List
it
i
Izhajajo ysako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eeio leto
V i •	1	i j	i	^ i /i/n i	« m	^
4 gold.,
za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za èetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 12. marca 1884.
O b s e g : Kmetijske novice in izkušnje.
O predenici
Vprašanja in odgovori.
Kmetijske razstave.
Korist mle
karskih družeb, ki so vredne posnemanja
Govor poslanca dr. Riegerja proti postavnemu proglašenji nemškega
jezika za državni jezik 25. januarija 1884. (Konec.) dopisi. — Novičar.
Knezo-nadskof dr. Andrej Golmajer. (Dalje.)
Naši
Po poročilu nemškega kmetijskega lista .,! >. landw. Pr." rabi se na Ruskem in v Kini uže delj CčtScl neka zmes za namazati pletene reči, da potem vodo držé. Zmes je neki zeló izvrstna ter se jo prav lahko vsak sam napravi: Vzame se 3 utežnili delov krvi, katero se od fibrina učisti, pridene se ji 5 utežne dele prahu od žganega apna, potem se pa dodene še nekoliko alauna. Vse to se dobro skupaj zmeša in prec lahko za mazanje porabi. Ako se hoče bolje zamazati, naj se pa dotična reč še enkrat ali pa dvakrat s tem mazilom převleče. Imenovani list poroča, da Kinezi tako namazane čajne iz slame spletene rabijo za olje. (Fibrin je ona tvarina v krvi, ki se odloči, ako se svežo kri mesa in tolče. Tako obdelana kri se odtoči; v posodi ostane pa vlakljivi fibrin.)
Kedaj naj se v zélenjadnem vrtu skrop i ?
Spomladi in v jeseni naj se škropi v opoldanskih urali zato, da se rastline do večera posuše in jim po-nočni mraz ne škoduje. Poleti se priporoča škropiti proti večeru, ker se rastline potem lože in hitreje vsled hladne noči okrepcajo.
0 enkêti,
katero je sklical deželni odbor zarad preobloženja naših posestnikov z hipotekarnimi dolgovi, poroča „Ljublj. List" : Enkêta bode imela tri seje. Prvo sejo v dan 16. aprila ob 10. uri dopoludne. Teh enkêtnih sej se bodo po izvedbi deželnozborskih ukrepov vsled pova-bila udeležili: 1) vsi kranjski deželni poslanci; 2) kranjska kmetijska družba po treh delegiranih zastopnikih ; 3) slavna c. kr. vlada in 4) naslednje osobnosti, ki so o razmerah kmetijskega stanu dobro poučene, in sicer občinski predstojniki : Martin Bavdek v Udmatu, Vinko Ogorelec v Škofelci, Josip Potepan v Dolenjem Zemonu, Janez Levec v Mengišu, Aleksij Valjavec v Bistrici, Anton Planinec v Boštanji, dr. Ignacij Namorš v Veliki
Dolini ; dalje gospodje : dr. J. Mencinger v Krškem, dr. i osip Kosler v Ljubljani, H. baron Lazzarini, velepo-sestnik pod Turnom, Adolf Obreza, državni poslanec v Cérknici, Fran Kotnik, posestnik na Vrhniki, Anton Aleš, dekan v Semiču, Anton Golobič, župnik v Cer-kljah, Anton Ogulin v Novem Mestu, Fran Kavčič v Št. Vidu pri Vipavi in c. kr. okrajna glavarja, gospoda Jan. Mahkot v Ljubljani in Anton Globočnik v Postojim. Slavno c. kr. deželno predsedstvo se ob jednem prosi, da naznani imena onih članov, ki imajo zasto-pati pri enkêti c. kr. deželno vlado. Vprašanja, koja bo enkêta razpravljala, se ob praveni času naznanijo enketnim članom. Le-ta vprašanja se tičejo naprave kmetskih domov, kmetskoga dednega prava, hipote-karnega zadolženja in kmetijskega zasebnega kredita, dalje sredstva v povzdigo kmetijstva in pospešitve domaće industrije in konečno, kako zaprečiti po nekate-rih krajih razvajeno prekomerno žganjepivstvo. Vrhu tega pridejo na vrsto v pogovor razne nepriličnosti, ob-
sežene v poročilih župnijskih uradov, c. kr. okrainih glavarstev in c. kr. okrajnih sodišc, ter se bodo na-svetovala sredstva, kako temu pomoci.
0 predenici.
(Cuscuta trifolii.)
Predenic imamo več vrst, ki so vse liud plevel kmetijskim rastlinam. Najnevarnejša je ona med de-teljo (Cuscuta trifolii), o kateri bode tudi na tem mestu govorica. Ta plevel se je v zadnjem desetletji tako razširil, da je po postavi zapovedano, ga pokončevati. Glavni vzrok je nečisto deteljno seme, ki je namešano sè semenom predenice. Predenice je v švedski detelji le malo, v beli detelji skoraj nič, zato jo je pa toliko več v lucerni. Predenice se ob var o vati je prvi pogoj čisto seme. Ker še tako natančno in pažljivo čiščeno deteljno seme še zmirom zrna predenice v sebi hrani, zato naj se na to gleda, da se seme od take detelje vzame, katera je uže na njivi bila brez predenice. Opozorim, da na travi ali na družili, blizo detelje ra* stečih rastlinah tudi zamore predenica rasti ter/na i
deteljo biti zanesena.
Tista detelja, ki je s pređenico namešana, se im
sme prekrmiti; kakor tudi na gnoj ne zagnati, ampafcf
gnoji
kajti predenice seme obdrží svojo kalivost na in tudi še potem, če gre skozi živalski život.
Ce h oč em o toraj pred
k o n č e v a t
p red
i
m
devet
t
uze na nj
p e s i i, in
cer do 6. aprila
Kmetijske razstave.
V	_
Getrta razstava pitane živine na Dunaji bode od
v prostorih novega poslopja mest-
nega živinskega trga. Razstaviti se zamore goved
jun
J.11 U U U Ij V C l C J IL 11 1 > '1 U X.	llG^a/ ^ij. v lUkjnv.^ tv vi^a. xiui^ouun iti kjvj ùd/uiviu f^v tuu,
Prostori, kateri so vpleveleni s predenico, naj se prešice, ovce, kuretnino, kunce, se ve da pitano ; dalje ušnja s predenico vred izreže, ter potem posuši je tudi v zvezi s tem razstava vseh onih strojev, ki
in na ogenj zažene. Priporoča se tudi polivanje z raz- se jih rabi pri živinoreji.
redčeno žvepleno kislino (1:200). Za prav dobi
se
sledeče izkazalo: Dotični prostor se je z rezanico 27. aprila do
Razstava konj in voz v rotundi na Dunaji bode od
maja
potresel, s petrolejem polil ter zažgal.
Izmed sit, za čišćenje detelje, katerih je več vrst
tudi konjski somenj
r\	#	m • v
to razstavo zvezan je
i
Razstava pticev, kuretnine in golobov bode dne 4.
popisati hočem le onega, ki ga je Kohlert v Celovci sostavil.
Imenovano orodje je sostavljeno iz 6 do 7 sitov (glej podobo), ki so iz cina narejeni. Vsako sito meri v premeru 36 cm. in je 10 cm. globoko. Sita zamore se enega na druzega prestaviti
aprila
tudi na Dunaji.
tako da se
skozi 2 ali
?
en-
krat sejati. Dna sitov so iz preluk
nane cinove ploščevine (pleha)
Vsako
sito ima svojo številko, ono z najve
čimi luknjami (štev
Natančneje o telí razstavah pozve se v pisarni c. k. kmetijske družbe.
pride na vrh. Prodajalec
sitov dodá popis, kako rabiti to orodj
Za spomladansko setev
treba si je uže sedaj preskrbeti dobrega semena, je od dobrega čistega semena mnogo odvisno, mora kmetovalcu na tem veliko ležeče biti, vedeti, od kod si pošteno seme preskrbeti.
Većim povprašanjem s tem odgovarjamo, da pri-
Ker
zato
nekoliko semena od predenice
Kohlertovo pripravo
za poduk poročimo kot jako pošteno trgovino sè semenom grofa
čenje deteljnega semena
H. Attemsa v Št. Petru pri Gradci. Imenovani zavod tudi kmetijskim družbám in podružnicam niže cene
(ki se tudi za druga semena lahko porabi), izdeluje nastavi. Natančneje se razvidi iz naznanila v današ
Franc Filli v Celovcu, od katerega se jo dobi s 6 siti za 12, s 7 siti za 14 gld. av. vr. z zavojem vred.
njem
ti
Oglasniku
«
Vprašanja in odgovori.
^ai"0dii0-40^|i0darske stvari.
Vprašanje 4.
Kupil
sem mlađega, zeló zanemar-
jenega konja, skoraj brez vse grive; kako bi pospešil Korist mlekarsklh dCUŽeb
rast grive? (F. R. na G.)
Odgovor. Ako je mladi konj tako zanemarjen da vsled nemarnosti griva izpada ali sploh ne raste
7
so vredne
?
»
posnemanja.
Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske
je najboljše sredstvo taki nemarnosti konec storiti :	prizadeval se je med drugim povzdigniti na višo sto-
dobrakrma, pridno snaženje celega konja, česanje grive,	pinjo mlekarstvo v naši deželi. Posrećilo se mu je
izpiranje poltí, z eno besedo, le primerno oskrbljevanje	vrlo v ta namen, doseći državne podpore, s katero konja bode odpravilo tako nepriliko.
bilo je mogoče med drugim poslati načelnika kmetijske Vprašanje 5. Kakošno podnebje in zemljo zahteva podružnice v Bohinji, gosp. župnika Janeza Mesarja
hmelj, kako se ga prideljuje? (G. župnik S. na D.)
v inostranstvo, v kraje, kjer je mlekarstvo uže popol-
Odgovor. Obširnejšega odgovora na tem mestu ne nem razvito, da se on na mestu poduči o praktičnem
morem o dati, a hočemo v enih prihodnjih številk natanč- ravnanji v ti stroki, in potem to v korist deželi naši
neje o limelji govoriti. Za danes toliko: Hmelj naj- obrne
? H
kar se tudi hvalevredno godi !
Po njihovem
---o -	u o ------- -—~	-	4.V., uui nu , n-uii oo l uuí 11 y ujlu h uuuu ^v/u.1. .	-l iij mu v v^iu
boljše stori na globoki, sveži, ilovnato-peščeni ali pa marljivem prizadevanji in poduku osnovale so se v
Bohinji mlekarske družbe; štejemo jih sedaj ondi uže
v katerih so združeni vsi kmetovalci bohinjske do-
v zavetji in v solnčnati legi.
glinasto-peščeni zemlji Podnebje naše mu je povsod na Kranjskem primerno.
--------j ------- ----- o —	* v.	^^vuj^ixum	^ y i\cí x i a ou ui u^i^iu y oi j\ úlu tu v ciiui Kj V71X111J o ao u. v/
Mokre lege, od vseh strani zaprtega, močvirnatega line izvzemši třeli vaši : Srednjavas, Gorjuše in Ko-
privnik, katere še na stari način izdelujejo mlekar ske pridelke.
Da se pa mlekarska društva ondi dobro ukore-ninijo
sveta itd. hmelj ne more prenašati.
Vprašanje 6. Ali je res, da v nekaterih obrobkane turšične storže (klase) krmi jo? (J. Krasu.)
sosebno pa, da se spravniki podučijo v izdelo-Odgovor. Res je, in sicer poparjene z vroco vodo. vanji in godenji mlekarskih pridelkov, sosebno pa
okusnega sira, preskrbela je kmetijska družba z dr-
Njih krmska vrednost je zeló majlina, pa v sili sebno na Krasu
so-
drege.
Vprašanje
vendar utegnejo pomagati iz za- žavno podporo mlekarskim družbám v Bohinji strokov-
■■■■^■MlM^^^H^^^^^Injaka	■ ■Sja j|| MËM ■ËBHj
li i etivet j ivi jo uiiui oau-
Kedaj in kako naj se ajda za ze- praktično kmetovalce
ki je ondi skozi 3 leta podučeval teoretično in
leno krmo seje? (Z. v D.)
Ajdo za zeleno krmo seje se spomladi, kedar se
v
stroki, kar dober sad
donaša.
---------- ------ _ —xvwv.,^	v bohinjski dolini, zlasti v Bistrici, imamo sedaj
ni več bati liudega mraza. Vsakih 8 do 14 dni obseje dobro osnovano učilnico za mlekarstvo, in nji na čelu
v ti stroki izvedenega gosp. župnika Janeza Mesarja,
se kos njive, tako se ima potem skozi celo poletje
dobro ajdo 100

sočno

zeleno krmo. Prav dobro je tudi med kjer se vsak ; komur je za napredek v mlekarstvu
5
ako zemlja ugaja prvo sejati. Ajde se vzame mar, lahko v ti stroki dobro poduči in izuri.
125 litrov, prosa pa 50—80 litrov na hektar.
Kako napredujejo mlekarske družbe
v
Bohinji,
Opomniti je, da je ajdo treba še prej ko cvete, požeti. kaže nam iz prijateljske roke došli sledeči izkaz o
gospodarstvu taistih leta 1883.

M


Češnjiea
Nemškirot
Nomen
Saviea
Starafužina
*
omba. Samo ob sebi se pa umeje, da pri razdelitvi ěistega dohodka med društvenike niso bile merodajne tu navedene
je vsak v skupni kotel oddal.
Iz tega izkaza se razvidi, da je doba delovanja trajala od 3 do
poprečne številke, ampak množina teže mleka, ki ga
—-	O	WW X VVf.4 T XVVX^ VHAÍ JV V1.V IV tv V,V V* V T »V iJ J IV U* tVjtVAlV VV1 V MV V	j A 11JLVV.IV71V UtVlJLX V w VI» 1U1VUIV $ lllv X •	VIX UkJ i; T Viliivu V	Y tik
mesecev, toraj kar se je mleka pridobilo o drugem času, ga je porabil vsak po 129 gold., kateri dotičnemu posestniku dosti pomore
društvenik v svoje namene, kakor mu je to bolje kazalo, in pa da je lepi
priliodek samo od mleka, na pr. za društvenike v vasi Ravne poprečno
Toraj kmeto-
valci, posnemajte v tem in združite se v mlekarske družbe.
or
84
proti postavnemu proglašenji nemškega jezika
za državni jezik 25. januarija 1884.
(Po stenografienem zapisniku.)
(Dalje in konec.)
Ali gospoda moja, če imate nemški državni jezik,
imate tudi nemško državo, ali vsaj mislite si jo; ali ni res? (Ugovor na levici.) Sedaj vas pa vprašamo: je li mar Avstrija nemška država? Jaz mislim, da ni nikdar bila in tudi dandanes še ni. Kje pa je dokaz, da je nemška? Nemški narod je odiočno v manjšini, Slovani imajo pa še celó večino. (Desna pritrdi.) Toda nečem tega povzdigovati, jaz le pravim, da Avstrija ni narodna država in ni nikdar bila. Avstrija je bila uže od nekdaj zadruga držav in v javni terminologiji ni bilo nikdar drugačnega govorjenja, kakor o avstrijskih dr-žavah, in o državah avstrijske hiše. Tako je bilo do leta 1848. Izraz „država", „avstrijska država" rabil se je le malo časa pod Bachovim gospodarstvom in nekoliko za njim. (Ugovor na levici.)
Sedaj imamo zopet avstrijsko-ogersko državo.
Gospod poslanec Beer nam je priporočal državno modrost cesarice Marije Terezije.
Veliko spoštovanje imam do te izvrstne gospé (ži-vahen ugovor in sikanje — klici na levi: cesarica!) za
veliko cesarico, ako hočete. (Levica vstrajno moti.) Gospod predsednik, prosim, povejte mi, če sem li razža-ljivo govoril, ako rečem, „visoka gospa, do katere imam veliko spoštovanje". Gospoda moja! Ali nismo v av-strijskem parlamentu? Kam borno prišli, ako se mi več ne bo dovolilo, o cesarici s takošnim spoštovanjem govoriti? Jaz ne bom trpel, da me tako motite. (Posmeli na levi.) Ako hočete parlamentarizem spoštovati, morate me tako govoriti pustiti, kakor je spodobno. To, prosim, da si premislite, drugače boste parlamentarizmu kmalu domu posvetili.
Jaz pravim, da veliko spoštujem to visoko gospó, nikakor pa ne morem priznati, da bi bili njeni politični nazori za vse čase in tudi še za nas merodajni, kajti gospoda moja, zgodovina je uže izrekla o tem svojo razsodbo.
Njen sin césar Jožef stopil je v njene stopinje ter je te nazore, na katere se je gospod poslanec Beer s toliko zadovoljnostjo sklicaval, povsod dosledno izvršil in gospoda moja, kaj je dosegel? Po celem državnem življenji mu je spodletelo. (Ugovor na levi.) Pod cesar-jem Leopoldom se je jako velik del njegovih naredeb preklical in če mislite, da je on sè svojim postopanjem kořistil nemški reči, le v madjarski ali češki zgodovini berite in izvedeli boste, da je pritisek , katerega so z nemškim jezikom na dotične naroele delali, ravno nasprotno provzročil, za kar je bil namenjen, kajti od tedaj jel se je madjarski živelj spenjati in ravno takrat jel se je gojiti češki jezik. Da, da, gospoda, v državnem interesu to nikakor ni bilo, in več kot dvomljivo, naravnost napačno bi bilo, ako bi kdo mislil, da bi po-stopanje v tem smislu avstrijski državi koristno bilo.
Gospoda moja, dandanes govori se, da ima „Italia irredenta" južne Tirole v mislih, kako bi jih. pridobila — gospodje poslanci iz južnih Tirolov mi bodo uže odpustili; — ali mislite, da boste s tem enoti države vstregli, ako bi južnotirolskim Lahom po vsi sili nemški jezik vsiliti hoteli? Učinek je vedno nasproten.
Gospoda moja, rad bi vam pokazal še en političen trenutek: Država obstoji navadno po načelih in po obi-
čajih, vsled katerih je nastala. Ako se hoče Avstrija v bodočnosti še kaj razprostreti, ji je to le proti jugu mogoče. Ali mislite, da se bomo na jugoslovanskem jugu, Bog vé kako prikupili (saj se nečemo! na levi), ako bomo s praporjem državnega nemškega jezika tje-kaj prišli. (Prav dobro! na desni.) Mislim, da bi na ta način avstrijski državi in dinastiji prav slabo prijaznost skazali.
Nečem se več po tem polji sukati, toda reklo se je, da državni jezik le nemški zamore biti, ker je deblo Avstrije nemško. Ali, gospoda moja, kaj pa je deblo avstrijsko k tem pripomoglo, da je Avstrija država postala? Država, velika država Avstrija je tako nastala, da so najpoprej češki stanovi in po izgledu tistih pa ogerski stanovi avstrijsko dinastijo na prestol poklicali. Da je Avstrija nastala, pri tem nima prvotno deblo čisto nobenega zasluženja, kajti najmanj je imelo pri tem opraviti. Da je Avstrija nastala, ima se zahvaliti modri državni politiki. Avstrijska hiša je vedno razmere modro porabiti umela, modre državne in ženitovanjske pogodbe sklepati, po katerih je zadovolila podedovalno pravico na sosedne dežele, iz katerih se je korak za korakom velika ta država dvigati jela. Gospoda moja, saj je v pregovoru: „Bella gérant alii, tu felix Austria nube; quae dat Mars aliis, dat tibi régna Venus". (Naj se drugi vojskujejo, ti srečna Avstrija se ženi; države, katere drugim daje Mart, dá jih tebi Venera.)
Ali, gospoda moja, ne samo to; res je bila tudi živa potreba, ki je Avstrijo vstvarila. Turške vojske so k temu mnogo pripomogle. Madjari so jako dobro razumeli, ker so bili uže od nekdaj dobri politiki, kakor so danes, da proti turškemu navalu pomoči sosednjih držav potrebujejo in iz te potrebe medvsebojnega var-stva in združenih moči proti pogubonosnemu navalu Moslimov nastala je avstrijska država ter se je do naj-novejšega časa na tem stališči ohranila. Tudi daaes obstoji Avstrija v obrambo svojih narodov in mora dalje tako ostati; saj smo vsi srečni, da se je stvar tako razvila, ker vsi narodi, ki so pod avstrijskim žezlom združeni, te države potrebujejo , da si ohranijo svoje običaje in narodnost in pa za medsebojno varstvo. Saj veste, da v politiki, kakor v denarji prijaznost preneha. Da se toraj ta država ohrani, zato bodo uže narodi skrbeli, ker jim je to živa potreba in bodo, ako bo potreba, tudi pripravljeni kaj žrtovati za njen obstanek in prav je imel Palacký, ki je rekel: ;;Ko bi Avstrije uže ne bilo, morali bi jo vstvariti." Izrekel je tukaj prepri-čanje, katero imamo vsi in katero je v novejšem času Njegovo Veličanstvo v prestolnem govoru izreklo pov-darjajoč, da morajo narodi v tej državi popolnem eua-kopravni živeti ter drug drugemu pravo spoštovati iu čuvati.
V tem smislu skušali bomo z drugimi rodovi po državi skupaj živeti; skušali bomo z Neinci prijazno in po bratovski skupaj bivati, kajti potrebni so nam v državi kot tovariši. Potrebujemo jih, kakor oni nas potrebujejo. Vedno bomo nemškemu državnemu jeziku radi priznavali pravico, kedar jo bode zahtevala državna potreba ali pa enota države, ali ne zahtevajte od nas, kar nas ponižuje gledé enakih pravic naše narodne časti, kajti z besedami vašega pesnika vam govorimo: „da ni nič vreden tak narod, ki ne dá svojega posled-njega z veseljem za svojo čast." (Dobro! dobro! na desni.)
Gospoda moja, v tem smislu bomo vsak čas pripravljeni , nemški živelj spoštovati, v tem smislu mu bomo vse radi přivolili, kar bo državni interes zahteval (ugovor na levi); v tem smislu bomo tudi z nemškim nam pravičnim življem postopali, kar smo uže pri mar«
sikateri priložnosti dokazali, bratovski in lojalno. In
85
tako
gospoda moja, nadejati se nam je, da bomo
vživali v cesarstvu notranji mir, ne pa večnega prepira
«
Tako je pobožni in spoštovani naš pastir sklenil
provzročenega po praznih bojih za domišlj Le ako si bomo medsebojno pravo spoštovali, bomo tndi
svoje 85 let dolgo in delavno življ pojme, celih 28 let žrtvoval naši nadškofiji
u
od katerega je
Po tem takem
vedno na zunaj hvala in plosk na desni
edini močni in mogočni
mi je li treba praviti, da je bil
U

na levici.)
(Živahna po- pogreb tako delavnega in mnogozaslužnega prelata ve
ličasten? Vsa škofija se ga je udeležila: od vseh strani
Životopisné értice.
dr.
Kuez-nadškof goriški
Andrej Golmajer
(Dalje.)
Leta 1880.. dne 24. junija je obhajala škofija in
vsa cerkvena
provincija goriška z nenavadnim
i
toda
resnično srčnim izrazovanjeín ljubezni in vdanosti ško-fovsko petindvajsetletnico prečastitljivega višega pastirja Golmajerja. Dunovstvo in ljudstvo goriško mu je na mnogo načinov svojo ljubezen izkazovalo. Poviševala sta svečanost sv. Ivana Krstaika dan tudi podružná škofa ljubljanski in tržaški. (Tudi za to priložnost je prišlo na svetio mnogo slavospisov. V ljubljanskih „No
vicah
u
je priobčil A. M. nadškofov životopis, ki se na-haja tudi posebej natisnen. Na-nj se v glavnih točkah naslanja ta sedanja biografija nions. Raicevicheva od
1855
1880.
Pr est avlj avec.)
Od tega časa naprej so starčeku čedalje bolj
pe-
šale dušné moči, sosebno spomin. To je čutil; zato je bil najrajši sam in je prav malo govoril. Tudi slišal ni
prav dobro. Vendar se mu je sem ter tje
zlasti,
kedar je bil med samimi domačimi
um tako dobro
opomogel, da je bil nekdanjemu duhovitemu Golmajerju podoben. Sicer pa je to čudno, da ni zavednosti in
razumnosti nikdar popolnem izgubil, da ne bi bil vedel, kaj govori, delà ali podpisuje. Brez njegovega „Expe-diatur" ni šel noben akt iz pisarnice. Maševal je do zadnjih dni redno in zavedno. Iz povdarjanja besedí pri sv. maši, iz pravilnega govornega naglašanja in iz
tega, daje
bil mnogokrat do
solz ginen, ko je molitve
bral ali pel, bilo je lahko spoznati, da ume in čuti, kar bere in opravlja. (.Prestavlj.)
Kanonične obhode je opravljal do zadnjega leta, do zadnje jeseni pred smrtjo. Telesno je bil skoz in
skoz čvrst; še le nekaj tednov pred smrtjo se je moral tudi njegov krepki, po nobeni bolezni oslabljeni život podvreči naturnim postávám.
soboto
tišti dan pred oljčno nedeljo
17.
marcija 1883. ob pol 5. uri zjutraj je bilo, ko je pre-
blagi nadškof Golmajer izdihnil dušo.
Goriški cer-
kveni list „L' Eco del Litorale'* od 18. marcija 1883. naznanja nadškofovo smrt tako-le :
so prihiteli duhovniki vkljub slabému vremenu ; vse mesto in ogromna množica ljudi ne le iz bližnje okolice, temveč tudi iz bolj oddaljeniti krajev se je na sv. Jožefa in drugi dan gnjetla v škofijo, kropit svojega Očeta in je vsaj od strani milo gledaje v zadnje počastila ga pri pogrebu (20. marcija). Tako so vsi še enkrat priznali in potrdili odlične zasluge rajncega nadškofa. ki je bil z modro pa tiho delavnostjo dobro vredil svojo škofijo,
tolažbo prijatlom
' Eco
kakor dober gospodar svojo hišo
naj podam tu poročilo uže omenjenega lista del Litorale", ki je gotovo natančno :
»
nedeljo popoludne so truplo rajncega knezo-nadškofa balzamili in potem izpostavili v škofijski dvorani primerno napravljeni. Oblečen je bil kakor pri maši držeč v roki pastirsko palico in z mitro na glavi. Okoli odra je gorelo veliko sveč; za njim je bil altar, pred katerim so mašniki v ponedeljek in torek pred po-
grebom vsake pol ure maševali. V bližnji sobi so svetni ali redovni duhovniki oba dni mrtvaške jutranjice ozi-roma večernice molili; prvostolni kapiteíj je přišel v
ponedeljek ob
uri popoludne iz velike cerkve v pro
cesiji v škofijo opravit svojo dolžnost.
ponedeljek
zvečer je přišel iz Trsta škof mons. Glavina, ki je bil prevzel žalostno opravilo, spremiti do groba rajncega
truplo; žjLjim so prišli tudi preč. gg. kanoniki tržaški dr. Šust, Svab in Staudacher. — Ljubljanski knezoškof
je bil naznanil
?
da
pošlje dva svoja kanonika
î
bosta namestovala pri pogrebu. Prišla sta preč. Pauker Glanfeldski in Urbas. Iz Ljubljane je
ki ga . dr.
došel
tudi deželni predsednik krajnski gosp. baron Winkler. Prečastiti škof poreški, mons. Zorn, je pisal, da mu je prav žal, da ne more priti zarad cerkvenih opravil vé-
Od odličnih gospodov so došli preč.
licega tedna. kapiteljnu žalotelegrami. Iz Trsta se je pripeljal
po
grebu gosp. ces. namestnik baron de Pretis; prišli so še drugi tržaški gospodje, baron Scrinzi in vit. Reinelt, tovariša rajncemu nadškofu v gosposki zbornici, in pa tržaškega namestništva svetovalec vit. Schemerl".
»
torek zjutraj
ob
uri med zvonenjem vseh
zvonov po vsem mestu je přišel pontifikant preč. mons. Glavina, katerega je spremljal domači kapitelj, z vna-njimi kanoniki in mnogimi mašniki, iz semeniščne kapele truplo pokropit. (Zarad dežja se ni bila zbrala duhovščina v prvostolni, ampak v bližnji semeniščni cerkvi.) Zdajci se vzdigne sprevod. Osem mašnikov je neslo preč. rajncega od škofije do velike cerkve, iz
cerkve pa
po maši
so ga peljali s 4 vranci.
Iz
rakve so viseli krasni věnci
î
enega je
bil poklonil de-
iî
Žalostno zvnonenje po vsem mestu v soboto zju- želúi odborí napis na trakovih je italijanski in sloven-
traj je naznanjalo, da se je naš oče in pastir od svojih otrok ločil, ker
ga je
Bog poklical k večnemu počitku.
ski ; druzega z latinskim napisom je bilo poslalo An-drejišče. Deželnega odbora venec je bil pripeljal glavar vit. dr. Pajer in so ga spremljali njegovi uradniki."
Gospod župan je ponudil cerkveni gosposki nekaj
To nesrečno naznanilo ni bilo po vsem nepričakovano, vendar pa nismo mislili, da ga izgubimo tako precej. Přetekli teden se je čutil prevzvišeni nadškof slabejega magistratnih uradnikov, mestnih in požarnih stražnikov in je ostal nekaj dni v postelji ; pa brž potem je spet da so vzdrževali red v škofiji o sprevodu in v cerkvi
živel in opravlja! vse, kakor prej.
Še v četrtek je pod- poslal je tudi mestno godbo
Vsled sklepa mestneg
pisaval akte. V petek ni vstal, vžival pa še precej starešinstva so gorele mestne svetilnice, s katerih so hrane. Popoludne na ni več govoril, pač pa se še za- viseli črno-beli trakovi iz tančice. Crnina je visela tudi
vedal. Spovednik mu je podělil sveto odvezo, obhajati z oken skoraj vseh hiš po tistih ulicah, kodér se
pa ga niso mogli; ponoči je přejel še zakrament sv. razvijal sprevod
^Anl A ,7	aIi'^ i»-» aU 1/ i 11 VA rjinfvni l^rvf^ťYl \r í\ "1	ofvûf nûÎTO l^ACll AÎ
deželne hiše in
mostovža magi
poslednjega olja in ob V« ^ ure zjutraj ? potem ko je stratnega poslopja ste vihrali s črnino ogrneni zastaví bil domači kaplan njegovo dušo Bogu priporočil, zaspal deželna in mestna. Vse civilne in vojaške gosposke so
je mirno v Gospodu,"
se pogreba udeležile. Skoda, da ga je dež kazil
86

n
Vélika cerkev je bila dostojno črno-belo oprav- odgovarjal dosedanjim ugovornikom v imenu vse vlade,
Ko je bila krasna metalna rakev s preč. trup- Sklenil je minister Dunajevski pobijaje besede Carne
lom položena na visoki oder in so bili odličniki zavzeli	rijeve: „prihodjnost je naša" z odgovorom: prihodujost
svoja mesta, začela se je mrtvaška pontifikalna maša;	je onih narodov, kateri bodo za državne potrebe skrbeli
pel jo je mons. Glavina. Po maši je bral velečastiti g.	in ne za stranko , zato pa tudi prosim , sprejmite vsi profesor Dom. Alpi pogrebni govor " - . - -
?
7J
kralj
visokost grof Chambord je bil z mar
ojem oratoriji (nad presbiteri
v
kizom De Foresta jem) pri čelem mrtvaškem opravilu. Za rakvo sta bila
njegova dvornika la Bouillerie."
du Bourg in grof (vicomte) de
vsa zbornica budget za državo in ne za sedí: ajo vlado. Govoril je minister nad 11/4 ure.
Za îzvrstnim govorom Dunajevskemu govoril je še Tonner, dalje Russ in Gregr.
Med resolucijami, katere predlaga budgetni odsek
?
n
nahaja se tudi sledeča, ki zadeva slovenščino v
tej priložnosti so prvostolnični pěvci in godci srednjih šolah; glasi se tako-le:
pod vodstvom kapelnika
Cartoccija prav dobro izvr-
ševali mrtvaško maso Ivan Wittassekovo".
(Dalje prihodnjie.)
„C. k. vlada se pozivlja, realnim gimna-zijam v Gorici, v Paznu, v Mariboru in Celji vpeljati tako vredbo, da se bodo one za-
vode obiskujoči laški inslovenski, oziroma hrvatski učenci pri primer nem g oj en j i nem-ščine v nižjih razredih podučevali v svojem m a t e r n e m jeziku.
------JLjL. mmM»,., w-------To resolucijo sprejel bo brez dvoma državni zbor,
o proračunu za leto 1884. kaže se letos zopet bolj gotovo je pa tudi, da se bo sedanji naučni minister mlačna in suhoparna, kakor je bila minula leta. Pričela tudi za ta sklep državnega zbora tako malo změnil,
Naši dopisi.
Dunaja 11. marca. (Državni zbor.) Obravnava
se je dne
m. preteklo soboto in govorili so izmed kakor za temu podoben sklep lanskega leta.
levičarji prvi Carneri, ki je sedanji vladi in večini
Kremza ob Donavi
febr.
Imeli srao dosedaj
državnega zbora očital posebno tri naglavne grehe, ka- precej ugodno zimo, skoraj brez snega. Slikalo se je
terih se pa deloma še potrudil ni tudi le v malem do-	uže godrnjanje med tukajšnjimi vincarji, ker zemlja pokazati. On, ki je pretekla leta mlatil frazo „armes	trebuje mokrotě. Ta mesec pa pobelil je sneg krasne Oesterreich" (uboga Avstrija) obračal je letos frazo :	vrhovce ob modri Donavi, kar přineslo bode dovelj mo-
n a M rt U	171» Af A r7 Ami 11 • Kft f 1 O A 1 A f 11 rl l	a rtrk n^ rtrp ^	\ /a nf/\r\
17
prihodnjost je naša
krote zemlji; bati se je tudi, če se sneg naglo stopi
Za njim oglasil se je češki poslanec Adámek, ki navadne vsakoletne povodnji.
je obširno in temeljito odgovarjal Carneriju. Potem
Vincarji so uže přetečeni mesec pričeli prvo delo oglasil se je k besedi gornjeavstrijski bogatin in pivar- po vinogradih, namreč s presajenjem starih trt. Trte nar Schaup, ki je v resnici dobro voljo kazal, prepričati katere so uže v predebelem stebru, nehajo roditi, mo
5
do
trt
temu se izkoplje
î
jama
5
in sicer 2
metra globoka, 2 metra dolga in i meter široka, v ka
zbornico, kolika je nesreča za državo, da ni več nje-	rajo se toraj globokeje presaditi,
govih pristašev na ministerskih sedežih. Njemu odgo-	na prostora, obsegajočem varjal je od desnice zopet češki poslanec Hevera. Po
njegovem govoru bila je sklenjena seja, in tako je prešlo	tero se postavijo izkopane trte in se zagrnejo popřej z
jutro in večer prvega dneva budgetne bitke, ne da bi	gnojem in na to pride prst. Iz jame, katera ni popol bilo ostalo kaj mrtvih na bojišči.
nem zasuta, gledajo le rogaši in 3 očesi. Gnoja potre-Drugi dan razprave o proračunu přetekli ponedeljek buje taka jama za presajenje trt polno brento, fake bil je deloma nekoliko gorkeji, ker govoril je pred vsemi prestavljene trte donašajo še le drugo ali tretje leto minister Pražak, nadalje „rojen minister" Plener, svoj sad. Tudi druge nepresajene trte se obrežejo tako za njim poljski grof Dzieduczycki in neizogibljiv kratko. Pustijo jim samo dva nebo tri rogaše, drugi
vsevedež Menger.
steber je
zagreben
kakor koruza. Kedar trta mladike
Minister Pražak obrnil se je posebno zoper tolma- požene, je enaka Rosta nj even) u grmiću, in še le sedaj
čenje njegovih besedi pri razpravi o nemščini kot dr- dobi kolec, h kateremu se sleherne mladike privežejo s
zahtevajte nič slamo, katero popřej dva dni namakajo v vodi in potem
žavnem jeziku, namreč besedi: ;;Pa ne
nemogočega. Ne zahtevajte nič, kar bi bilo v nasprotji z uogami steptajo, da postane voljna. Vincar, kateri
z državnim pravom in tisučletno zgodovino Ceske!" To nima druzega delà razun dveh njivic krompirja in zeljša je govoril minister nasprotujoč levičarskim zahtevam, ogrinjati, tiči celo božje leto v vinogradu notri do tr
gatve.
Po trgatvi pobere ostalo listje, kar mu je rija
da naj bi se Ceska razdelila po narodnostih. Levičarji
pa so mu očitali, da je s tem nasprotoval državnim	še na trtah pustila in ga posuši za kravico, brez ka-
zakonom naglasujoč česko državno pravo , in so zarad	tere ne more vincar obstati. Kravico potřebuje ne za-
onih besedi celó vložili dve interpelaciji do vsega mi-	radi potrebnega mleka samo, ampak izvaža narejen mu
nisterstva.
Minister Pražak je tedaj nadrobno po-
gnoj
v prilične vinograde, v strm pa morejo njegova
jasnil pomen in namen svojih besedi, odbijajoč podti- pleča trpeti. Trtnih kolcev viucar ne pusti dolgo v zemlji, kanje levičarjev pa tudi naglasajoč. da in zakaj vse mi- Kakor hitro je trta brez listja, ne vidiš tudi kolca pri
Po
nisterstvo ne bode in ne more odgovoriti na take in- trti, ampak lepo vredeno prislonjene ob podzidje.
f	aÍ î /V	M ^ J ^ ^ « ^v	^ ^	^ ^ ^ ^ z-^rk	Î Î	If9t«/\X/VVN	li Ul Vi M A Vk ^ 1 A fl Ir A n f uf IH /*	\\ rVl Kl fT fl >tf V^ \ TT PI A 1 T t V
terpelacije, ki zadevajo posameznega ministra izrečene hribih nahajaš kos trtja
4
Weingarten) vsakih pet
besede.
Za Pražakom je govoril „žveplo in smolo
u
?
kakor
korakov pozidano in to zaradi povodenj. Kolci so po metra dolgi in iz borovega debla izkoljeni in stane
Za njim pa obsojeval je Dzie- stotina 15 gold. Nove kolce vincar s katranom namaže
zmiraj, pl. Plener.
duczycki „državno stranko" levičarjev, katera za redne
toliko, kar ima v zemljo priti, da dalje trpijo.
Noben
državne potrebščine noče privoliti ničesar. — Konečno vincar ne pozabi novih kolov s svojim imenom, in sicer dolgočasil je tudi še Menger skoraj prazno zbornico in s začetnimi črkami zaznamovati, to baje zato, da se
potem se je po predlogu Sturma sklenila seja; in minul ukradeno blago ložje pozna v tujem vinogradu. Tu se
mi povse drugače delo zdi z vinogradi, kakor pri nas
Je
tudi drugi dan bitke brez „mrtvih".
Včeraj, tretji dan obravnave, pričelo se je zboro- zlasti na Belokranjskem. Kajti tu imaš drugi kraj, drugo vanje z dolgim temeljitim in deloma tudi ojstrim govo- zemljo, rahlejo prst nego naša bleskeča ilovka. Pri pre-rom denarnega ministra Dunajevskega, kateri je vračanji (kopanji) se tukaj toliko ne trpi, ampak prst
se ogrinja k trtam kakor pepel. Najtežavnejše delo za za-nje.
Držim v roki pismo. Naj prašam kmečkega
tukajšnjega vinorejca je nosa gnoja po strmih vinogra- člověka, od kod je prišlo, kje je zadnja pošta zapisana dih in pa pot v davkarijo, kamor more ogromno svoto in ne vedel bi. „Prawald, Prawald", ~ ^
?
*
Prawald
odrajtati. Tudi kleti so tukaj precej druge podobe nego šteješ se med narodne vasi, imaš národnega župana v deveti deželi. Samo prešno poslopje (Presshaus) je imaš same narodnjake v svoji sredi in vendar nosiš to podobno tištim zidanicam po Ručetnih in Semičkih vin- blaženo imé! Ce ne drugače, naj se vsaj pritisne pod
skih gorah. Kleti se nahajajo na Dolenjem Avstrijskem nemški napis še slovenski
Razdr t o.
Saj
se
Po
pod zemljo, pod vinogradom izkopane in samo v debe- stojna, nekdaj znano gnjezdo imenitnih, sedaj pa pozab-losti opeke podzidane, imajo pa dušnike (Luftlocher). ljenih kapacitet, nosi razven nemškega tudi slovenski Taki dušniki molé iz Vinogradov, pod katerimi je klet, napis. Tudi S03ednje Senožeče odlikujejo se z dvojimi
kakor dimnik iz streh. obsegajo 40 do 100 veder notri sKupaj skladajo.
takih kletih se sodi, kateri
Taka
napisi wald"

pa si le Prawald,
blaženi, precartani
»
Prà
ti! Narodnjaki, kateri se nazivate stem častnim
da ;;iz malega raste veliko",
klet ima po več vrst sodov. Se nahajajo kleti, v ka- imenom, pomnite si terih je spravljenih po 4000 do 6000 hektolitrov vina prezirajte malih reči, „počasi se dalje pride"!
ne
mnogobrojnih let. O novem letu sem imel srečo posku-	Letošnjemu predpustu zabilježiti imam dve žalostni
siti pri tukajsnjem imenituem vinotržcu vino od najbolj- dogodbi. Přetečeni mesec napadla sta dva razbojnika
šega vinskega leta 1834.,
tako zvani „Klosterneuburger
34ger".
Prihodnjič kaj več.
postojnskega okraja 5. sušca.
M.
nekega člověka iz Postojne se vračujočega, nad Razdr tem, přeřezala mu
trebuh in treščila ga v globok
pre-
Zopet toraj pad, potem ko sta ga oropala za borih 8 gold, in par přejel se je projekt železnice na Skoíjo-Loko v pretres, novcev. Revež je kmalu umrl, zapustil je ženo z več Radovedni čitamo časopise, željno pričakujemo trenotja, nepreskrbljenimi otroci. Kmaiu potem je pa v Seuože-
da bode tudi pri nas brlizgati jel hlapon in nam po-
a
nek kovač drugemu člověku pri plesu
v gostilni
močnik postal o mnogem obziru. Prosto ljudstvo sploh v pijanosti in jezi nož zasadil v prsi. To je današnja
se jako zanima za to podvzetje; kamor se pride, govo- blažena omika!
še sneg pokriva hřib in dol !
In kmalu bo pomlad tukaj, čeravno
zadnjih dneh nam ga
rica je le o novi železnici. Gotovo tudi naš deželni poslanec na dotičnem mestu naših koristi in potřeb ome- je silno veliko naneslo , solnce pa se je sedaj čezenj niti ne bode pozabil, treba bilo bi se ve da, da bi se spravilo in kmalu nam ga bo stopilo.
dotične občine pismeno do njega obrnile.
Kar se tiče
Přišel bode čas delà, prijaznega delà pridnemu čio
gosp. učiteljem ae bode dolgočasno
sa]
narodnega življenja v našem okraju, smo še dovelj ži- veku. Sosebno vahni, postojnska in vipavska čitalaica napravile ste imeli bodo dovolj opraviti na svojih vrtih. Žalibog, da
svojim družnikom letošnji predpust več veselic.
Tudi
je še mnogo šol v našem okraju, katere nimajo še last
nega vrta,
upajmo pa, da
ga
kakor je v drugih deželah uže davno vpeljano.
kmalu vsaka šola dobi,
Taki m
moje stare kosti in peté je nekoč zasrbelo in na vabilo postojnske čitalnice počastil sein njeno veselico s svojo malenkostjo. Priznati mora se, da Postojna o narodnem učiteljem ostane pa vendar še dovelj delà, ako obsadé obziru dobro napreduje, da ne veljá jej več Vilharjeva s svojimi učenci vaška pota in ceste s sadunosnim
kitica :
»
Konc" dolenje Pivke
Postoj
stoji
Ki dremlje še časi Ce tudi ne spi."
Mladih in delavnih moči ima dovelj, le sloge je po-
blagovolé
treba. Samo nekaj bi rad opomnil, pa naj
mi Postojnčani oprostiti, namreč
drevjem. Koliko je še praznega, pustega sveta, koliko je prostorov, za katere so ljudje tako rekoč uže skoraj pozabili, čegavi in čemu so, toraj gg. učitelji tam pokažite svojo ljubezen do izomike svojih vaščanov, svojih Vam izročeniii otrok, do blagostana miljene domovine! Saj učiteljski stan je sveti stan, saj učitelj je, kateremu je izročena najžlahtnejša cvetlica, cvetlica, iz ka-
uekako čudno mi tere po pametni izgoji izraste močuo in krepso steblo
je v uho se glasila ona blažena nemščioa, katere^so se	najlepšim cvetom. In ta cvetlica, v vzgojo in skrb iz
posluževale nekatere gospe, gospice in gospodje. Čudno	ročena učitelju so otroci, ta cvetlica je oni steber, na
sem jih gledal in kmalu bi bil pobral svoja borna kopita	katero se opira ves svet, brez katere ne bilo bi obstanka
in bi jo zopet pobral v svoj satnski kot. Upal sem, da	ljudstvu, — toliko zaničevani kmečki stan. Iz te cvet-
pridem ;;med svoje", a čuti moral sem od takih osob,	lice lahko gg. učitelji vstvarjajo boljšo, lepšo prihodnjost
s Raterimi imel sem uže čast občevati o miljeuem ma- kmečkemu stanu, saj oni so, katerim je izročeno naj ternem jeziku, da so one klatile nemščino, in
kako
veče bogastvo vsake države
otroci. Ni dovelj samo,
Joj me vendar, saj bi nič ne rekel, ako bi ne vedel, da da ustrežejo postavi, ni dovelj samo delovanje med šti-tako lepo-miljeno govoré svoj materni jezik, poslužujejo rimi stěnami, to pač ni glavni faktor pravi izgoji
se pa, kot sramovaje se sloveuske0
nemškeg
presneto čudno Kedaj bodemo uže vendar izbacnili iz
kmečkega ljudstva!
In v tem obziru moralo
se
V
se
narodnih naprav oni „salon-deutsch", saj nam daj
mnogo
5
mnogo
jezik za konverzacij
lepš
e nas
V
Ce se prišlo
predrugačiti. Kaj potřebuje deca ljudske šole mnogo-vrstnih véd in znanosti, katere jim mora reven učitelj ubijati v glavo, vspeh in korist tesa na ie. da čez leto
in čvrstejše izraze.
prosim odpuščenja!	»	auuou F«, ju, u«, v^
Moj poročevalec novosti ia dan deca niti pojma več nima o onih učenostih
kdo bi spodtikal nad tem mi je pa popolno iz srca.
zvoniti je nekoč slišal o neki veselici, katero je name- katerimi se je tratilo toliko zlatega časa!
?
ravalo napraviti senožeško bralno društvo
Čudno
Naj
da
je vse potihnilo, saj sostavljeti bil je baje uže ves náčrt in vse potrebno. Skujal se pa je nek mož(?), kateri je obljubil za oni večer prepustiti svoje prostore bralnemu društvu, malo pred izvršitkom pa je rekel,
kakor mali otročaj: ne da
ne!
Zakaj

Za-to
da
se
raje oni čas podučevale najpotrebneje in najvažneje točke umnega Kmetovanja, to, to ostane v glavi, to bil bi pravi smoter umnemu izobraženju naše kmečke mladine.	—r.
Ljubljane. (Kranjska hranilnica) priobčila je rav-
so se mnogokatere ni nič čuduega od
Tudi od drugih strani stavile ovire, čudni zarod to, sploh pa to senožeških nemčurčkov, katerih je še lep trop. Bralno društvo naj pa ne straši se onih ljudi, saj reveži bodo rega je
nokar računski sklep za leto 1883.
Iz tega
je videti
da se je premoženje hranilnice v preteklem letu pomnožilo za 970.480 gold. 47 kr. in toraj znaša koncem minulega leta 18 milij. 769.501 gld. 94 kr., izmed kate-
omolknili. kakor žabe o
naloženega
v zavarovanih posojilih malo manj
>
ako se ne bo nihče změnil kot 10 milijonov, v državnih papirjih, odveznicah itd.
88
naloženih je nad 6 milijonov, pri druzih denarnih za- Obe te postavi morate biti sprejeti rečno soglasno v
vodih nad 1 milijon. Za dobrodelne namene razdelila obeh državnih polovicah to in unstran Litave. — V dr-je hranilnica letos po stari, hvalevredni navadi nad žavnem zboru vprašal je poslanec Helfy ministerskega 20.000 gold.	predsednika o tem, kar so časniki naznanjali zarad pri-
77
Zlate Prahe" št. 10) je zopet jako zanimiva in bližavanja meci Nemško in Rusko
prinaša v resnici krasne podobe, med drugimi:
»
Bitva
v Lipan
u
5 »
Mlyn a pila v Pisku".
n
Pozor na zada
u
(lesica pred pastjo, v kateri visi odtrgan lesičji rep),
Favoritka" i.
n
Med poslanci ogerskimi razpravlja se z veliko ži vahnostjo vprašanje, kedaj bode sklenjen tamošnji državni zbor, za katerega so na vrsti letos nove volitve.
. tej zadevi naznanja politična korespondenca, da bi
(.Porotne sodbe) imajo sedaj konečne obravnave	bilo P° naključji sicer mogoče, da se, kakor nekateri
v Ljubljani. — Kakor zmiraj, so tudi sedaj večidel za-	sodijo, zbor sklene z velikonočními prazniki. To zdaj
tožencev in obsojenih — ubij alci. Med drugimi bil	vse kaže na to, da bo državni zbor ogerski imel tudi
je obsojen eden takih nikdar ukrotenih pretepačev na	po veliki noči resiti še nekaj ne ravno velikih, pa
pet let težke ječe, pa — drugo leto bodo gotovo po-	nujnih in važnih predmetov in zato ni dvomiti, da se
rotniki imeli soditi o enakih ubojih. Naj bi vendar sta-	snide tudi še po veliki noči. — Med drugimi prevdarja
riši in gospodarji čuvali nad sinovi in hlapci, sploh pa	tudi še vlada sama zdaj in pozvedá pri odločilnih
bolj izobraženi občani zbirali domačo mladino v pevskih	osebah tamošnje gosposke zbornice, jeli bi bilo mogoče,
in bralnih društvih, da se vsaj polagoma zatare surovo	še v sedanjem zasedanji prestrojiti uredbo ogerske go-
pretepavanje in grdo pijančevanje.	sposke zbornice.
____Francoska. — Zbornica francoska nadaljevala je
přetekli ponedeljek posvetovanje postave (član 26) o Ijuđskem poduku, razvrstitev učiteljev v pet razredov.
Naučni minister opozoril je zbornico, da ta razvrstitev
Novičar iz domaćih in tujih dežel.
Dunaja.
Policija sicer neprenehoma zasle-
duje anarhiste, toda, ker se o teh zadevah prijavlja samo popolnem nespodtakljivo in pa neizogibljivo
»
----------- -------~ r ----J«	«« .tv
zelo vpliva, na plače učiteljev in po teh 'na naučni budget, in ako bi se te načela sprejela, povikšali bi zato se se stroški uže leta 1885 za 18 do 22 milijonov, v pet
javna govorica le tedaj zopet bolj zanimiva za početje anarhistov, kedar se pripeti kaj posebno važnega. Sploh je videti, da bodejo v prihodnje vse evropske države enolično in složno postopale zoper oni izmeček člove-štva, še večega vspeha pa se bo nadjati, ako se Evropi pridružijo gledé tega severo-amerikanske združene države, kjer se sedaj pred očmi državne oblasti očitno snujejo zarote in delajo priprave za vničenje evropskega prebivalstva.
Na Dunaji obračajo se sedaj oči vseh politikov na obravnave državnega proračuna za tekoče leto v državnem zboru. Splošna razprava pričela se je preteklo soboto s kratkim govorom glavnega poročevalca H. grofa Cl am-a. Sicer govorili so prvi dan štirje govorniki: Carneri in Schaup izmed levičarjev, Adamek in Hevera pa izmed desničarjev. Nadalje so še vpisani proti pro-
najstih letih pa bi se stroški povikšali za 50 milijo-
, in v ta namen morali bi se vpeljati novi davki.
nov
Zato je vlada priporočila, da naj bi se denarni del postave odložil, in postava se je res po obširni razpravi konečno odložila z 315 glasovi zoper 219.
General Mi 11 ot naznanja, da je dne 7. t. m. pričel vojskovanje proti Bac-Ninhu.
Angleška.
Ob rudečem morji se odpreteklega
tedna ni mnogo spremenilo. Angleška vojska vrnila se je s Tokara nazaj v Suakim in spremila nazaj tuđi tamošnjo posádko in prebivalce, tako, da zdaj tam ni ničesar več varovati. Toda poveljnik upornikov Osman Digma ni sprejel pogojev angleškega poveljnika in zato pričel je ta se z novega pomikati proti njemu s svojo vojsko.
Laška. — Papež skliče za 24. dan t. m. tajni
računu: Plener, Menger, Rus, Weitlof, Reschauer, Ja- in za 27. dan t. m. javni konzistorij.
Čuj
y
e se
#	, da
ques, Wiesenburg, Sturm, Heilsberg, Kindermann, Wil- bode kardinal Gon sol ini imenovan za komorníka dauer, Schônerer, Herbst, Lôblich, A. Weeber; z a pro- cerkve na mesto umrlega kardinala Di Pietro.
Princ Leopold in princesa Gizela Bavarska vrneta Sedaj so vsaki dan seje razun praz- se danes nazaj na Bavarsko po Gothardski železnici.
račun pa: Gregr. Dzieduczycki, Tonner, Ozarkievič
Tilšer, Matuš. —
nikov in pričakovati je, da bode proračun, kakor zadnja
Kal kuta.
Udje nemške komisije za kolero ob
leta, vsaj v treh tednih řešen tudi letos, ker so levi- iščejo v bližnjem času Gvalparo in Darjiling in po tem čarji uže pri dveh druzih razpravah imeli priliko opu- čez nekaj dni nastopijo potovanje nazaj na Nemško.
s ti ti ..
„strupenih besedi srd" proti sedanji vladi, desnica pa tudi ne bo imela povoda se bolj kot dosedaj vtikati v razpravo in to bolj z namenom opominjati vlado na hitreje izpolnevanje njenih obljub v prestolnem govoru izrekoma tudi v konečno vresničenje narodne enako-
Telegram

Novicam".
Po
Dunaj, 12. marca ob 2. uri in 12 min. pop.
govoru Gregrjevem je bila sklenjena
pravnosti in pa v zboljšanje gospodarskega stanja, po- splošna razprava proračuna državnega. Zdaj sebno pri kmetovalcih in obrtnikih, ne pa toliko v prav- vori Herbst, potem Matuš, jutri pa poročeva
danje z levičarji.
Vlada predložila je gledé varstva za blagostanje kmetijstva sila vážen náčrt postave, zadevajočo pravila o delitvi zapuščine pri kmetijskih
tej
Clam. Jutri se pricne kongres gozđarjev.
Elitna cena
posestvih srednje velikosti. Nađrobnosti postavi imeli bodo skleniti posamezni deželni zbori. Náčrt postave obsega 18 paragrafov.
v Ljubljani
marca 1884.
Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 12 kr
banaške
Ogerska.
8 gold. 46 kr
turšice 5 gold. 53 kr
soršice 6 gold
Tukajšnji finančni odsek obravnava 70 kr
rži 6 gold
ječmena 5 gold. 20 kr
postavo o železnici v Bosni Mostar-Metkovič in pa prosa 5 gold. 70 kr
kr
ajde 5 gold. 53 kr
ovsa 3 gold
postavo zarad premembe davka na izdelavanje žganja. 25 kr
Krompir 3 gold. 20 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani