bati za svoje glave. Na nadaljno kvasenje o dvakratnem premisleku, predno se enkrat kaj izgovori, odgovorimo tudi mi lahko, premislite trikrat prej, predno greste enkrat skebat. Naj bodo le nabite puške obrnjene proti skebom, toda razumite dobro, oni se najbolje smeje, ki se zadnji smeje. Unijske vrste so krepke, nevstrašene in delavne. Vemo pa tudi dobro, da le tisti skebajo, ki niso pre} še nikdar, ali vsaj malo delali ;d so se hvalili, da imajo dosti denarja, a niso mogli vstrajati s poltenimi delavci dva meseca, Laž je, da morajo Kranjci stradati. Nihče ne trpi gladu, bodisi unijst, ali nc-unijst, samo da vstraja zvesto na štrajku; kdor pa je šel skebat, ni krop ne voda, to bo vendar sleherni razumel. Podlo je torej blatenje unijskih uradnikov sirom Amerike. H koncu, bratski pozdrav vsem zavednim rojakom in rojakinjam po vsi Ameriki. Živeli Hrvatje in — podpirajmo in napredujmo z "Glas Svobode". Mrs. M. M n»d \trs K P Iz Leadvllla, Colorado. Cilj te nekaj novega. Naš prelju-beznivi lump, far Perše, je avanzi-ral, postal je pravi "gaspud". Sedaj, ko so mu naši kratkovidneži zložili lepe novce skupaj za farovž, te je kar nakrat domislil, da mu je treba tudi mlade kuharce. In res, poslal je nekemu i8letncmu dekletu v staro domovino vozni listek ali ti-ket in lako bo imel kmalu ono srečo, da bo kar doma izdiral trn dekletu. Siccr se mu je pripetila mala nesreča, a kaj to njemu mar, končno vendar ne bo on škode trpel, pač pa oni, ki mu tako radi izročujejo svoje zadr.je, s krvavimi žulji zaslužene novce. Kupil si je namreč eno hi.Šo, katero je nameraval preurediti v farovž, a spodletelo mu je za enkrat. Hiša mu je pogorela do tat. Nasi Kranjci imajo res smolo. Trd>a bo novih visokih prispefcov. Pa še eno drugo novico iipam jx>-vedati. Kaj tacega ali enacega nisem pač še nikdar slišal, še manj pa sam doživel. 9. decembra imel je Perše mašo, |x>zabšl pa « je pri tem opravilu natakniti tisto "plahto", ki je pravimo po domače "plašč". Ko je z mašo dospel tiste točke, ko bi mu mora) mini- v žagrad po plahto, jc bilo eno. Se le, ko se je ogrnil, nadaljeval je zopet z mašo. — Poglejte, dragi rojaki, tacega kutarja imamo med sabo, tu v Leadvillu. Drugikrat bo pozabil glavo pri svoji kuharci. Kedaj bo vendar napočil tisti čas, ko bomo začeli pometati s takimi irmziljcnimi ničvredneži. Rojaki, naročlijte se na "Gl. Sv/', kajti edino on nam čisti možgane v Ameriki in nas vzdiguje iz smrdljivega far-škega iprahu. Lcadtfiljski sivbodoljub. Iz Globeviila, Colorado. Uvcrjen sem, da mi odstopite nekoliko prostora v nam priljubljenem listu "Gl. Sv." r— Dragi bratje in Čitatelji! Kakor ste čitali v 1. številki "Gl. Sv.", piše neki skab iz Elvrie, Colo., čez Smelter unijo št. 93 VV. F. of M. in pravi, da so prišli nckakovi Hrvati in nam ob-Ijubovali hribe in doline, ako gremo na štrajk. To je vse dobro, res smo šli na štrajk, ali dotični dopisnik je velik lažnjivec.ko meša vmes Hrvate, katerih sploh zraven ni bilo. On še ne ve, kaj je Kranjc in Hrvat; skoraj gotovo misli, da sta koza in osel enaka — jaz pa pravim, da je tu vsaj nekaj razločka; sicer pa, Hrvat ali Kranjc, bratje smo si vsi, le skabi in unijsti ne. Skab piše dalje, da nam je W. F. of M. obetala podporo, dala 1» ničesar. Zopet laž, resnica jc pa, da dobivamo unijsti redno obljubljeno pod poro, skabi seveda ne, kar jc po mojih skromnih mislih popolnoma prav. Torij, unijsti dobivamo plačano rtanovanje, dobivamo premog za kurjavo in potrebni živež, kakor groserijo, meso itd. Unijski pošteni delavci pač ne moremo zato, če to dejstvo jezi skabc vsak po svoje. Dopisnik pravi dalje,da moramo ležati pod milim nebom. No, mi o tem pič ničesar ne vemo; ako morajo skabi spati na prostem, tedaj gotovo mi unijski delavci iie. Za nas s'trbi unija, kakor mati za svoje otroke. Če se pa godi komu krivica iz strani kapitalističnih ]Wsto-pačev, r.c smemo zato napraviti unijo odgovorno, kakor tudi zato ne, ako nameri vojaštvo puške na nas in prisili skabc spati na goli zemlji v koloradskih hribih. Dopisnik trdi še,da je prišla neka unijska oseba k Slovencem in jih pregovorila naj gredo zopet na delo. Smešno, kaj tacegi ni mogel pač drug storiti, kakor k večjem kak 9kabski vodja. Bežite no, komu bodete metali pesek v oči! Dragi rojaki, ko bi Kranjci ne šli skebat, bi Imeli že davno ošemurno delo, ali žalrliog, da bi Kranjci — kar jih je one vrste — delali najrajši 48 ur na dan, ko bi bilo to sploh na kak način mogoče, j)otem pa hitro domov v stjiro domovino in čez 99 dni zopet nazaj na tako delo. V dotičnem dopisu stoji še, da dfla v "Grand šmclci" 40 Ircev in Švedov, med tem, ko morajo Kranjci baje umirati na cesti. G. dopisnik je gotovo zgybilAsvoje možgane, sicer bi ne mogel napisati take prismodarije. Če se skaboin godi po očrtanem načinu, r.am unijskim dclavcem gotovo ne. Laž je tudi, da dela v dru-jji topilnici 40 mož, losluje. Skab piše še, da unija W. F. of M. ne pozna pravega vodstvi in da še noben človek ni prodrl z glavo skozi zid. V isti sapi trdi mož tudi, da jc unijst in socialist. Hej, unijst pa tak, če bi hotel sploh kdo iti na take limanice; toda kje se bo našla še unijska oseba, ki bi se predrznih pisati kaj tacega. M o/, mora biti blazen. No, in na solnce bi se tudi ne hotel iti gret s takim socialistom, kajti druzega ni slišati od neke posebne vrste ljudi, kakor: "Prmejrtiš, jaz grem delat, sicer se zamerim bosu". Bedak, V zobe mu pluni, ne pa bati se zamere. .Dragi rojaki, prav iz srca vam rečem, pristopajte k unijam in ne vstrašite se momentalnih skrbi. Prej ali slej mora uriti tudi, danes tako zatirano delavstvo svojih naravnih pravic. Cc pa bodemo postopali vedno po mračnjaškem načelu, se nam bodo milijonarji in njihovi zavezniki še vse drugače rogali, kakor doslej in nas naganjaii v svojo korist res kot črno živino v razne peklenske tvomice. Bodimo res pravi socialisti in delujmo z vsemi svojimi močmi 11a to, da dosežemo enakopravnost vseh ljudi, da bon*) delali vsi za enega in eden za vse, kajti ljudje smo — vsi. K sklepu želim "Gl. Sv." mnogo naročnikov, •preilpiačnrkov — pomoč za pomoč. Gate, Utah, prelom if delavska načela s tem, da so šli, na škodo |x> štenim linijskim delavcem, skebat v razne topilnice, premogo in rudo-kopc. Res sramota za ves narod tako početje. Kako naj pride delavstvo do svojih pravic, ako se najdejo v lastnih vrstah izdajice, ki nekako prodajo svoje sohratc kapitalu na milost in nemilost. Samo enkrat vstrajajmo složno na štrajku in kapitalistični volkovi bodo kntalu računali z delavstvom, saj jc ravno delavski stan najmočnejši stan na svetu, samo združiti se moramo in bati se ne makari, da moramo štrajkati skozi eno celo leto ob samem kruliti m vodi. Večna sramota za vsakoga, ki se postavlja s Kitajcem na isto stopnjo v delavskem oziru. Ako dela on za 80 centov in manj na dan, pokažimo vsaj mi, da imamo smisel do življenja, da hočemo za svoje delo tudi nekaj itžiti. Siccr pa naj preslepljeni rojaki ;iikar ne mislijo, da se s tem kapitalistom prikupijo, ako gredo skebat; obratno, kadar se vsakojaki štrajk poravna, potisnejo kapitalisti vse take šleve še v večje suženjstvo, kar se dogaja povsod, kjer se prelome delavske zvezne postave. Ko bi si r.aši rojaki le malce predočili zgodovino o delavskih bojih, bt bili gotovo izvr«tj\j štrajkarji, kajti — že stoletja — kar jim ni kapitalist izsesal, jim je far odvzel. In kdo bo vendar delal vedno za enega ali druzega teh dveh, k večjim kak — bedak. Mi ne smemo misliti le od danes na jutri, to je, koliko nam bo vkral far in koliko nam bo še ostalo za v domovino, marveč delati morami na zboljšanje našega stanja vobče, z ozirom na bodočnost. — Tu smo pričeli z delom še le preti kratkem. Sltajkali sr.10 4 mcsccc in zahtevali priznanje krajevne unije, pristopivše k W. F. of M. Naš lopoviki gospodar se jt uniji z vsemi šterimi upiral, rekši, da je W. F. of M. socialistična luiija. No, mož je deloma dosegel svoj namen. Nastavil je v svojih tvomicah množice Kitajcev za polovično plačo in k vragu jc šlo vse. Dela se siccr tu tudi danes ne manjka, a plača je taka, da se komaj pošteno preživljamo. Drago je vse, bodisi življen-ske ali drugi potrebščine. Toda, vzlic še tako slabim razmeram, skab vendar bi ne hotel biti, ker sem pošten slovenski delavec. Živelo so-: cialno bratstvo in živel "Gl. Sv.", da bi imel kar največ naročnikov. John Jereb. Zunanje socialistične zmag*. V mestni berolinski, zastop so bili pri decemberskih volitvah izvoljeni zopet vsi stari soc. kandidati; zraven teh so si izvojevali socialisti še pet novih sedežev. — V Charlottciibur^ii, predmestju He-rolina, je bilo izmed osmih kandidatov voljenih 6 socialistov. — V l.ongcnbcrgu so dobili 5 sedežev izmed šestih.—V Ducrrcncbcrsdorfu so bili voljeni sami soc. zastopniki, istotako v UctsscIiU, blizo I.ipskcga in v llcisscnu, blizo Essena. — AV» pričakovano dobro so zmagali socialisti v Dantu in Oldenbitrgu,' z 1600 g!asovi proti 1.200. — Prt i socialist je bil izvoljen v okraju Schleiisingetia. — Dva socialista sla bila izvoljena v Falketistcinu na Saksonskem, z veliko večino. Na Nemškem napreduje socializem vobče zelo dobro; z malimi izjemami .zmagujejo j>ov.«od socialisti. Veliko zborovanje sociallst«v v Chicagi. Prvi maj 1. 1. je odločen, da se sestanejo vsi socialistični delegati na konvenciji v čikagi, Odbor je predlagal v ta namenfikago in St. Louis; za prvo meto je bilo oddanih 15 in za drugo g glasov. Barney Berlvin, predsednik socialnega odbora države Illinois, -je dobil naročilo. da preskrbi dvorano, katero bo dovolj prostorna za 500 delegatov. Na protokolu je več važnih političnih in državnih vprašanj, katera se bodo korenito pretresevala. Dobil $9000 za zgubljeno rok«. Po preteku sedemletnega procesa z Illinois Steel Company je zadnji teden prejel Josef Wierzb'ckv ček v znesku $8867.39 kot odškodnino t\ roko, katero mu je odtrgalo v imenovani tovarni. I Slov. del. pov. zbor 'OREL" Priredi V SOBOTO DNE 13. FEBRUARJA V , ' Hoerber-jevi dvorani ŠT. 712 BLUE ISLAND AVE. NA VOGALU 21. PL. velekl zabavni večer s plesom in pttjem. Vstopnina za gg. 25e. Dame v spremstvu gg. vstopnino prosto Začotek točno ob uri zvečer. V mnogobrojno udeležbo vabi vljudho vse slovensko iti dru- ft go bratsko občinstvo—ljubitelje lepe slov. prsmi, $ ODBOll. I Svoji i svojim! Rojakom kot zaHebnikoni In društvam priporočamo tfckarno Prevzamemo v delo vsakovrstno tiskovino In vežemo knjige. Cena nizka In točna postrežba. Vsaki tiskovini garantiramo najlepšo obliko in Ji damo unijski znak. Ne zabite: Glas Svobode m Throop SI. Pilsen Sla. CHICAGO, ILL jo unijska tiskarna. Prodajamo prekomorske vožnje listke na vse dele sveta in od tam sem po najnižjih cenah. Zveza z vsemi črtami. Pošiljamo denar v staro domovino po dnevnem kurzu točno in zanesljivo. Nad vso pa priporočamo rojakom in rojakinjam, čitajto in zanimajte so zn list "WLAS SVOBODE" in podprite ga b 150. centi naročnine na loto. Timlin Hull. ZA ameriko patentirane Harmonike, Velika dvorana in gostiln«, na vo- izvrstno delo, se dobe sama pri glu 18. in All|)ort ceste Slovenca 4111) \V. I Stli St. , John Golob se priporoča - ŠTEFAN POI>OVIC 1203 Bridoe St. .JOLIET, ILL. Cikaiki sodrugi požari V nedeljo dne 24. jan. ima soo. klub zopet svojo redno sejo. K seji Joseph Sober Svobodaljub prideta tudi driavni tajnik in drž. organi/ator. Sodrngi, pridite goto- SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretegujem z zlatonj Oold filed, jnmčeni za 20 let. Kole-Bovje na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj smim $12.50 Moi, osroči svojo ženo in kupi ji uro za liožično darilce. Jacob Stonich NO E. Madison 8t. Chicago, III. 0* Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. m« m m Uradne ure: do 9. zjutraj od I. d« 2. in •d 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR."®WEISSKOPF je Čeb. in odlifcen zdravnik, obiskujte torej Slovanu r »vojo korist. © OBVESTILO! Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da mdi prevzel »Saloon" rojakp Jak. Martinčiča v Sumit, III. Moji načelo je in bode vselej sprejemati rojake uajuljudnejše. vBled čeear u- Eam, da «e bode tudi meni izkazovala tista naklonjc tiost, ka-or mojemn predniku. Poeetnike prijatelje in o. ro, tke v obče zagotavljam, da '**lo vsak čas postrežem točno * i svretnimi •modkami. Bvežo pivo, raznimi likeiji, "Portvini", Ti uerjevim " " zabavo novodobno kegljišče. Rojaki ~ ■" m o slovenskega umetnika na /ni razstavi v St. Louis-u. 'Država Colorado liočc v svojem i svetovne razstave v St. izpostaviti tudi oljnato sliko kneza, delo Slovenca, eksandra Tomah-a. Repro-predstavlja črnogorskega naravni velikosti, krasni iorml z raznimi redovi in odliko-Predsednik odbora za raz-se strinja s tem ter pravi, da vreden dodatek umetniške-Colorade. Umetniki se ja-laskavo izražajo o umetnem dc-hvalijo njega vstvaritelja. So-celo, da prekaša slika vse do-je izdelke te vrste na zapadu. A. Toman je naš rojak, ki je poleg zgoraj omenjenega , še več druzih oljnatih slik, ki :ic zaostajajo za prvo, temveč iričajo o njegovi nadarjenosti in inškem okusu. G. Toman je lim izvrsten pisatelj in vsezkozi :dnega mišljenja ter znan bo-lik za delavske pravice. Sode-je že pri raznih slovenskih li-v Ameriki m spisiil že mnogo učljivih kot političriih člankov, je leto, za časa izhajanja dru-mesečnika pueblske jeklar- ___f Camp and Plant", bil je on urdfruk slovenskega oddelka. ("Qmp & Plant", je bil pisan v * vseh jezikih v Coforadi živečih na-rodov.) G. Toman je prišel par-krat tudi s policijo v konflikt, radi svojih moderno naprednih idej, katere so se smatrale od nepoučenih anarhističnim, kar je on odločno oporekal. Tudi nasprotna stranka prištevala, zgolj sovraštva in •željnosti, anarhistom, da bi ga odtujila vsaj neizobraženim in razmer nepoznavajočim rojakom. Z veselim narodnim pondšom moramo častitati našemu rodnemu u-:tmku, upajoč, da bo še večkrat ,vil amtriške Slovence med tu Injimi narodi. M al narod smo ilovenci a tudi v naši sredi se vzgajajo talenti. Imenovana slika je bila že del j Časa razstavljena v izložbi neke tr-I" go vi ne umetnin v Puebli, kjer je vzbujala splošno zanimanje. Sliko lastnic sedaj v Puebli splošno zna-f ni Srb. g. Sava Radakovič, ki jo je : zadovoljen prepustil razstavnemu odboru. Predno se odpošle slika Puehle, bp izstavljena na ogled v tarnanjem «metnis'po!udnc zbrali njegovi župljani v cerkvi, češ, da l>ot!e "izpraševanje". Faj-mošter je zlezel na prižnico, žup -Ijani pa so posedli cerkev in začelo je "izpraševanje".' Fajniošter je sprožil več j Pozadevi ter popolnoma zanemaril svojo zaročenko. Gospica Vigrjer jc vsled tega gospe Pozadevi javno očitala, da ji jc ukradla zaročnika. Pozadeva je bila Inula ter vrgla svoji nasprotnici rokavico pod noge. Pri dvoboju je bila gospa hudo ranjena, dočim sHkari-ca nt dobila rane. Protivnice se nista pomirili. Zverska pohotnost. Tri tedne je trajaJa porotna obravnava v malem španskem mestu Don Benito zaradi strašnega umora dveh žensk. V vasi blizu mesta jc živela neka vdova s svojo edino, nenavadno lepo hčerko Ines. Lepo Ines so obkroževali vsi moiju. m«I njimi tudi pohotnež Carlos Garcia de Parcdes, ki je bil iz odlične, bogdte rodbine, toda grd pijanec in pohotnež; nadalje starejši cinik Castejan. Oba sta zasledovala !qx» deklico s ponudbami in grožnjami, toda zaman In ta dva [»hotnika sta se združila ter sklenila, udreti ponoči v hišo ter si s silo vzeti, kar jima je krepost odrekala. Zvezala sta se z nočnim čuvajem. Čuvaj je ponoči sklical mater, naj mu, da kozarec vode. nakar sta skpta" pohotneža planila v hišo, pobila mater, ki jima je zastavila i*)t, ter vlomila v spalnico hčerke. Hotela sta jo posiliti, toda deklica se jc branila obupno, vsled česar sta se pohotneža tako razkačila, da sta deklico z noži raz-rezala. Vsa dežela je bila nad toliko krvoločnostjo razburjena, a dolgo časa niso mogli zaslediti zločincev. Obsojena sta bila na smrt ter so ju zadavili. Mesto se pogreza. Mesto Motherwell na Škotskem se pogreza oil pretečenega petka v zemljo. Cel .okraj se je pogreznil tako naglo, da so prebivalci jedva imeli čas, rešiti golo življenje. Od tedaj se popreza polagoma hiša za hiša Zidovje, kolikor se ga ni popolnoma porušilo, je dobilo take razpoke, da si ne upa nihče v njem stanovati. Tudi mestna hiša se je deloma porušila, a veliki stolp mestne cerkve se je popolnoma nagnil, da si nihče ne lipa iti mimo njega, ker sc bo vsak trenotek zrušil. Ves južni del mesta je uničen in prebivalstvo je zbežalo v severni del, kjer so tla trdna. Papežev "Motu prorio". "Osscrvatore romano" jc priobčil dne 18. m. m. papežev "M&tu proprio", to je ukaz vsemu katoliškemu svetu. Papež naznanja, kako mora biti v javnih zadevah delovanje katoličanov. Povdarja, da mora katoliška cerkev varovati pred vsem sedanji socijalni red, ki je delo Boga, in kdor hoče vstva-riti enakost, tisti razdira božji red. Volja božja je, takovpravi papež, da so eni knezi, drugi podaniki, eni bogati, drugi revni, eni gospodje, drugi služabniki, eni učeni, drugi nevedni. Kdor* poskuša odpraviti to, da so eni premožni, drugi pa ne, tisti greši proti božji pravičnosti. Krščanskim socijalistom ukazuje, da se ne smejo vtikati v politiko pa tudi ne stremiti za političnimi cilji. Kršč. socijalistom v Italiji prepoveduje še izrečeno u-detežbo pri volitvah. Vsi-katoliški pisatelji morajo svoje spise predlagati škofom v odobrenje in se ravnati brez pritožbe po škofovskih ukazih. Papež prepoveduje, da se govori glede socijalnega vprašanja o kakih pravicah reve-žer, marveč se sme pisati le o u-smitjenju. Njegov ukaz morajc ■ g # 1 •__ * . _ • t * ^ a - - * - rrabm povsodi, kjer oostojljo Kato- liška društva, in pa vsi katoliški listi ga morajo priobčiti, ker sicer jih zadene inierdikt. Obrambna! sredstva proti kierikalizmu. (Dalje.) Da pa bo dovelj znakov, zato ima inkvizhor svoje vdhune, brezbožne, lirezvcstne, zavržene ljudi. Ti morajo vse življenje vbogo Ga jo preiskati, da k«\j iztaknejo, kar bi ne-zjiupni ljudje mogli tolmačiti kot čarovništvo, Ako jc potem še kaj tacih, ki Gaji že prej niso bili naklonjeni, nastopijo ti, premene . U v X in vsak kliče: proti Gaji govore težki indiciji. Na to se Gaja trpinči. Kajti pri tem procesu ni dovoljen noben zagovornik in nobena obramba. Čarovnija — pravijo — je izjemno hudodelstvo, jc grdobija, za katero nc veljajo procesni predpisi da, če se najde kdo kot zagovornik ali če kdo gosposko opozori, naj postopa previdno, jjostanc sam sumljiv čarovništva. Tako utihnejo vsaka usta in vsa peresa obstanejo; nihče se nc upa kaj govoriti ali kaj pisati. Nadalje poroča Friderik Sprec v svoji knjigi "Cautio criminal«". "Ako obdolžena Gaja taji, potem velja, da je trdovratna; ako se dobro zagovarja, pravijo, da bi sc nc mogla dobro zagovarjati, če bi ne bila čarovnica . . ." "Predno sc jo trpinči, pregleda rabclj njeno nago telo natančno, če se ni s čarovnijo naredila neobčut-110. In da bi nič ne ostalo skrito, jej postrižejo in posmodo lase povsod . . . Inkvizitorji škofov in prelatov so v tem pravi mojstri . .." "Ali prizna ali neprizna, to je vsejedno. Ako prizna, jc stvar jasna in usmrtc jo; ako ne prizna, jo trpinčijo daipič, tretjič, četrtič . . . Ako meni trpinčenjem zvija oči ali pa če gleda kakor otrpela, so to novi dokazi proti nji. Ce zvija oči, pravijo, da se ozira po hudiču, če gledai kakor otrpla, pravijo, da ga že vidi . . ." "Obtoženi mora biti kriv," Za inkvizitorje bi bila sramota, če bi koga iz zapora izpustili.' Kdor je v.ječi, mora biti kriv, |x> pravici ali ]x> krivici. V tem pošiljajo k ubogim jetnikom nasilne duhovnike, ki so jetnikom dostikrat nadležnejši kakor sam rabelj. Ti duhovniki trpinčijo vbogo žensko tako dolgo, da mora pripoznati, da jc čarovnica, češ, da sicer nc bo izveličana." "Kadar premišljam o tem, kar siin glede trpinčenja videl, čital in slišal, ne morim reči druzega, nego da tr|>e skoro vedno nedolžni , . . Marsikdo gre rajše v smrt, da sc reši strašnega trpinčenja ... Mnogi priznajo, da so kaj storili, česar niso storili; priznajo, kar jim reko tisti, ki jih izprašujejo." "Ko bi bili spovedniki blagosrč-ni po izgledu svojega Gospoda in učenika, Kristusa, ko bi sc odpovedali svoji strasti bi kmalu spoznali, koliko nedolžne krvi prelivajo." "Kdo pa. sili, oblastni je, da preganjajo čarovnice? Pred vsem so to duhovniki in prelatje, ki vse svoje življenje v svojih celicah in sobah spintizirajo; ki nc vedo, kako se po svetu godi; ki se sramujejo, obiskovati ječe in zapore ter govoriti z reveži." "Duhovniki ne delajo pri sodnikih, pri komisarjih, paznikih, ra-beljnih in biričih nič druzega, kakor da jih Ščujejo brez prestanka, naj nadaljujejo s trpinčenjem Itd " Pretekli teden obiskal nas jo v našem uredništvu dr. Martin Ivec, prvi in edini slovenski zdravnik v Ameriki. Izdelal je vse »tndije 1 odliko in bi) priznan izvrstnim zdravnikom. Kakor nam ie povedal naš cenj. rojak, se bo v kratkem naselil v noši sredi, tu v Chicagi, v bližini 18. ceste In Centre Ave. Rojakom toplo priporočamo ib sedaj dr. M. Ivca, koji je vrl rodoljub in dati * delavcem. Našemu slovenskemu doktorju pa iskreno čestitamo k njegovemu uspehu. Artlstiiko delo. Dane« smo prejeli Trinerjev stenski koledar za "leto 1904. Elegant-no delo artistike, obstoji iz dveh k rasnih slik. To originalno delo je iz rokFr. Aug. Fetrtyl-a in nadT kriijuje vse dosedanje znamke. Ta koledar bo gotovo v okrasbo vsake hiše, ali pisarne. Kdor posije 10c v znamkah, dold koledar poitnine prosto, od Jos. Tric rjn. izdelovalca zdra " grenkega rins, 799 Ko) Ave.. Chicago. III. ISS&iT- 'jfi^r. . s, mmm, \ Je več let naj bolj priljubljeni zdravnik Slovencev v Ameriki. Hvali se ga od dne do dne, pov-sodi se ga čisla in spoStuje občuduje njegove znanje (zmotnost) njegova stroga vestnost, in dobiosičje. Njemu ni potreba priporočila, ko tisoč slučajev ozdravljenj« poveti čujejo njegovo ime. Pri njemu se oglaSa pismeno in osotino v enem dnevu več bolni« kov, ko pri istih, kateri njegovi sistem posnemajo v enemu letu. Skušnja naredi mojstra. Nje-gova neizmerno razširjena zdravniška skuSnjii napravila ga je moj. sirom zdravnikov in vestno izpolnitev svojega poklica utrdila je ujjled niegov pri zdravmSkemu rnan.stvu sveta in prt svojih zdravniških so-drugov. Zanemurjenie prcblajenji je posledica da vefji del bolnikov umerje. Od prehlajenja nastane unet,e prsnih inrež, reumati7£m, neuralg'ja. katar, bedičnih bolezen, 1 med tem najhbSje ietika. Da Va5e prehlajenje ne bi imela hnjSe posledice, obernite se takoj na tega slavnega zdravnika. On ozdravi lediCne bolezni t posebno skuSn^o, zanemarjenje te bo'ezm je prosto rečeno samomor. Ledifna bolezen okti?i urin (vodo) in ima grožnje posledicr, njegov sistem ozdravljenja pomaga odločno tet bolezni, boleČ-nain v hrbtu, bodenje na straneh, , bolečine v kovku, otekel obraz, vodenica, moč-no gmatnje na vodo, bolezen na mehurju in druge slične pojave. Živčne bolezni ozdravi 011 z neprekosljivo ročnostjo in temeljito. Kdor od poalednih teh bolezni trpi, to je nemirno spanje, m/burjenost, slabost, in onemoglost kakor tudi nj k'avernosti, razdraženoaU. slaboumnost, glavobol. 3umer.je u?eS kakor na drugih od te bolezni nastaioče, Upi naj se takoj ober-ne na Professor COLL1NSA predno da njegova bolezen se razSiri in neozdrnvlpva poslane osobilo ?ene morajo na to paziti ____ Moško upolske bolezni v raznih pojavah. Ženske spolske bolezni, inaterinčnc bolezni, želodčne, plučne, jeterne, srčne, zunanje 111 unauje bolezni, ozdravi P'ofossor COLLINS boljSe," hitrejSi in temcljiteji ko drugi. Obvarujte SO posnemovalcev sistema Professor Dr. COI.LINSA katerih ]e sedaj mnogo nastalo. Professor COLLINS je pripravljen za kak.Sni kateri si koli namen ali kakemu potrebnemu Slovencu ali Slovenki §1000 izplačali ako mu zamore dokazati, da ti tako zva-ni glavni ravnatelji ah imejitelji istih associesnov institutov ali zdravstvenih zavodov (objavljajo v raznih listah), Ti takozvani glavni ravnatelji ali posestniki od istih zdravnikih zavodov niso niC druzega kakov špekulantu" / malo plaio nastavljeni zdravniki. Ne dajte se v »oke lakim — Slovenci. Vse objave etectričnich pasov in electro-magnetičnih zdravilnih metodov so humbug Podrobno o temu nečemo govoriti, ker dobro vemo kdor je to poskusil se je sam osvedočil da jc vse humbug in iskoriSčenje ubozega delavca. Professor Dr Collins je imejitelj tega zavoda v2e zi let on jc-,Se danes na krmilu tega zavoda. On je samostojni lastnik in predstojniki zdravnik tega zavoda; on je osolmo odgovoren za vsa dejanja in občuie z bolnikom natančno in vestno 111 to je njemu pripomoglo da je postal slaven, priljubljen in občno Čislan z.dravnik pred tij svojim sovrstnikom. Ne poslušajte nikogar in ne omagujte Slovenci ako ste bolni ako trpite na bodisikoji bolezni pišite ali pridite p osobno k: * » Prof. Dr. E. C. COLLINS, 1 140 W. 34th Street, New York. !j Za bolnike kateri hočejo osobno govoriti ž njemu naj pridejo: ji' tj ob delavmkah od 10 ure zjutraj do 1 ure popoldan: od i—5 ure po rf fe polan; ob nedeljah in praznikah, od 10 ure dopoludne do 1 ure jtopo- 1 hidne. V toikah in petkah tudi od 7-^8 ure zvečer. 587 S. Centre Ave. je Slovanom najbolj priljubljena za vBnkojuki* veselico, predavanja, plese, zborovanju itd. Nadalje priporo. čam slovenskemu občinstvu svoj lepo urejeni "SALOON", JOSEF OHOHNY. IflBtnik. WmtWtWMMHWWM U MATIJA EllKLATEG, I i , 433 W. nth St. Chicago, III: edini slov. krojač v Chi< s* priporoča rojakom v izde-5f lovanje nove in popravljanj« * stare obleke, katera 1» izgle- ^ W dala kakor nova. Vse po W 0 zmerno nizkih cenah, tit ## Ako hočeš imeti Cine slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80 «6 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. PHIL. BA8T LASTNIK, 535 Blue Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak posameznik postrežbo, kakoiino narekuje bratski socializem. Veliki posebni ROJAKOM Potujočim in tukr.j bivajočim, j)' poročam avoj novi, lopo urejeni * "SftLODN" Kjer točim vedno sveže pivo, razn fina vina in likerje. Postrežba to na, samo z linijskimi smotkam Biljur v hiši. Potniki dobe oodn prenočišče. t 1 Za obilen poset se c. rojakom priporoča Leonard Puh lastnik j 9550 Avenue N S. CHICAOO, ILL. URBAN BRO'8 pogit soa IV. 18th. St.Chicago, III. CENA IN DOBRA POST&BZBA Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sroje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pust si jih zaliti b zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in po najnii ceni napravi B. K. SIMONEK l 544 BLUE CHICAC LYB. Opatov praporščak. Zgodovinska povest. Spisal F. R. I. Topla pomladanska 110Č je leta 1404. objemala Zatičino in njeno okolico. Božji mir je ležal na zemlji, na katero je mesec razlival svo^ jo nežno svetlobo in noben glas ni motil vladajoče tihotc. Rila je noč, kakor ustvarjena za vasovanje. Po poti, ki je tekla od graščine Smreka — ležeče skoro tik Višnje gore — je počasnih korakov stopal vitek, kakih 20 let star mladenič, Andrej Rovan, praporščak zatiškega opata, mogočnega g. Albertusa pl. Lindccka. Rovanov oče je bil o-skrbnik graščine Smreka in sin sc je bil prišel ta dan poslovit od njega, ker ga je opat mislil v važni zadevi poslati do celjskega grofa Hermana, takratnega deželnega glavarja kranjskega. Sedaj se jc Amlrej vračal v samostan, ali ne naravnost. Sredi pota je bil krenil v stran in je po poljskih stezah' korakal proti griču, na katerem je stala majhna kmetska koča. Požuril je svoje korake in kmalu jc stal pri samotni hišici, kjer se je stisnil v senco in, krepko držeč svoj k.vdk!« meč v roki; paznb prcmotril vso o kolico, Če je pač sam in če ga nihče ne vidi. — Nikogar ni — vse spi, je deja' sam sebi in spravil ostri meč v nožnico, potem pa se pritisnil k oknu na koncu hiše in rahlo potrka! na desko, ki je nedomestOvala '>Ipu Kmalu sc je deska odmaknila in dvoje temnih oči je pogledalo, kdo da je pozni klicatclj. — Ah — Andrej, je vskliknilo dekle pri oknu. Takoj odprem Andrej Rovan je stop 1 k vraiom, ki so se hitro nato odprla in za n'im ravno tako hitro zaprla. — Moja ljuba Polomca — je se|v nil Andrej, ko jc vstopil v temno vezo in pritisnil k sebi trepetajoče dek le, ki sc je pa hitro izvilo iz r.jcgol vega objema m ga potegnilo z:t seboj v sobo. Tu je bih med tem siva stara žena užgala tresko in jo vtaknila med dva tramova. — Hvaljen Jezus — je pozdravil Rovan, stopivši v sobo. — Na vekoma; — amen, je odvrnila starka zlovoljno. Zakaj pa prihajate tako pozno ujnoči? Kaj bi rekli ljudje, če bi vedeli za vaše obiske. Se sežgati bi me dal vaš premilostni gospod opat kot čarovnico, češ, da sem vas zag.jvoril«.. . — Režete, mati, se je sn.tjal Rovan. Ko bi premilostni go^jjod opat vedeli za moje obiske v vaši koči, 'i koj uganili, da niste vi Čarovnica, marveč to-le drobno dekle in da me ni zagovorila, nego začarala s svoji--mi temnimi očmi. Rovan je sedel k ognjišču in potegnil Polonico poleg sebe, starka pa je sedla na nasprotno > ran in čmerno opazovala zaljubljene dvo jico. — Ta ljubezen ne prinese' src;e, je kakor sama sebi mrnvnla — Kdaj neki ? je porogljivo vpra,-šal Andrej. — Vi tega seveda ne veste, je odgovorila starka. Mladi ste še in v samostanu takih reči ne slišite. Toda jaz sem mnogo slišala in tudi mnogo doživela. — Če kaj veste — pa povejte, jc. dejal Andrej, da bom tudi jaz vedel in se znal raviiati. Starka je prižgala novo tresko in primaknila svoj sedež k Rovano-vemu, potem pa skoro šepetaje jela pripovedovati: — Svoj čas jc bil v samostanu neki Konrad za opata. Moj stari oče ga je dobro poznal. Konrad II. je bil, krut in neusmiljen človek, ki je storil veliko strašnih krivic. Več ko sto let jc tepa,' ko je divjal po teli krajih, A zadela ga je božja kazen. Njegov zavetnik Albertus Goriški ga je napadel in premagal. Zvezal ga je z vrvmi in ga bosonogega, na pol golega gnal iz Zatičino v Ljubljano in od tam na Goriško. In ko ga je gnal od tod, so ljudje drveli iz vseh koč, so pljuvali na opata, ga suvali in tolkli po njem s palicami in kosami in ubili bi ga bili kakor psa, da niso zavetnikovi hlapci branili opata z orožjem. — Strašno, je dihnila Polonica, Rovan pa jc pristavil: Prav ?e mu je zgodilo. — Da, Drav se mu je zgodilo, je nadaljevala starka. — In kdaj je prst božji še zadel samostan? je vprašal Rovan. Saj ste rekli, da se je to večkrat zgodilo — O, da, večkrat. Moj stari oče je vedel dosti talcih stvari, a jaz si nisem vsega zapomnila. Ali sem pa tudi že pozabila. Zadnji kmetski punt pa mi je ostal v spominu. Kakih štirideset let je tega, kar so se kmetje ■puntali. Opat in menihi s so jih strašno trpinčili in zatirali in izsesavali. To so bili hudi dnovi. Nekaj menihov so kmetje ubili in užgali nekaj samostanskih hiš, a prisiljeni so bili, da so sc udali. Opat jim je obljubil, da bo konec vsem krivicam in da ne bo nihče kaznovan zaradi punta. Komaj p« so se kmetje razšli, začelo sc je maščevanje. Grozovito so ravnali z nami in — tu je starka povzdignila svoj glas — tvoj oče, Polonica, je bil tudi žitev opatove maščevalnosti. Moj oče? je vzkliknilo dekle vse preplašeno. Kako to ? Vrgli so ga v ječo — ti si bila ravnokar na svet prišla — m imeli ga zaprtega dolgo mcsccev. V ječi si je nakopa! strašno bolezen. Komaj so ga izpust li, ga je že pobrala smrt. Jaz ti tega doslej nisem povedala iz usmiljenja. Sedaj pa, ko imaš znanje s samostanskim človekom, nisem mogla več molčati, če nečeš slušati mojega svarila — se boš še bridko kesala. V sobi jc zavladala tišina. Slišalo sc je samo zadušeno Poloničino ihte nje. rStarka je čelo oprla ob dlan svoje roke in gledala srepo predse v tla, Rovan pa se je zamišljeno igral s svojim š roki m klobukom. Končno jc vstal in se ljubeznivo poslovil od Polonice. In tudi starki je dal dobro besedo. — Mati, jc rekel — če je tud; vse res, kar ste rekli, kaj to meni očitate. Božja zapoved je, fla n«j vsakdo zvesto služi svojemu gospo-larju. To zapoved izpolnjujem Krivice nisem storil še nikomur in je ne bom in zato imam mirno vest 11 lahko srce. Če je božja volja, pride kmalu ura, ko pojdemo vsi trije od tod v miren kraj, kjer bomo živeli v sreči in v zadovoljnosti. Naj se zgodi volja božja, je dejala starka — a meni se zdi, da vidva ne bodeta nikdar mož in žena, in da vaju spravi ta ljubezen samo v nesrečo. Rovan je odšel v jasno pomladansko noč. Besede Pdoničine babi« so mu nekaj časa prav močno težile srce, a pregledal je naposled vse črne misli in obšla ga je zopet mladetiička brezskrbnost in zaupnost. In ko je prišel do ovinka, od kodef e š* enkrat zazrl samotno kočo na griču, je zaukal tako, 'da se jc razlegalo daleč na okoli, potem pa prepevaje veselo fantovsko pesem hitel proti samostanu. Naš doni. Domovje fie srne biti mišljeno kot prostor, kateri naj bi sc ujh>- i rahljal saino za jed in spanje, mar-1 več kot prostor, kateri sc vzdržuje 1 v svoje osolmo spoštovanje,*kjcr do- j bivajo'otroci pravo podlago morale, | ( ljubezen do dela in veselje do lejJC-1 ga družbinskega življenja. Vsaka ; oseba, katera spada v dotično družino, mora biti vsak čas pripravna 1 pomagati drugi, v slučaju kake nevarnosti, bolezni ali izgubi zdravja, katero zadnje se vzdržuje najliolj s Trincrjcvim ameriškem zdravilnem grenkem vinu, ako je to redno in pravočasno rabljei-.o. TrinerjeviA vino.je iz .pravega čistega grozdja, pomešano s cvetjem :i i.orcninlca-mi, pripoznanimi kot izvrstno zdravilno bogatstvo. Ono regulira pravilno prebavljenje jfrstvin, katere razdeli pravilno |>o vsem telesu; čisti in napravi novo, močno kri in je prva glavna naravna pomoč za po-množevanje i>tein ojačenjc mišic. V vseh zmenšjavah želodca dela točno in pravilno, povzročuje slast do jedil in diije mimo spanje. Dobi sc v vseh lekarnah in dobrih gostilnah ter pri izdelovalcu Jos. Trincr-ju, 799 South Ashland Ave., Chicago, ill. j08fhi tkineu'n „ [CAN, Besede so po ceni. JL 1 beuibteued Mnogo se čita. o raznovrstnih izdelovanjih, imenovanih "(Grenko vino". Želimo torej vsakogar rentio opozoriti, da imamo ta Bamojederi zanesljiv, izviren izdelek zdravniške Listnica uredništva. — JF. J., Cleveland, O. List stane za vse leto $1.60; poglejte na Društveno vesti. Društvo Hv. Petra Iti Pavla Poživlja-vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanju vsakega lil. r mesecu r dvorani na S. Santa Fe Ave. st. 1207 PUEBLO. COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadnjoeo k J. S. K. J. inm sVoje rodne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 502 S .BantnFeAve. Društveni zdrav, nlk Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind^Ave. K mnogobrojnem pristopu čilo društvo vabi vljudno ODHOR. PUEBLO, COLO Slovensko podporno bratsko dru-Stvo "SOKOL" v Clevelandu, O. imA redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu t "union dvorani', na Št ClnirSt. Društveni zdravnik je dr. Kehres, Kdor bočo pristopiti k društvu nnj se zglnsi pri Jacob Hočevarju H5 Diemer Street, idi pa pri Lous Recher'ju St Clnir St, 1223. Bratje agitirajte v prid druš t val ODBOR. vrednosti: Trinerjevo zdravilno grenko vino (Trlner's American Elixir of Bitter Wine) Vsak ve, du je velika razlika v razuih vinih. Trinerjevo je delano iz naboljšega, izbranega grozdja in najboljših, nalašč za to izbranih in importiranih zelišč in koreuinic. Bolehate li na želodcu? Čutito bolezen na orevih in jetrih? Vas boli v križu, uli imate glavobol? Imute slabo slast? Ne moreto dobro sputi? Trinerjevo zdravilno grenko vino, vos bode zanesljivo ozdravilo. Dobi se v vsi h lekarnah in dobrih gostilnah. , , ' r ■ • H j Pijte samo Trinerjevo grenko vino In ne bojte sepotem bolezni, ker napravilo - vas bo močne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, [98 Soutli Ashland Ave, Pito Station ), ILL, Ne dovoli nobenemu busiuessmanu, da bi ti nsilil kako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugega kot izvirno Trinerjevo vino, delale to iz dobiokorije, ker pri ponarejenim skupi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu pridobidobre prijatelje, Svoji k svojim! Naravna kalifornijska vina nn prodaj. Pridelek farme Ilill (liri Wineyanl. Dobro črno in belo vino po !15 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risling 55c. Kdor kupi manj kot 50 gnIonov vina, mora dati $3 za posodo. Družnik po $'->.35 do $2.75 gnl.; slivovic ix> gal. Pri večjem naročilu dnin popust. V umogobrojna naročila se pri-por6čam STEFAN JAKSHfi Box 77 Crockett, Ca I. jgčy* Somišljeniki naročujte In priporočujte "GLAS SVOBODE" Anton »nklo PUEBLO, Colo »304 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vodno sveže pivo in žganje. Telefon «92 Red in 373 Black 500 U'0i lx'tn?'u|j(' m ^u'iu'r* jovo pivo in Bourbon Wis-ky piti, fine srnddke kaditi in so veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. OAL. Tako tukajšnjim, kakor tudi sko-zi uli v Omnlio potujočim rojakom priporočam svoj veliki'SALOON'. Lejie sol H! za prenočišče; postrežba točna in cena. Do mene najde vsak lahko sam. S KOLODVORA ŠTIRI "BLO- KE" naravnost nnv;tdol IN PRI MENI JE. Anton Sclnveiger, 1002 S. lUthKt. OMAHA, NE. če ž Colorado in Utah. The Denver & Rio Grande and the Rio Grande Western železnica vozi z raznimi železniškimi oddelki rta vse strani čez Rockie Mountain hribe Zraven te črte, ima še dve drugi glavni pfogi, kakor "The Scenik Line of the World" in "The Great Salt Lake Route'', med Dcn-verjem, Salt Lake in Ogden. Vozi pa čez Leadville, Canon of the Grand River in Glenwood Spring, ali pa Čez Marshall prelaz, Black Canon in Gunnison. Najboljša pot za turiste in druge v Salt Lake City, Ogden in San Francisco. Gotovo ti je v tvojo korist, ako kupiš pri nas trket (vozni listek) in to lahko po eni črti tje in po drugi nazaj. Piši na S. K Hooper, G. P. & T. A. JOHN FERBEZAR i>29 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočani rojakom svojo novo, epo urejeno gostilno, kjer točim redno sveže WidterjeVO pivo. Izvrstno žganje in fine smodke na raz]x>lngo. - FRANK BERNIK U08TILNICAR NA: OST 9178 Harbor Ave. & 9002 Strand p £ B B £ £ § 1 1'OZOll SLOVENCI! Sjxxlaj podpisana naznanjava p. n. občinstvu da sva na 129 S. Genesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo prodajulnieo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratuiko, zapestnike. "Overalls" in "Juuipere"; ter vse vrste obleke, spadojoee v to stroko. z VELE9T0VANJEM KOŠICEK in STEFANIC -©ft 129 South Genesee Str.—:-—Waukegan, Illinois. s^auuiuiiuiuiiiuiuiuiuiikiuiiiiuiuiuiuiuiuiuiaiuia Obrnite se zaupno na nas > > —. ižSSi kadar hočete odpreti saloon Wt Wl (ill ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nnmi v Blovenskem jeziku, a naše Izborno plfo ja po eviopsko kuhano, tako, da bodotu vselej delali dobro kupč(jo. Kadar nimuto časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, lu kar bodeta dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvret flužano pivo (Luger-Beer) v steklenicah. Canal 967 ATLAS BREWING CO.» & Blue Island A\ X i Jfazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočnm svoj lepo urejeni "SALOON". Točiui vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine sinodke 11a raz]x>lago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poeet se priporoča MARTIN POTOKA K, 504 S. Ceptre Ave. Chicago, lil. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega ^ prostora, John Koščlčks. If Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim puokolici naznanjam, da točim v svojem novonieje-nitn "saloonu" vedno sveže najfinejše pijuoe-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolag«>. Vsace-mu v zhImivo služi dobro ure-jeno kegljišče in igralna miza < pool table). Solidua poetrei. l»a zagotovljena. Za obilen obisk »e vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. bliao 19 olice Chicago, III. H "GBAD ZAUHEfl" je najstarejši hrvatski"SALOOI na zapadni strani mesta Cbic Postrežba izvrstna; fino pivo, F smodke in biljard na razpolaga ALOIS PAUSE last 314 W. IBth St. Chicago, A MEHI. KI 0DVFTN1K IN TIRJALEC. Zastopuik pri vsih sodnijah I it i ja plaču in dolgove. 1 Urednje: dopoldne od 9. do 10. u a zvečer od 8. do 9. are 539 W. 18th St. & 166 W. 19th Teuton 1714 Loom is j.siajs,