^j.frtkdM r.icn sobot, ui pi atuikoV* a«ily Ssturdsjs. ^Sund*y» Holidajs. PROSVETA ___GLASILO SLOVENSKE NAJtODNE PODPORNE JEDNOTE Ur*4ntAkt in uprsvniftki proviorli 8667 South Lswndale A v«. Offico of Public«Umi 1667 South Uwnd«U A v«. Ttlophon«, Hockw«ll 41*04 .teak xxxl Cono lisU jo 96.00 - »mtUr Juun 1«. I»U, *t UM »«UrfftM UUeoK undar tk, Act U &mtw of lUrch t. UTf. chicago, ill., četrtek, ti. avgusta (august id, mn sub.crtPuon is.oo Yo«rij Stkv.—number 157 Aceoplonco for msiling at speciol r«to of poiUgo proridod for In —ctlop 1108, Act of Oet 8, lt 17, suthorlt«) on Juno 14. 1018. [usi bombardirajo japonske Japonci "^'r - - J r nove čete na fronto pozive ob korejski meji Jnlo« ianonika fronta tarča innnitLik _ Uri milje dolga japonska fronta tarča topniških krogci. Vas v vznožju spornega hriba pri Cangkufengu v plamenih. Maršal Bluecher, poveljnik ruske armade na vzhodu, dospel na fronto in prevzel vodstvo oborožene sile. Tokio poroča o gradnji nove ruske obrambne črte ob aibirtki meji ije Jaki. Koreja, 10. avg| — ru-tetki topovi so včeraj silovi-bombardirali japonske pozi-M štiri milje dolgi fronti peji med Korejo in Sibirijo, itreljevanje je bilo najbolj vno, odkar je izbruhnil ■flikt zaradi ozemlja med «jo, Mandžurijo in Sibirijo julija. Vse kaže, da se je konflikta razvila realna voj- K Včerajšnjo bombardiranje je itnnilo vse dvome o učinko-jtoxti ruskega topništva pri valcih. Skoro vse krogle, io jih bruhale topniške bate- io zadele cilj. V vznožju spornega hriba pri ingkiifengu je vas v plamenih, je bila glavna tarča bombar-inja. Na korejski strani re-Tumen je bila samo ena toč-tarči obstreljevanja. Popoldne se je slišalo stre-»nje ruskih in japonskih stroj-potem pa so ruske topniške rije pričele bombardirati rib na desni strani Cangkufen-. Okrog trideset izstrelkov treščilo na ta hrib. Ruski rji so obstreljevali tudi ke utrdbe ob reki Ttt-4 Tovarna stekla ustavila obrat Predsednik družbe apelira na Lewisa Ottawa, III., 10. avg. — John D. Biggers, katerega je predsednik Roosevelt preteklo leto imenoval za administratorja štetja brezposelnih, je včeraj apeliral na Johna L. Levvisa, načelnika odbora CIO, naj odpokliče pikete, ki oblegajo steklarno Libby-Owens-Ford Glass Co. v Ottawi. Biggers je predsednik te kompanije. Steklarno piketirajo člani krajevne unije Fiat Glass Work-ers, ki je včlanjena v Odboru za industrijsko organizacijo. Pi-ketiranje je ustavilo obrat v več departmentih in okrog 560 delavcev je izgubilo zaslužek. U-nija CIO je odredila piketiranje, da prepreči formiranje unije Ameriške delavske federacije. Včeraj ni tokijska vlada ob-ih nobenega poročila, ki bi Jo vest iz Moskve, da so ■ke čete reokupirale sporni ib pri Cangkufengu. Vest je objavljena zadnjo nedeljo; ni nobenega komentarja iz Puja. e gotovo, da so bili Ja-i pognani s tega hriba. Muo, 10. avg. — Uradni ko-ike, ki je bil včeraj objav-« glasi, da sovjetske čete »dijo novo obrambno črto ob toki meji, kar pomeni podnje vojne fronte. Japonski m urad pravi, da Rusi kon-■trirajo topništvo, kavalerijo kake na tej fronti, kakor tu-iužnozapadnem obrežju »KMega zaliva, več milj 'Ki spornega ozemlja ob V Koreje, Mandžurije in Sinje. PW Vasilij Bluecher, po-mV ruske armade na vzhodu, 'kraj dospel v Novokievsk, k> leti 20 milj severno-»Jno od flangkufenga, da "ttme vodstvo oborožene si Obmejne sovražnosti so se do Kuiliufena, ko sta bataljona ruskega vojaštva ■JJ" napadati japonske po-*"ke Japonski vojni urad da j« rUHka topniška ■J1 /awiejaia potniški vlak * * bilo več potnikov ubi ln ""»jenih. PK 10. avg. _ Sovjetska Pozorno zasleduje razvoj -Jne" '^identa pri Cangku- Jy ln "Pljuje « priprava- *w,rwnbo svojega ozemlja. ' * v«dno možnost, da se dlPwmatični razgovori *>vjetake avtoritete no- Pstriotičnih de- *«J Proti japonskim mi- ^^^"iajovmas- isSJihJ" Proti- ijah. ^ t; Indiji; •'o ljudi utonilo Indija, 10. avg ir «'.TI'Tni]o v dintrikt Nonda. 1 v<*io in povzro. J* ogromna. Zmage Roosevelto-vih pristašev v Ohiu Governer D a v e y, sovražnik CIO, poražen Domače vesti Obiski Chicago. — Zunanji gl. odborniki SNPJ, ki prihajajo dvakrat v letu na glavno sejo v Chicago, so zdaj začeli jemati s seboj svoje žene ali odrasle sinove ali hčere, da jim menda "ne bo dolgočasja." Br. Milan Medvešek, gl. nadzornik iz Clevelanda, je spet pripeljal s seboj — oziroma je prišla za njim — svojo ženo Ančko, dočim sta gl. porotnika France Barbič (Cleveland) in John TerČelj (Strabane, Pa.) privedla s seboj vsak svojega odraslega sina: Eugena Barbič* in Jožeta Trčlja, ki sta si-S največjim zanimanjem ogledala urade SNPJ in uredništva Pro-avete tet Mladinskega lista. — Včeraj smo poročali o povratku br. Jakoba Zupančiča, člana gl. gospodarskega odseka SNPJ, iz starega kraja, kamor je odšel 15. junija deloma na obisk in delo* ma po poslih. Jakob se je vrnil že v torek zjutraj, kajti nazaj v Ameriko je potoval z novim angleškim parnikom Queen Mary, ki je to pot tekmoval s francoskim parnikom Normandy za rekord brzine in ga tudi posekal, ko je preplul ocean v treh dneh in 21 urah. Jakob pravi, da je tudi on nekoliko ponosen na ta rekord — saj ata on in še en rojak od Kočevja, ki je potoval z njim, prva Slovenca, ki sta tako hitro "preskočila" veliko lufto in da je Jakob lahko prispel domov pravočasno za sejo gospodarskega odseka in gl. odbora SNPJ. Vesti iz Clevelanda Cleveland. — Dne 8. t. m. je umrla Antonija Blažič, roj. Ver bič in doma Iz Kastava v Istri. Tu zapušča dve hčeri. Minneeotske stvari Gilbert, Minn. — Dne 1. avgusta je Prosveta objavila kratko vest, v kateri je bil tukajšnji slovenski village elerk Frank Columbus, O., 10. avg.—Senator Robert J. Bulkley, podpornik Rooseveltovega "new deala" , e prodrl pri primarnih volitvah. Njegov protikandidat na listi demokratske stranke je bil George indihar označen za "političnega White, bivši governer. Na re- diktatorja, ki gospodari nad jav-publikanski listi je bil nominiran njmj Hlužbami in svojevoljno od4 za senatorja R. A. Taft, sin biv-| 8tavlja učiteljske moči." Ta vest šega predsednika Združenih dr- je bila napačna. Mr. Indihar ni žav. Šolski oblastnik in nima nobe- Governer Martin L. Davey, nega opravka pri nastavljanju sovražnik Odbora za industrij-jan odstavljanju učiteljev; sploh sko organizacijo, ki je pomagal magnatom pri razbijanju stavke v tovarnah Malega jekla preteklo leto, je bil poražen kot ponovni kandidat za governerja. Zmagal je Charles Sawyer, član osrednjega odbora demokratske stranke, katerega je v volilni kampanji podpirala Delavsks nestrankarska liga, politična organizacija Johna L. Lewisa, načelnika CIO. Pristaši Rooseveltove administracije so zmagali tudi v Ne-braski in Arkansasu. Roosevelt ima oporo pri unijah New York.| — Velika večina članov unij Ameriške delavske federacije in Odbora za industrijsko organizacijo še vedno podpira predsednika Roosevel-ta, kaže splošen pregled. Ameriški institut javnegs mneja, ki je vodil pregled, poroča, da 70% članov unij ADF je za Roose-velta in proti. Pri unijah CIO ima Roosevelt Ae večjo oporo — 79%, proti 21%. Japonska vojaška kolona obkoljena šanghaj, 10. avg. — Dvajset tisoč japonskih vojakov je bilo včeraj poslanih na fronto ob reki Jangtse, kjer so protina-skoki kitajskih det ustavili prodiranje Japoncev proti Hanko-vu, kjer je začaani sedež kitajske vlade. Japonske Čete so odrinile na to fronto iz Hofeja, mesta v provinci Anhvej. Dospeti imajo v Kiukiang, pristaniško mesto ob reki Jangtse, ki je oddaljeno od Hankova okrog 135 milj. . Petindvajset milj severno od Kiukianga in ato milj vzhodno od Hankova kitajske čete napadajo japonske pozicije. Japonska kolona 6000 mož je obkoljena od vseh 6trani in se bo težko izmotala iz pasti. Kanton, Kitajska, 10. avg. — Japonski letalci Ae vedno bombardirajo meata v provinci Kvangtung. Bombe, ki so jih vrgli, so v pondeljek ubile 121 civilistov in ranila 180 drugih, v včerajšanjih navalih pa so ubile čez sto oseb in ranile 159. ni še nikogar spravil ob službo ali delo. Ce je kakšna pritožba v St. Paulu glede šolskih neredno-sti, nima Indihar nobene zveze s Jo pritožbo. (Tista ve.it, kakor je bilo že takrat omenjeno, je bila indirektno posneta po članku v tedenskem magazinu Time. Op. ur.) ...__ Japonska dobi 'moralno' podporo Nemčija Mnebo aktualno vmešaval« v ru-•ko- japonski »por Jeklarska družba * i ponovno obdolžena Zatiranje upijskega gibanja Cleveland, a (FP) — Or-ganizatorični odbor jeklarskih delavcev je vložlf nove obdolžf-tve proti Youngstown Sheet & Tube Co. Kom pa ni j a je obdolžena, da je postavila 225 delavcev po stavki v zadnjem poletju na črno liato, ustanovila kompa-nijske unije in se zvezala z javnimi uradniki, da zlomi unijo a terorizmom in špionažo. Orga-nizatorični odbor trdi, da predstavlja večino delavcev v tovarnah te družbe. Jeklarski delavci so dobili za-slombo pri senatnem odseku, ki vodi zaslišanje o zatiranju civilnih svobodščin v VVashingtonu. Odsek, kateremu načeluje senator ta Follette, je razgalil proti-unijsko kampanjo jeklarske kompanije. Nekatere priče, ki so nastopile pred odsekom, bodo nastopile tudi pred federalnim delavskim odborom, ko se o-tvori zaslišanje o obdolžitvah, ki jih je predložila jeklarska unija. Tovarne Youngstown Sheet k Tube Co. v South Chicagu, Bon ton Harborju in Youngs-townu so zapletene v obdolžitvah. Delavaki odbor še ni izrekel svoje razsodbe o obdolžitvah, ki so mu bile predložene pred enim letom Kompanijski uniji, ki jih družba vzdržuje v Youngstwonu, sta Independent Hociety of Workers in Brier Hill Kmployes Assn. ŠPANSKE C E T E V »<» OFENZIVI NA KA-TALONSKI FRONTI Prodrle so več milj daleč in zasedle velik kos ozemlja OKUPACIJA LERIDE CILJ OFENZIVE Hendaye, Francija, 10. avg,— Španska ljudska armada je pričela nenapovedano ofenzivo na fronti v Kataloniji v sever-no vzhodni Španiji včeraj sju> t raj po prekoračenju reke St-gre med Lerido in Beluguerjem. Ofenziva je presenetila upornike, ker je niso pričakovali, ljudske Čete so prodrle več milj daleč in okupirale velik koa fašističnega ozemlja. Prodiranje se nadaljuje na 14 milj dolgi fronti. Vse kaže, da Je cilj nove loja-listične ofenzive okupacija glavnega mesta bogate province Le-ride. Poročila iz Barcelone se glasijo, da ao lojaliati ujeli veliko število fašistov in zaaegli ogromno količino bojnega materiala. Iz fašističnega militaristične-ga tabora v Zaragozi je doapela vest, da so uporniki pretrgali lojalistlčno obrambno črto na fronti pri Estramaduri v južno-zapadni Španiji in prodrli sedem milj daleč na 25 milj dolgi fronti. Približali so se Alma-denu, kjer so bogati rudniki živega srebra. To meato lefti 65 milj severno od Cordobe. Armada, ki ji poveljuje general Gonzaio Quiepo de Liano, je uprizorila napad na lojall stične pozicije včeraj po več tedenskem počitku od ofenzive, v kateri je zasedla velik kos ozemlja pri Kstramaduri. Proti večeru so uporniki dospeli do železnice Belmez-Almorchon, ki vodi z zapada proti vzhodu. Po poročilu iz fašiatičnega vira ao uporniki ujeli okrog sto lojalistov, med temi nekega stotnika in enega političnega komisarja. Zasegli so tudi več tisoč glav goveje živine, katere niso mogli lojalisti odvesti s seboj. prptest Berlinu Napadi v nacijskem tisku podžigajo sovraštvo Praga, 10. avg. — Češkoslovaška vlada je poslala nov protest Berlinu proti neupravičenim napadom v nacijskem tisku in po radiu. Protest je v zvezi z umorom sudetskega Nemca Baierleja v neki gostilni v Gla-senvvaldu, Češka. Baierle je bil umorjen v prepiru s nemškimi socialnimi demokrati, ki sovražijo nacije. "Napadi v nacijskem tisku na Češkoslovaško podžigajo ljudske strasti ln sovraštvo," je rečeno v protestu. "Polog tega ovirajo tudi delo neuradne angleške komisije, ki je prišla na Češko, da aodeiuje pri reševanju problema narodnostnih manjšin." Protest odločno zanika trditve v nacijskem časopisju, da Življenja Nemcev v Češkoslovaški niso zaščitena. Japonci rabijo strupene pline v vojni Kitajci protestirajo pri Ligi narodov 2eneva, 10. avg. — Kitajsks vlada je vložila protest pri Ligi narodov, ker japonski vojaki rabijo strupene pline v vojni s Kitajci. Protest je podprla t izjavo dr. H. Talbota, angleškega zdravnika, ki je (»poni«** v kitajski bolnišnici v Nančangu. Poročilo zdravnika, ki je u* kij učeno v protestu, pravi, da je prelskal devetnajst kitajskih vojakov, ki so bili ranjeni v bitki z Japonci, v navzočnosti a-meriškega stotnika Franka Dor-na. Pri vseh Je ugotovil, da so bili zastrupljeni s plinom, Kopije protesta so bile (Mrnlsne tudi vsem državam, ki so včlanjene v Ligi narodov, kakor tudi mednarodnemu odboru za Daljni vzhod, v katerem ima tudi Amerika svojega reprezen-tanta. V ORGANIZACIJI AVTMH DELAVCEV SE NE BO MIRU Izključeni voditelji sklicujejo konferenco PUSTOLOVSKO IGRANJE Z ORGANIZACIJO ADF ne zaupa delavskemu odboru Izjava reprezentanta predsednika ADF Clndnnstl, O. — (FP) «— "A-merlška delavska federacija bo odslej naprej ignorirala razsodbe federalnega delavskega od bo Štirje piheti obsojeni v Waukeganu VVaukegan, III., 10. avg. — fltlrje pikati, mod temi ena ženska, so bili spoznani za krive ne-Hpodolmoga obnašanja v zvezi a Detroit. — Izgledi so, da notranjih bojev v avtni uniji še ne bo kmalu konec, čeprav je predsednik Homer Martin prijel za veliko metlo in izključil tri pod-predaednike in tajnika-blagajni-ka, četrtega pod predsednika pa suspendiral. Izključeni podpredsedniki — Richard Frankensteen, Wynd-ham Mortimer in Kd Hali — so zdaj sklicali splošno konferenco predsednikov krajevnih unij, ki se ima vršiti prihodnjo soboto v Toledu. Ta konferenca naj bi bila nekakšna priprava "za večjo konferenco", menda izredno konvencijo, za katero agitira Fran-kensteen-komunistlčna kombinacija. Seveda to delajo pod krinko, da napravi konvencija "mir in zedlnjenje" v uniji. Bolj {realistični poznavalci situacije pa pravijo, da bi izredna konvencija v luči obstoječih razmer le povzročila definitiven raakol med avtniml delavci In uatanovltev dualne unije. Sigurno Je, da bi frakcijaklh duhov ne pomirila, kakor jih nI še nobena konvencija katerekoli organizacije. Ed Hali Je rekel, da bo na to-ledakl konferenci zastopanega vsaj 80% članstva. Ko Je bil ffpt*fr*cn na možno akcijo s strani Martina proti tej konferenci, Je rekel: "Ako bo Martin Ignoriral |>otrebe unije kakor Jih bo izrazila ta konferenca, ae bo znašel v položaju, ko ne bo mogel ničesar storiti in njegov urad bo le imel kopico dolgov." VValter Reuther, predsednik velike krajevne unije na za|»ad-ni strani Detniita in član eksa-kutive, je rekel, ds se bo udeležil te konferenc* v Toledu In predložil program, ki naj zamori frakcljske boje v uniji. Keuther nI pristaš ne Martinove ne Fran-kensteen-komunistične kombinacije. Hoj nje se proti obems, ker smatra obe za škodljive avtni u-nijl. Mil Je proti suspendiranju članov ekitekutive, ker Je to ak» cijo smatral za teptanje demokracije v avtni uniji, na drugI strani pa je nastopal tudi proti Frsnkensleen-komunlstlčni kombinaciji, ki Je imela namen in- stavko v tovarni Chicago Hard-ware Foundry Co. v North Chl-j scenlratl puč In odstaviti Marti-cagu, ki Je bila nedavno konča-1 na, pri čemer pa Jo Je slednji na. TI so Joseph Jordan, Joseph prehitel In glavne zarotnike zme-i'anki*wicz, ftust Kozina In njo- UI iz unije. gova žena Josephlne. .Slednja Je bila obdolžena, da je udarila ne Bobotne seje eksekutlve se ni udeležil nobeden izmed obtožen- Stavka hotelskih delavcev v Sacramentu Sar ramen to, Cal. — v treh največjih hotelih je bila oklica- ra," jo dejal I^wls Q. Hines, or- |<(.gM šerifskega deputlja z dež- cev. Za pretvezo so navedli "bo- nikom. Vsak Je bil obsojen v pla- jazen, da bi Jih ne pobili Martl-Čltev denarne kazni $M in stroš- novi polMijnlki." To je bil le Iz-kov. H«*lbo Je Izrekel nodnik H. govor, predvsem namenjen te-F. Wsllenv«ein. Dve ženski —i mu. ds pred javnostjo prikažejo Anna Pappas in Maiidllae Mar- Martinovo administracijo kot kobrad — sta včersj vložili tož- krdelo pobojnlkov. Msrtln jim Je bo proti kompanljl, v kateri za- garantiral, ds se ne bo nikomur atrijsko organizacijo kot zavez- ht*vata odškodnno $J0,000, ker skrivil niti Iss ris glavi, toda so nika komunistične stranke. Wag- M ju deputljl pretepli, ko sta bi- to Ignorirali ln uniji v Javnosti ganizatorični direktor ADF in osebni reprezentant VVilliama Greena, predsednika ADF, na konvenciji državne delavske federacije. Hines je rekel, da se je odbor prodal Johnu L. l/ewi-su in obrtodil Odbor za Indu- Predsednik Roosevelt se vrnil domov Pensacola, Fla.. 10. avg. — Predsednik Roosevelt je včeraj spet stopil na ameriška tla z bojne ladje Houston, katera ga je vozila po morju 24 dni. Jutri bo govoril na državni univerzi v At-lan ti, Ga. V Washington se bo vrnil v petek. , Berlin. 10. avg. — Japonsks lahko pričakuje samo "moralno" podporo s strani Nemčije v kon- „„ „tavka, ko m lastniki odklo- fliktu s sovjetsko Rusijo, ki se nf|i pogajanja z unijo hotelskih je razvil iz incidentov ob meji delavcev. Možnost Je, da se bo med Korejo. Mandžurijo in 81- *tavka razširila tudi na druge birijo. Tako se glasi uradno hotele v Sacramentu. Unija Jci poročilo, ki je bilo objavljeno predlagala Imenovanje poaeb- potem, ko je Japonski poslanik n^i, odbora, ki naj bi posegel v Berlinu fligehori Togo konfe- v konflikt, kar pa so lastniki od- riral z nemškim zunanjim mi- klonili. nlstrom Joachimom VOn Rib- ^mmmmmm^m^s=mmmmmmmmmmm. bentropom. Poslanik je priti- ^ jc oklenila z Japonsko in Ita- skal na ministra, naj Nemčija ||j0. fcdino zagotovilo, ki ga je aktualno podpira Japonsko, a je p,Munik dobil od nemškega zu- naletel na gluha ušesa. nanjega minlatra, je bilo, da bo Nemški zunanji urad je za- Nemčija vedno /ogovarjala in- nikal poročila, da je Togo hotel terese Japonske v konfliktih z j izvedeti, kako daleč je Nemčija, Moskvo, ker so njene simpatije pripravljena Iti v ekspanziji) na strani Japonske vselej, ko se protikomunističnega pakta, ki zaplete v konflikt i boljševiki. #.1 nerjev zakon mora biti amendi-ran tako kot zahteva Ameriška delavska federacija. Konvencija Je zavrgla predlog glede plačevanja izrednega asesmenUi za financiranje organi zatorič ne kampanje in boja proti CIO. Resolucija, poziva-joča mednarodne unije li na stavkovni straži. Ameriški poslani-ški urad na Kitajskem premeščen Cunklng, Kitajska, 10. avg,— Ameriški poslanik Nelson T. Irt-ipe^atili nov madež. Ker Jim Je eksekutlve ž* prej sporočila, da bo njih odsotnost od sobotne obravnave, na ksierl naj bi ob* stranki predložili pismeno svoje argument*, smatrala kot priznanj* krivde, j* Krankenst*«na, Mortimer ja in llalla izključila, Walt*rja VVellsa i»m susp*ndirala ADF, Johnson In člani nJ*govegn Ata naj odpravijo iz svojih ustav ba so včeraj dospeli v to mesto za tri m*sece. Pri VVellsu Je na- provlzije, ki n* dovoljujejo pri- na topnlčarkl Luson. 1'oslaniški redila izjemo, češ da se ni bratll stopa zamorcem, Je bila aogiaa- urad bo zdaj v Cunčlngu, kamor s komunisti, no sprejeta. ' J* bil premešOri iz Hankova. To Ta boj med voditelji avtn* u- Program, vsebujoč šest točk, J* ž* druga pr*mestlt*v urada, nlj* j* dobil znak boja dv*h ko- Je očrtal Mlchael Lyden, pred- odkar Je Izbruhnila vojna m*d munlstičnlh frakcij. Martin očl^ sednik federacij*. Ta določa Japonsko4n Kitajsko. ta Izključnim kolegom, da so večje politične aktivnosti, odpor ^mmmmm—mmm~mmmmummmmm kovali zarot« s Fosterjem in proti injunkcijam in privatnim administracijo brezpoa*lnoetne Hrowd*rJem v svrho, da komuni- detektivskim ag*nturam, držav- ga zavarovanja. sti dobe kontrolo nad unijo. Za ni delavski zakon, formiranje Konvencije se j* udeležilo svoj* trlltve ima tudi precej do- dodatnih neodvisnih političnih :m d«l*gatov, ki so zastopali kazov, več indlrektnlh ko direkt- grup in kooperacijo s državno 247 krajevnih unij. 1 MM • o«** couaUt« M M p« (-_. o«le»»i M — Mr!*** M SS^rlT M paAIIJataOa U v **?«. W M »vtlaftii »»"I" a*««**« r*m mm - - r- . m^t Mir »M. * mi* mi KMUT H«kvM< 1'rohveta iihbm or m kkdkbatbd Zlato na pohodu proti diktatorjem Vest iz Londona ne glasi, da Anglija in Francija jat i tu z zlatom svoje diplomatične ofenzive za pobijanje gospodarskega prodiranja nacij-«ke Nemčije na Balkan. To bo kopija znane ameriške "dolarske diplomacije". Znano je, kako uo velebankirji v Združenih državah »odelo val i z vlado v VVashingtonu že pred vojno za gospodarsko osvajanje latinHkih republik v Ameriki. Pogodbam, ki Jih je skle-nila vlada Združenih držav h temi republikami, ho sledila velika gnojila ameriških bankirjev in tako je bil izrinjen skoro ve« ekonom-Hki vpliv iz Evrope in Azije z zapadnega sveta. Temu početju ho rekli "dolarska diplomacija." "Velike demokracije" (tako ne nazivajo Anglija, Francija in Združene države) ho v primeri h totalitarnimi nilami toliko na boljem, ker ho finančno In gosj>odar*ko močnejše. Italija, Nemčija in Japonska imajo morda več topov, več tankov in bojnih letal, toda Amerika, Anglija in Francija imajo več zlata, več suro-vin in več izgotovfjenega komercialnega blaga, h katerim lahko tekmujejo napram omenjenim totalitarnim državam. Na podlagi prej omenjene venti Hta ne Anglija in Francija zdaj ponlužili te nvoje ekonomske moči, da zajezita vedno bolj naraščajoči vpliv Hitlerjeve diktature v balkanskih in vzhodnojužnoevropskih državicah. Angleška trgovinska delegacija je obiskala Kumunijo z namenom, da pridobi rumunsko vlado za tesnejše trgovinske in finančne zveze z Anglijo; posojilo za Kumunijo ni izključeno. Bolgarija, ki je bila v »vetovnl vojni na stra-nl Nemčije in vsled tega precej trdo zvezana % mirovno pogodbo, se je zadnje čase pod priti-Hkom iz Pariza zelo približala svbjlm nonedom na Balkanu. Mirovni pogoji, ki ho omejili boi-garsko armado in oboroževanje, so bili pred kratkim razveljavljeni in s tem Je bila Bolgariji odprta pot v Balkansko zvezo, v katero lahko stopi kot enakopravna Članica. Istočasno sla Francija in Anglija posodili Bolgariji nekaj čez 10 milijonov dolarjev z dovoljenjem, da ta denar lahko |>ornhi tudi za oboroževanje. V teku je tudi angleško-francoski pritisk na Jugoslavijo, naj umakne trgovinske ugodnosti, ki jih je dala Italiji in Nemčiji in naj se vrne k sodelovanju s Francijo in Anglijo v zameno-za novo finančno |>omoč. Končno je Anglija posodila Turčiji 80 milijonov dolarjev v zameno za razne koncesije, ki bodo za Angleže velike važnosti v slučaju vojne z Italijo in Nemčijo. Vse to kajpada ni brez pomena. Ako si Angleži in Francozi "kupijo" z zlatom naklonje-nost balkanskih držav in morda Ae Madžarov in Poljakov, bosta Italija in Nemčija kmalu Izolirani. Španske cerkve •rtv- Iz Pariza |>oročajo za tu vest jo odgovorna newyorŠka soclalno-polltltna revija The Nation — da francoski kapitalisti tekmujejo z itall-jansko-A|mnskim sindikatom, ki se je organiziral v območju Frankovvga režima z namenom, da prevzame popravila in predelavo porušenih in iiM|>ol p«»drtlh cerkva na Španskem. Načrt s«veda bazira na Frankov! zmagi in pridobitvi kontrole nad vso Španijo. Francoski kapitalisti, ki bi radi dobili to delo, obljubujfjo Imgate prispevke za obnovitev Apan«kih cerkva. Neki nemAki diplomat, ki si Je ogladal razvaline cerkva v Madridu in v drugih mestih, na katera neprestano (letujejo fašistične bomlH), je zaupno sporočil svojih prijateljem v Franciji, da bo "petdeset let dovolj del«, Imh1<> Spanci hoteli (»opraviti in presti-dati vse porušen« cerkve." Francoskim kapitalistom *e obetu najmanj 20'; dobička, če dob« to delo. Zanimiva reč. Španski, italijanski In nem-ski faAiAti, ki že dve leti z bombami podirajo ftpanska mesta s cerkvami Vred — mi vsekakor gred«* preračunali, da čim več poderelo, tem več bo zaslutka. ko oni zavladajo v Španiji. Francoski kapitalisti sn Jim seveda nevoAčljlvI — pa bodo |Minudili UljAe po*ojc ta IzvrAitrv tega dela. Pod i raj nv i, da bomo potem Imeli kaj zidati, saj bosta A|u«nski kmet in drlavrr fte plačala! — si mislijo faAlsti, ki zeki dnl.ro računajo. Kaj |«, če M ae računi unesli? .., ( ^Jt 0.8 TtTA GI&oV? iz nkselbin To in ono Iz John* Um na Johnatown, Pa. — B e l e d i 1 o "Nič novega na zapadnl fronti se lahko primerja vprašanju tu-kajAnjih delavskih razmer. WPA, Hocial securltj, relif itd. so pri nas glavna opora ljudstva, le redki so Ae, ki se vzdržujejo potom svojega običajnega dela v rovu ali tovarni. Kdor ima stalno delo, je to že bela vrana ali albino med delavci. Od meseca do meseca se obljubljajo boljši časi, a nikakor nočejo priti. Pravijo, da v kratkem začnejo z velikim delom, z regulacijo dveh rek, ki se zlivata skozi mesto in ki ob nalivih vedno ogrožata mesto h poplavo, da bodo za dftlj ča-upostili kakih 3000 dllfcvcev. Ampak vprašanje je, kako bodo kontraktorske firme to delo razdelile, ker navadno od vseh takih velikih podvzetij je preskrbljeno tako, da njim ostane smetana, a ljudstvo se mora zadovoljiti h kislim mlekom. Slovenski delavski dom v Mox- hodnja, kot je bilo sklenjeno. Takega mesta, ki se naziva Col-Hn*'ood, pa itak ni več. Leta 1914 se je izvršil "anschluss", da bo Collinwood Cleveland, in to še vedno velja. Iniciative stanejo jednoto precej denarja; ne vem zakaj W brez fx>trebe trošlli denar za iniciativo, ki bi bila toliko potrebna, kot je potreben lanski sneg. Ako želijo Clevelandčani In Jankovič, da se vrši konvencija v SDD na VVaterloo, naj na prihodnji ali "dvanajsti" glasujejo, da se "trinajsta" vrši v SDD in mirna Bosna. Kar pa se tiče tistih katoliških pogrebov, smo federaciji od društva "V boj" št. 63 enkrat poslali vzorec za oporoko, na katero naj se bi član društva podpisal kakšen pogreb želi. In kaj ste storili o tem? Frank Barbič, 53. Prehodna doba in delavstvo Kellingham, Wa«h. — V Pro- , ill(i| sveti čitam, kako se na vzhodu hamu je pontal zelo aktiven tudi obdržuieio Diknike ni kulturnem polju. V njem se ft« < pevski zbor "Jugoslavija" s §v* *** a 1 l V- iT i i» A! 1 ' va;«) "em zapadu smo pa tako mrtvi jlmi okrog 40 mladimi pevskimi 7h iu](J ^^ Tllkfli ^ močmi, pod vodstvom mrs. An- nie (Potokar) Edlemann, pridno uri za opereto "Rožmarin," ki jo namerava postaviti na oder enkrat pozneje. Direktorij Doma Je tudi določil precejšnjo vsoto denarja za nabavo dobrih poduč-nih knjig, da tako izpopolni svojo knjižnico, v kateri se nahaja že nad 100 različnih izvodov v angleškem in v slovenskem jeziku in bodo kmalu na razpolago članom, ki radi čitajo. Za skupni piknik naše okrožne federacije, ki se bo vršil v nedeljo, dne 28. avg. v Kraynu, se vse vneto pripravlja. Članstvo ondotnega izobraževalnega društva "Vihar," ki lastuje precej obširen Dom, svoj lastni koope- za take stvari. Tukaj se veseli mo le takrat, kadar nas pokličejo v rov na delo — to je "naša zabava." Zdaj smo začeli delati po 3 in 4 Šlhte na teden. V drugih industrijah (ni posebnih) delajo srednje, a največ jih je, ki se drže relif nega dela WPA. Slovenci oziroma Jugoslovani smo zelo razkropljeni in vsak se brifca le zase. Nekateri v prostem času čitajo; večina se zanima za lokalni časopis. Malo število nas pa je, ki Čitamo tudi Prosveto. Vesti iz naselbin v Prosveti me zelo zanimajo, pa tudi uredniški Članki. Včasih pa je malo nerodnosti ali zapreke med dopisniki, in na žalost precej "pikre" padajo. Čudno, kajne? Ta in oni je takozvanega na- rativni vodovod, nadalje nad 400 pr€dnega mišljenja, pa kljub te-akrov gozdnega sveta s premo-|mu M Padl zbadajo, namesto da gom vred, si je zamislilo svoj bi skušali omejiti žalitve. Drug lastni pikniški prostor in so ga drugemu očita nevednost ali kaj preuredili na način, da se lahko drugega, dasi imamo vsak svoje vrši piknik, pa če pride do 3000 napake, katerih nočemo prizna- udeležencev. Ta prostor je tako ti. Zato je ta moj dopis name- senčnat, da skoro nikjer sonce njen spoznanju stvari kakrlhe ne posije skozi. Letos so ga ze- Ho. »■ lo razširili in opremili s klopmi in mizami, na sredi pa postavili plesni pavilijon. Ta piknik bo obdržavalo 16 društev 8NPJ, ki štejejo skupno 2000 članov. Kolikor je sedaj znano, bo sodelovalo tudi pevsko društvo "Jugoslavija" in iz prijaznosti tudi godba Adams Tovvnshlp High School, z nad 40 godbeniki, ki bodo prispevali klasične komade k programu, kakor tudi k popoldanski sere-nudi. Za govorništvo je tudi dobro preskrbljeno; več glavnih odbornikov bo navzočih, distrikt-ni podpredsednik br. John Podboja bo govoril mladini, br. Cain-kar, gl. predsednik, bo pa glavni govornik, katerega boste lahko slišali tudi v soboto ob 4.45 pop. z radiopostaje WJAC, Johns-town. Nedvomno bo k temu Ae mnogo dodanega, čim bo celotni program sestavljen. Tudi kažipot posetnikom se bo skušalo olajšati z znaki 8NPJ na križiščih, ki vodijo Iz Johnstovvna in South Forka na Salix - Dunlo -Kravn. razdalja kakih 10 milj iz Johnstowna. Priporočljivo je, da (N)setniki svoja vozila označijo z jednotinimi znaki, katere nam nudi Jednota brezplačno. To je velik pri|»omoček, da se članstvo in naAi ljudje spoznajo že na potih. Zvečer po programu bo na ple-slAču igrala Koračinova godba, ki Je daleč tnana |>od imenom "Slovenlan Aces." Na tem pikniku IhhIo tudi koAtruni igrali svojo vlogo, mi i mi Isimo veselo vzklikali: "Jesti dosti, piti dosti, nič ne vemo kdo se posti." Za pripravljalni odbor: A. V. List Prosveta je socialistično nagnjen, ali zagovornik soc. idej, je ta&ozvan napredni list. V njem bi morali zajemati socialistično znanje. Ni dovolj, agitira-ti za stvar — narodu se mora pojasniti program in v tej luči pokazati tako, da bo narod prepričan, potem šele bo v resnici postal vsaj v mišljenju socialist. Dokler nekdo ni na jasnem o kakšni stvari, ne more biti njen zagovornik — mora imeti prepričanje. Pisati o bogastvu In revščini ni dovolj. To vsak «am ve In vidi. So pa zopet drugi, ki imajo tieoniajno vero in zaupanje v nekaj, kar bi teoretično moralo biti tako — ampak v mnogih slučajih pa praksa pokaže nasprotno. In rezultat je: presenečenje. Kaj pa drugega? I^amentiranje, češ, kaj pa imaš od socialistov, socializem jt» prevara in podobni dvomi bi se morali v listu kot je PnnveU čita- O konvenciji In pogrebih (leveland. Okla.—Capi sni k 11. redne konvencije pravi: "Za Pittsburgh je bilo torej oddanih 124 in za Co1linwood pa 111 gla-sov." Da se !*> torej tam (v Pittsburghu) vršila prihodnja ali dvanajsta konvencija SNPJ. NI važno, kje se vrti, Je pa jako važno, kako se vrši. K« r mnogi trdijo, da se Je lani vse tako lepo vršilo, naj priftada k le|iemu I glasovanje, kje se bo vršila pri. teljem razjasniti. Na Žalost le prav malo takega gradita. NI dovolj, tudi okusno nI, da se kaze kapitaliste kot hudiče in delavce kot angelje. Vedno se mi pojavlja vprašanje: Ali se bodo delavci kdaj združili? Kaj pa pomeni beseda združenje? Zakaj združiti, proti komu? Da ne bomo Izkoriščali drug drugega, da ne bomo grma-dili in pustili drugim grmaditi bogastva na račun drugih. To bi torej bil odgovor na gornje vprašanje. Teoretično je to jako za-popadljiv proMem, a ni in ne bo praktično nikeli izveden. Človek bo človeka izkoriščal, dokler bo živel, razen če bi bili vsi ljudje enaki fizično in duševno, to pa nikoli ne bo. Kajpada, kapitalizem kot je danes, bo šel v pogubo, a nobenega zemeljskega raja ne bo na njegovo mesto. Da, ako bi Človek izruval iz svojega srca tisto zlo, ki mu pravimo nevoščljivost — a kdaj bo človek bitje brez nevoščljivosti ? In vendar — stvari se spreminjajo, ker so pogoji za to, a ne na kakšen pritisk od delavcev. Relifna ali odpomočna državna dela se niso pojavila toliko vsled pomanjkanja sredstev za uboge nezaposlene delavce, kolikor radi trgovine same. Delavec brez dela ne more nič kupiti, trgovec tiič prodati in vlada ne more tir jati davkov. In vlada je prisiljena, da najde pota, ki ji omogočijo balanciranje budžeta! Z eno besedo: delavec mora Imeti d$lo (zaslužek), kajti delavec je steber, na katerem sloni vsa državna zgradba. Stari ljudje se čudijo in pravijo: "V naših časih ni bilo relifa; delavec je danes gospod; dela nekaj ur na dan, ima svojo karo . . ." Da, tako je! Ampak prej nI bilo strojev in dela je bilo dovolj. Kar se tiče "kare", je povsem drugačna storija, kot si jo kak star farmar predstavlja. Od avtomobilov, na - splošno vzeto, nima delavec, razen malo zabave, drugega kot stroške — gas (bencin), davki, obresti, popravila in nezgode, tako da koncem konca je ubogi delavec vedno suh. No, in vprašanje je: Kam gre njegov denar? Kdo je tisti, ki ga dobi (denar od delavca) ? Odgovor je čisto enostaven: Kapitalist ga je dobil! Kapitalist je napravil dober biznis. Kljub temu kapitalist ne ve ali noče vedeti, od kod in zakaj je bil do^ ber biznis. V svoji strašni po-žreSnosti ne ve, da od delavca. Pojavil pa se je človek, ki to stvar zapopade in pravi: Delavec mora Imeti delo, ako hočemo, da bo država napredovala. Ta Človek je naš predsednik F. D. R. Zaradi relifnih državnih posojil ga kapitalisti kritizirajo, češ da je socialist, komunist, kljub te-fnu, da se je javno izrazil proti vsakemu komunizmu. Resnica pa je, da nima ne demokratska ne republikanska stranka nobenega programa, katerega bi se predsednik mogel poslužiti za po-vzdigo dežele. Samo socializem ima tak program! Ta je: Kongres ima pravico najti sredstva — obdavčenje za upostavitev prosperitete. Tudi prejšnji predsednik je skušal povzdigniti prosperiteto r ___| flrtvr«*. PolkiMii napad na stavkarje v North ( hicsgu pred tovarno i hirago llara«are Co. Na sliki vidite "po*tavo." ki strelja plinske naboje v pikete. Okrajne »Marti so porabil« nad $10,000 za zdro-Mttv alavke. v deželi na naČia, da je nasipal poln pehar denarja svojim prijateljem — nedelavcem — da bodo oživeli umirajoči business (trgovino). In kaj se je zgodilo? Pfav nič, kajti denar je bil lepo vložen v banke in čakal — boljših časov. Cc bi bil ta denar dan revnim ljudem, bi se dežela na-mah oživela. To znači, da kapitalist je doigral in nikoli več ne bo prišel na trdne noge. To ve Roosevelt, ampak on tudi ve, da ta sprememba v ekonomiji je nemogoča v naglosti in je treba časa, da se ljudsko mnenje prilagodi razmeram. Kot vse izgleda, relif rte bo nikoli več odpravljen; nasprotno: zmiraj več ga bo in pride čas, ko bo vlada u-pravljala vse večje industrije. To niso nobene fantazije — so gola dejstva. Ce je to socializem, potem verujem vanj! V drugi vrsti si pa predstavimo tole sliko: Ce se bi kakorkoli podvzeli koraki za razlastitev industrij — drugače je nemogoče upostaviti stalno prosperiteto v deželi — bi brez dvoma naleteli na velike zapreke, ne samo od strani lastnikov istih, ampak tudi od strani nerazsodnih delavcev samih. Prepričan sem, da v tem položaju bi diktatura bila uvedena za preprečen je saboter-jev. Da se prepreči vse to in vzpostavi red, je treba — izobrazbe, kakor uči Prosveta, ampak izobrazba je počasna reč in ne koraka s časom mehanizacije. Človek je kaj čudna žival. Govori o svobodi, pa je največji suženj. Suženj požrešnosti, ošabnega napuha, osebnih navad in zastarelih tradicij. Sleherni delavec si želi denarja, vsak hoče denarja, Čim več, tem bolje. Lov za zlatim teletom ugonablja čut človečanstva. Človek je pripravljen storiti vse, samo da pride do — denarja. Postal je suženj. Ce človek premisli, če se samo malo ozre okrog — mora priznati, da smo še na zelo nizki stopnji človečanstva. In — dragi prijatelj — ne govori vsakemu delavcu o tem, ker te ne bo razumel. Se malo o svobodi. Človek bi mislil, da je svoboda tam, kjer je bogastvo, pa ni res tako. Na primer: otroci bogatih staršev nimajo tiste svobode kot otroci revnih. Bogat človek živi v ved-nem strahu za življenje in se nikoli ne giblje tako prosto kot kak siromak. Cital sem povest o nekem zelo bogatem dekletu, ki je blagrovalo svojo služkinjo samo zato, ker je lahko šla sama na ulico brez spremstva, dočim ona — lastnica več milijonov frankov — ni smela storiti niti koraka ven iz grada brez svoje spremljevalke. Ako ji bi bilo na izbiro, bi ona brez obotavljanja vrgla vse tiste milijone od sebe — za prostost svoje služkinje* Ali ona je bila pod protekcijo svojega strica milijonarja, ki je čuval njo (svojo nečakinjo) in njene po očetu podedovane milijone. Bila je prava sužnja. Ni čuda, da je toliko oboževala "ta uboge", ki so smeli hoditi okrog brez spremstva. Ta želja jo Je toliko gnala, da se je nekega dne skrivaj preoblekla v obleko svoje služkinje in neopažena smuknila mimo grajske straže na ulico. Ta okolnost — "svobodno" hoditi po ulicah, jo je toliko prevzela, da se je vedla ko otrok in kmalu bila predmet smeha In zbljanja šal med ljudstvom. Sirota ni dolgo časa uživala svobodo. Nekega dne so slikarji dekori-rali in slikali grad. Bili so delavci. Njo je slikanje zelo zanimalo. Govorila je s slikarji in prosila, naj ji pokažejo in razodenejo to umetnost. Med njimi je bil e-den, ki ni bil posebno izobražen za visoko gospodo in je govoril z njo priprosto in tudi tako razkladal slikarsko umetnost. Njegovi tovariši slikarji so se mu-' zali in se naskrivaj norčevali iz j njega, češ — "tako se ne govori j z milijonarteo."—Ampak efekt je' bil, da se je pri njem ona naj-1 več mudila baš zato, ker je go- j voril z njo — po domače, prosto, brez kakih visokih našlo-1 vov. To je dekletu tako ugajalo, da ga je začela izpraševati o vsem, zanimalo jo je vse, kar ji je govoril. Kajti tisto obnašanje "visokih" ljudi, s katerimi je bila prisiljena živeti in njihovo go-1 vorjenje ji je presedalo;. njen naravni instinkt Ji Je velel, da ne govore od srca, dočim Jfje prijal govor tega prostega člove- j ka; ta slikar Je govoril kot pravi prijatelj, ki ne stremi ca nje-(DUjs na S. strani.) Harmonija v vesoljstvu Zvezdno nebo nam na prvi n^t^i, monične in zakonite podobe ^ ----— - - j.i bo poj čen in zvišen, vendar dobimo^' ^ vse te zvezde po trdini neba razttn' * neenakomerno. Toda zvezd« Pri kdaj slutili, da jet^ vendarle neka najpopolnej^ prestano so stremeli za tem da M iln natančnejšega o njej. ' bl ZVedeli Lahko si torej predstavljamo Galile J vdušenje, ko je naperil I. 1610 svoi e.«nih U Naše znanje o njih se bo omejilo samo n« ometrične in mehanične pojave. Za vsakega raziskovalca je tvegano, glaša kakšno stvar že v naprej za nem« In še med tem, ko je Comte pisal svojo Knj je nastajala tista znanost, ki je njegove in ve ovrgla. To je spektralna analiza, znan« ^ raziskuje svetlobo vseh svetečih teles in J" členja v spektrume. Iz teh apektrov p> gofe določati značaj kemičnih prvin, tj * bo izžarevajo. Kmalu potem, ko sta K"™ in Bunsen dala znanosti v roke ta prip^ so ga že uporabili v zvezi z zvezdami. Uspeh je bil nad vse nepričakovan. Na zdah in v vesoljstvu sploh so odkrili n« iste prvine kakor na zemlji. 0 ^ mična sestava v vsem vesoljstvu ena***! no izmed največjih odkritij novej* mije. | Eden izmed triumfov s^ktraln-je bil tudi ta. kosovsom n, -vino. ki je dotlej na zemlji niso ppw» • novali so jo zato "helij", sončna pr na ^ tenzivnejšem proučevanju ns n-m f prvino končno dognali tudi tu ** nekaj čudovitega, da so morsli V ^, sol jat vo, da so odkrili nekaj, kar ) na zemlji. , „1B__kj „ i Ar S Richterj«— Po razpravi dr. __ Ali •te že naročili Mladinski li*t tvojemu PJ'^ •li »orodniku t domor.no _ _ edini dar trajne vredno.««.» mal denar lahko poiljef t domovino. Vesti s Primorskega Sindikalne dajatve S tekočim letom so ^T.lne dajatve trgovcev nameščencev ^vt ako da bodo član-Tkanje izkazniške pri-lieopušdene. zato pa se bo ll obči obvezni sindikalni obe pristojbini sindi-fLinizaciji že pripravlja-odredbe, ki bodo v ~ uveljavljene z retroak-nočjo od 1. januarja t. 1. p! načrtu teh sprememb, ki ga ££ objavil nedeljski "Pic-bodo znašali sindikalni »ki za trgovce na osnovi Li čistih dohodkov, dogna-u kategoriji B in C 1: pri ^dkih do 2000 lir na leto po (f, od 2000 do 4000 po 51, od tat do 5 tisoč po 60, od 5 ti-do 25 tisoč za vsakih sto lir Krikov* po 1.50 lire več ko 60 25000 do 100 tisoč za vsa-,to lir dohodkov po 2 liri več, .dohodkih nu 100,000 lir pa |500 lir letno. Minimalni pri-tsi\ bodo znašali v vsakem u po 20 lir. Za krošnjarje iejmarje bodo izdane posebne Hdbe. 5We sindikalnih prispevkov irskih nameščencev pa dolo-lačrt, da bodo plačevali delo-ilci po 0.40, nameščenci sami lir za vsakih 100 lir svo-plai in ostalih prejemkov. Za iijalca pa skupne sindikalne itve za vse njegove name-t ne bodo smele presegati lir. Nesreča z granato tfca, julija 1938. — Dne 13. k je pripetila v Panovcu pri iei strašna nesreča z grana-li je ostala v zemlji od sve-vojne. Nabiralci starega Josip Sušič, Valentin Sim-Ludvik Merlak, Alojz Picco-I železničar Gazela so se po-ii Rožne doline proti Panov-■ijer so v gozdu našli veHko to kalibra 150 mm. Seveda le takoj lotili odpiranja in tem neprevidno udarjali po liniku, ki so ga hoteli od-ti. Pri taki nepazljivosti je do udaril na vžigalnik in v tku je nastala strašna eks-ija. ki jo je bilo slišati daleč »li. Ljudje so slutili nesrečo takoj pohiteli na kraj, kjer lo slišati eksplozijo. Tu se j« nudil strašen prizor. Tri. "neie je granata dobesedno iflla na kosce in pometala naokrog. To so bili Simčič, da in Piccolo. Ostala dva pa pobila več strašnih ran in tega sta zgubila mnogo ^Z vso naglico so ju prepe-bolnišnico, kjer sta po km času umrla vsled izkr-Oblasti so bile takoj air«ne o dogodku in na kraj * je prišla preiskovalna ®ja, da bi ugotovila vzroke J* - Tako veliko nesrečo J« k dclj časa ne pomnijo, v "o na žalost nesreče z »trelivom češče in se na-^onjačo s smrtnimi žrtva-Ta nesreča je napravila v W i® okolici zelo globok vtis. J11 nesreča se je pri- | Kavnah na Baniški pla-u7ka Anton in Jože Pisk "J*1" granato in jo hotela J* Opreti. Od eksplozije ™ ubit Anton, Jožeta speljali takoj v Imlnišnlco. Hina I leta zapora J^ija 1938. Pred re- je moral za- Ivan Olj karta v«eh obstoječih in projektiranih prog. Med projektiranimi progami so tudi nekatere, ki bodo tekle po slovenskem in hrvatskem ozemlju. Tako je predvidena proga, ki bo skrajšala zvezo med Trstom in Reko. Nova proga se bo odcepila od dosedanje proge pri Herpe-ljah in se bo zopet združila z njo pri Sapjanih. I>a se bo zbolj-šalo zveze Pule in Reke z Rimom, se bo gradila na Krasu spojna proga, tako da ne bo treba več z vlakom do Trsta in odtod -šele nadaljevati vožnjo v Rim. Proga bo spajala Herpelje z Občinami in bo šla skozi Pa-driče, Trebče in Bane. Na tej progi bodo v prometu tudi najlažji vlaki, podobni tramvaju, s čimer se utegne privabiti več meščanov, da si v omenjenih krajih postavijo hišice in tako pomagajo "etniško bonificirati" craSko prebivalstvo. Tudi GoriSki se oibeta ilova proga, ki bo nekakšno nadaljevanje vipavske proge proti za-padu. Zato bi se zgradil most čez Sočo pri Gradiški, s čimer bi t>ila vzpostavljena zveza med furlansko nižino in Gorico, ter ;udi med obema bregovoma Soče. Takšni so novi projekti, ni pa rečeno, kdaj se bodo tudi izvršili. DROBNE NOVICE Vsi goriški prodajalci mleka kakor tudi vsi oni, ki imajo z mlekom kakršenkoli opravek, so morali na zdravniški pregled. Sili so tudi cepljeni proti iegarju. Obenem so morali plačati županstvu po 7.80 lir zdravniških pristojbin. Brezplačna mesta za dijake na srednješolskih zavodih. Prosvetno ministrstvo je te dni razpisa- 0 natečaj za brezplačno nastanitev in prehrano dijakov v nekaterih srednješolskih zavodih. Takih mes je po 60 tudi v Skod-nikovem konviktu v Tolminu ter na zavodih v Gorici in Pazinu. Sedaj je bil razpisan natečaj za takih razpoložljivih mest v Tolminu, za 5 v Gorici in 3 v Pazinu. Vsi prosilci morajo biti Člani fašističnih mladinskih organizacij. Prednost pa bodo ime- 1 sinovi in hčere italijanskih vojnih invalidov in prostovoljcev. Konsolidacija dolgov. Slavin-ska občina je sklenila najeti večje posojilo, da bi likvidirala primanjkljaj, ki je nastal v občinskem gospodarstvu in izplačala neke dolgove, za katere mora plačevati nesorazmerno visoke obresti. Mussolini je odobril načrte za veliko mednairodno razstavo v Rimu. Stroški za gradnjo raznih paviljonov in drugih naprav so preračunani na eno milijardo ir. Mestni govemer Adis Abebe je izdal odredbo za zaščito ugleda belega plemena. Med drugim prepoveduje ta odredba vsem pridanikom belega plemena vstop javne gostilne in kuhinje, ki jih imajo v rokah domačini. Fulvfo Suvich je bil pred ne kaj dnevi gost katoliške univerze v Duquesnu v Združenih državah, kjer mu je duhovniško vodstvo te univerze podelilo čast- . s Prema za bilt a Hinu' Ko Je 24 ma ! k"a prišel domov Z'" » J«4 v pijano- J: rjJtl- jo len itd. V , y in razburjenosti in J * J« l*>grabil za vile in M-glavi, da S^lM «»» * t.- 7* v reško bolnišnico, '\«;n«-m,mesecu umrl. . 5 u * j<' l^ml za utemeljujoč, - no v pre- »ViL T"0 pa J€ zma- B^ branitelja, ki r (,a je obtožen« -sredstva v fT, tnt. Obsojen pro«* Cg* - Glavn ^ zniee, tram i| , ''' proge i t- *'«ti*tlki> i 4 je priložena ni naslov "doktorja prava" —, to ni bil prvi slučaj, da se je katoliška hierarhija v Ameriki globoko poklonila predstavnikom italijanskega fašizma! — in pri tej priliki je rekel v svojem govoru, da "ga veseli, ker so Združene "države sprejele Že mnogo fašističnih naredb, katere tudi sam predsednik Roosevelt zagovarja, in da ga veseli, ko vidi, da tudi Združene države stoje pred enakim položajem, kakršen je bil v Italiji in ki je prinesel Mussolinija in fašistično državo . . Italija se je pogodila z Madžar- sko, da bo kupila od nje izven kliringa, to je v svobodnem prometu, 1.6 do 1.8 milijonov dvojnih kvintalov pšenice tfer si pri tem zgovorila opcijsko pravico še na gotove količine žita. Polovico tega naročila bo plačala v funtih. Bazovica. — Na cesti protf Trstu se je zaletel čehoslovaški avto, v katerem sta se peljala na letovišče Rudolf Wann in soproga iz Prage, zaradi defekta na volanu ob telegrafski drog. Oba sta zadobila lažje poškodbe na obrazu in kolenih. Cerkno. — 25 m viisoko kolono so postavili v Cerknem v spomin Antona Locatellija, ki je padel v Abesiniji. Ix>catelli je bil eden najboljših italijanskih letalcev. Udeležil se je v času svetovne vojne znanega leta na Dunaj. Doma je bil iz Bergama. Col. — Dosedanji komisar fašistične organizacije na Colu pri Ajdovščini Peter Zaniboni je bil imenovan za političnega tajnika društva. Gorica. — Goriška mestna občina bo, kakor poroča "Gazetti-no", najela večje posojilo, da bi njim povečala vojašnico pri Sv. Marku. Koper. — Pred sodiščem se bo moral zagovarjati Franc Vidulič iz Kubeda, ker je svojo ženo tež* ko ranil s sekiro. Gorica. — V neki~mehaniški delavnici se je pripetila huda nesreča. Po^neprevidnoati je bila postavljena kanta bencina v neposredno bližino peči, pri kateri sta bila zaposlena 29 let stari Albert Turel iz Volčjedrage in 19 letni Friderik Mervin iz Sem-pasa. Nenadno se je bencin v kanti zaradi velike vročine vnel. Nastala je eksplozija, spričo katere sta bila oba mehanika startno nevarno poškodovana. Tako) so ju odpeljali v mestno bolnišnico. Zdravniki si skoraj da zaman prizadevajo, da bi jima o-hranili življenje. Opčine. — Na cesti proti Trstu se je pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postala 15-letna Justina Tavčar. Vozila se je na kolesu in je na nepojasnjen način izgubila ravnotežje. Kolo je zadelo ob cesti rob in Tavčarjeva je obležala nezavestna na tleh. Ko so domačini prihiteli, da bi jo pobrali, so ugotovili, da ima poškodbo na glavi. Takoj so telefonirali po rešilni avtomobil, ki je Justino odpeljal v tržaško bolnišnico. Toda umrla je že med potjo. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je dekletu počila lobanja in se je zlomila tudi hrbtenica na tilniku. Antonio Vidusso, italijanski legionar v Španiji, je Wl odlikovan z italijansko vojaško kolajno za zasluge v bojih na Monte Gondramelli. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« a t. itraaL) nimi milijoni. Usoda je hotela, da ga je vzljubila; na zahtevo ji i je dal svoj naslov. Sest let po tem ga je iskala na njegovem domu — ampak bil je že poročen in imel 5 let starega ainčka. Njemu je dala polno mošnjo de-1 narja, a sama se je od žalosti vrgla pod vlak. Taka je današnja ekonomska struktura — razrukana, da bo treba temeljitega in velikega dela, predno se upostavi kak red | — red dostojen človeka. Pojavile so se razne diktature in komunizem — predmet prerekanja v Prosveti. Demokracija je j lepa, le Če bi v resnici tudi ob stojala. V praksi smo še daleč od nje. Ne pozabimo, da je Tom Mooney še za »idovjem kot kriminalec, čeprav je njegova nedolžnost dokazana. Ne pozabimo tudi, da črnci na jugu imajo iste državljanske pravice, kot beli Človek, a vendar ne volijo. Končno, poglejmo v zgodovino ameriških držav, ki so bile enkrat kolonije, lastnina britskih lordov, ki so se osvobodile — z orožjem. Nadalje: Če bi bili avstrijski socialisti dobro oboroženi, bi ne padli pod Dollfussomi Špansko ljudstvo je z glasovnico pridobilo nekaj pravic, katere pa mora zdaj braniti — z orožjem. Stalin je brez dvoma velik diktator in krutež brez srca in usmiljenja in brez dvoma se ga tudi Hitler boji, in to odvaga njegove persekucije nedolžnih— kdo ve — starih boljševlkov. — Hitler je v svojem govoru v rajhstagu omenil ne dolgo tega, da nemško ljudstvo se mora pripraviti, da si pridobi sirovine, katerih potrebuje za povzdig svojih industrij. Stalin mu je odgovoril: če misli na sirovine sovjetskih držav, naj pride po-nje! Tako vidimo, da diktatorstvo je vsepovsod v večji aH manjši meri, kamorkoli se ozremo — fte celo med delavci ~ v družini In na kmetih. "Tam pa ni gospodarja," pravimo, "kmetijstvo ne uspeva." Tako vidimo, da demokracija je nemocoča toliko časa, dokler ne pridejo temeljite spremembe V človeški družbi. Nahajamo se v prehodni dobi. Upajmo, da čas ni več daleč, kajti mehanični napredek v ekonomiji se stalno izboljšuje. Za ljudske mase je še večja brezposelnost in ravno to je: trga nit Kakor sem omenil v začetku, Je re-lif naš stalni gost. To pa znači, da polagoma pridejo industrije v ljudsko last. To je torej moja vera. Nagel in nasilni preobrat bi povzročil kaos, uničevanje, krvolitje. Zato se strinjam s tistimi, ki zagovarjajo demokracijo, kajti razmere in pogoji v Združenih državah so povsem drugačni od pogojev in razmer v Evropi ali Aziji. George Gornik, 40B. salce in plesalke. Pričetek ob 6. zvečer, zaključek veselja in rajanja pa opolnoči. 1 Ker bo to naš prvi ptknlk v tej sezoni, prosim vse ljubitelje petja in izobrazbe ter lepe zabave, da se udeležite In nam tako pripomorete do boljšega uspeha. Posebnih novic pri nas ni. Dela se povoljno, ljudi pobija kar na debelo — kar jih ne po-bije kamenje, jih pa pobijejo stroji, katerih je tukaj vsak dan več. Človek se bi čudil, da se še vedno najdejo ljudje, ki gredo v to nevarno jamo. Pa kaj se hoče — borba za obstanek je neizprosna. Kaj bi opisoval te žalostne razmere, saj so itak vsem znane. Uljudno vabim vse okoliške, daljne in bližnje rojake, da se udeležite drugi' obletnice pev-skegu društva in vam kli#em: Na veselo svidenje v soboto 13. avgusta! lieo Prijatelj. Lokalne volitve Carllnville, III. — V našem volilnem okrožju kandidira ta državnega poslanca VVilliam Rabison, ki je češke narodnosti. To je za 88. senatorski distrikt. Rojaki v okrajema Mocoupin in Montgomery, glasujte zanj dnte osmega novembra. On je ta izboljšanje delavskih razmer In pravic. I.oui« Mahkovtt, S62. LISTNICA UREDNIŠTVA Detroit, Mlch.—V. P.: Vaš dopis je bil priobčen v Prosveti št. 138 z dne 15. Juliju, » „t Britska ladja Karnham v španskem loJalisUčnem pristaniAču v Allcanti, kjer so jo napadli iz zraka Franrov! letalci in napol potopili. Pri napadu mo bili ubiti trije mornarji. Angleška vlada Jo faftistom dala tako rekoč proste roke pri potapljanju ungleAkih parnikov, ker hoče njih zmago nad lojaliHti. Večerni zlet zbora -Bled" Library, Pa. — Tukajšnje slovensko pevsko društvo "Bled" priredi moonlight piknik ali večerni zlet v soboto, dne 1.1. avgusta, na starem Slapnikovem prostoru. Imeli l>omo razne igre in tudi tombolo ali bingo, poleg tega pa izvrsten orkester, ki bo igral za stare in mlade ple- Po policijskem napadu na stavkarje v N®rtll CMn#L Ntf> »« keta v O. ne Je obrnila na i« ko > Hn. h«, moffl* izMtradati »Uvkarjev in zdrobili njih «olidam«rtif # ^Urm m držali tovarno zaprl, tent tednov. i ----- —»• — . - Uspešen boj unij proti redukcijam Bizniški izgledi b o 1 j i vtled vzdržanj* plač Waahington. — (FP) — Bizniški izgledi so danes veliko boljši ko kdaj od proile jeseni, ker se unije uspešno bore proti mezdnim redukcijam. Tega mnenja je Ameriška delavska federacija v svojem bizniškem pregledu za mesec julij in avgust. Federacija pa svari, da pro-speriteta še ni ta oglom; tudi še ni gotovo, ako je bizniški cikel ali tok ie pričel plezati kvišku "Nobeno gospodarsko izboljša nje ni mogoče brez zvišanja kupne sile. Redukcije plač v tem času so proti Javnim interesom." Naraščanje brezposelnosti še ni popolnoma ustavljeno. V juniju se je dvignila za 7000, kar je veliko manj kot se Je pričakova lo. Mesec prej, v maju, Je brez poselnost na primer narasla za 202,000. Tudi bizniški bankroti so padli v Juliju za 13% v pri meri z junijem. Sredi julija se je produkcija surovega Jekla zvl šala na 37% od kapacitete, kar Je najvišja točka od zadnjega novembra. Splošna zveza nabav-Ijalnih agentov pa poroča, da so naročila pričela lezti navzgor In tudi povpraševanje. Trgovine na debelo so junija Imele 16.7% nlž je zaloge kot pred enim letom v primeru s 16% nif.JIm prometom, kakor poroča trgovinski depart-m^nt. To so svetle točke na tekočI bizniški sliki. Bližnja bodočnost pa bo pokazala, če je bilo dno depresije že doseženo ali ne. Fe deracjla pripisuje glavno zaslugo unijam, ki so kljub veliki di | preslji vzdržale plače in kupno silo. Bizniške aktivnosti so padle na primer le 1R% nad najnižjo točko krize leta 1933, toda dela v-cl so vzdržali svoj zasluf.ek WA nad zaslužkom leta 1933. Ves ameriški bicnis se ima prav unijam zahvaliti, da nI te koča kriza tako katastrofalna kakor Je bila 1932-33; predvsem pa bi bil lahko hvaležen CIO, ker Je direktno In Indlrektno organfzl ral milijone dHavcev In do sedaj preprečil mezdne redukcije v mannih industrijah. Ce bi ne bi lo teh unij, M se tovarnarji go tovo kosali med seboj v znižava nju plač in destrukcljl kupne mo čl. Posledica M bila «e veliko hujša kriza kakor Je ta. To si naj zapomnijo tudi tisti delavci, ki so mlačni ali naaprotni delavskim unijam. Evropa na pre-okretu Plovemo, plovemo ... Evropa so bliža svoji preokret-nici. Razvoj dogodkov tira Evropo nekam v negotovo bodočnost. Manjšinski spori, ki s Čeho-slovaškim še ne bodo končani, ker imamo absolutno nerešena manjšinska vprušanja tudi po drugih državah, o katerih danes nihče ne govori mnogo, ki pa ipak pridejo na vrsto. To so še bolj krivična manjšinska vprašanja, dasi splošno v sedanjih razmerah le kulturna. Fašizem in nacizem sta dva ekstrema. Dve diktaturi. Tako vidimo, da sesata oba, čim stu izvršila notranjo Istousmerjenost, I k) novih Inlcljatlvah, po verskih, rasističnih, manjšinskih Itd.—— Kolo inlcijatlv se vrsti in išče vedno novih "aktualnih" problemov, da se ljudi zapos)uje z njimi, ker sicer ne moreta nuditi nfe socialnih ih ne duhovnih vrednosti, ki b| istousmerjence zadovoljilo. Doživljamo vsak dan nove senžaelje v politiki in |>olitiČnih avanturah, ki morejo le trenot no zaposliti duha.—Trajne zapo slltve pa ne morejo nuditi, ker ne prinašajo realnih vrednosti za življenje. Vse to nam napoveduje bistveno izpremembo v vsem duhovnem življenju Evrope. Nacizem in fašizem se zarudl svoje abstraktnosti In zaradi svoje ekstremnostl že preživljala. Navidez sta močna, ukoreninjena. V resnici sta slaba. Iskanje novih Inicijatlv in umetno vzdrževanje "javnega navdušenja" se druži in kuplčl v vrho-vih, dočim nastaja v narodih anarhonihlllstično razpoloženje nezadovoljnosti in koprnenje po nečem novem In nihče ne ve po Čem. To Je naravni proces današnjega ekstremJžma, ki se bli*a preokretu. Toda kako in kam? Evropa je kaotičen kontinent, ki mu je bodočnost po sedanjih avsplcijah jako negotova. Voj« mi, pa Je za|>ečatei)a nje usoda. Upamo ipak, da je v Kvropi še dovolj zdrave duhovne moči, ki bo izvojevala svobodo narodov, uvedla demokracijo ter strnila nebogljene države Rvrope v svobodno konfederacijo ob švobod-nem sodelovanju. Za srednjeveškimi režimi, ki danes mučijo in uničujejo, ždrav duh Rvrope, more priti le doba svobode In sodelovanja, brez terorja In bre* zlohotnega Imperializma. Ta doba nI več daleč. Vsi pn moramo biti pripravljeni nanjo! —Del, Pol. V organizaciji avtnih delavcev ie ne bo miru (Nadallavanl* i !. itianl.) nih. Komunisti pa na drugI struni Martinu očitajo, da je le orodje JayJa Lovestonu, voditelja neodvisne komunistične lige, ki je bil leta 1020 odstavljen od tajništva komunistične stranke In »ključen iz nje, ker se ni hotel pokoriti Moskvi. Njih listi so objavili neka pisma med Martinom In Lovestonom. Slednji dol-«1 stalinistične tajne agente In teroriste, da so mu jih ukradli v njegovem stanovanju, flrtov vseh teh spletkarlj Je se-veda avtna unija, ki je zadnje mesece zadobila globoke rane radi strupenega frakcijskega boja med voditelji, Danes Je še vprašanje, če bo te rane sploh prt* bolela, ker konec konflikta le ni na vidiku. In če se upošteva, da se Je avtna unija razvila v progresivno in bojevito organizacijo, Je ta boj naravnost kriminalen. Lahko se namreč zgodi, da bo članstvo reagiralo proti vsem politično orientiranim skupinam v uniji, od česar bi Imela koristi le reakcija in seveda udi avl nI mag-natje, ki z velikim zanimanjem slede temu Ih>Ju. Cv dobi kontrolo nad unijo reakcionarna IMe-perjeva skupina, |>omenl to tudi konec razmaha organizacije, ker nemogoče si Je misliti, da hi avt-ni delavci hoteli (»odpirati konservativno in bossorn udano linijo. PKKKO HONtNK JlttNK 1'KOflK- Thr Humi? HM« «1 (h. Aflanli«" — NaJMlrtJA« rfirrhlna |M»lutba POSEBNA IZREDNA PRIHRANITEV- Ml TIIKTJKM IN ITMlMTIfNKM MAZMKDU VOftNIll I KN lalHoltk* #•«•• M Mudi M 4*1 •#»„ <»•>••*■ •«•*«)• »!•«•• MM« I iN H tiral IIUMinMtl »•*«•!•, H |HM»|*M. *• M t»»MI |Mt**lM »•■ tmh * <•*« I M»»t m4 J. d-^rl « K«**** V»a*a|U k«. i la#a«ah»ll pa<#l,la*f.»»«a a«.nla #a ,M»,i«l«a |m||M|I| MMM Tu «m kril)inlM "luniii« tiMja" »«|.a varil |»m4.«i!h u4.Aium.OIi fUlMi K a hwi«4uNiatlUI,ii Iti t"*l'<*" av«t<#»ii«» »lahnih Hall|>H*Mk parfcU^i*. /••jM»n)» li»l)»«)a a« |««»/M,ti ali aafcavu «Mft#lllh fcimih, n*a utnanlju ««»|..».»On» i* avato. 4a>« vm» prilMi« utilha vaa tacava d« i»«ai»fci«i |h4m«ih|ii TurMu« In l r<* j. »a ra.rt.Ja itfiAnali »ta iu4i i«l*i4lli MIMtlJ« »»lika mititi* H0 kaifllia, MmIiii iAmIiiIm, |uk««r I >ualM 4'uMIim alAm, flM liriM In »4a«l«ht>ia »-»i.iMta VULCANIA . SATURNIA IMNfcaTNO V IIMilMI.AVliU u. avi.i ara < r. »• it. M«eT«MRN4 . u osToMaa REX . C. DI SAVOIA - ROMA frafc« eVNOSi-HM. In tf. AVliCaTA—I« In M niftlMKHI Mm |w|Miiil« i Ah m i Hm aa »a la«/.na«a a«.nia ali na mM llali»aaafc. I lal|a, III M. MM NM.AN AVK , * HM 4MI Vesela pisarija France Ferion ....................... Nikamor te ne puste. Toda 6e se ti posreči, da ne prerine* v ospredje, dobil zdravnika, kje hrano in vse, kar je (Nitrebno za prve dni. Drugi dan je spet lilo. Tretji dan tudi. Nemara sem pa to vreme s seboj prinesel, je premišljal. I>e kopel ga je razvedrila. Ko je ležal v topli vesli, mirno In nepremično, kakor se glase na vseh stenah napisi, in ko je srebrni oklep svetlih mehurčkov oglenčeve kisline objemal telo v čudnem ugodju, se je hvaležno spominjal Pepela za idejo Julčeta Gobezdeta za protekcljo, dobrodelnih fondov za resnično člo-večanstvo in socialno skrb ter vseh prijateljev in znancev iz Šiške in Zelene jame, ki ga zavidajo za njegovo srečo. Poleg kopanja, poleg pitja tople in hladne vode pri obeh čudežnih studencih mu je še posebno ugajala hrana. Kn^ma, ki so mu jo odkazaii, je imela poteg drugih naslovov tudi lepe reklamne t>esede: Dietalno-gurmanska-diavabdžinica. To mnogo pove. — Eh, bo le kako, samo da bi se malo ogrelo, bi posijalo sonce! — Domov je pisal, kako sije sonce, da je kar vrode, vse cvete in se lomi v zelenju. Četrti dan ao prihajali novi tovariši. Od vsepovsod: od Zaječara, Prištine, Apatina. Dobil je rjuhe. Priitl je tisti, ki bo za portirja, čez nekaj dni tisti, ki bo upravnik, pa sobarice in naposled komisija. Lilo je pa kar naprej. Brali so o strašnih povodnjih in trepetali, kajti so taki časi, da je poplava za uradnike največja katastrofa. Časih so se je bali kmetje. Zdaj je narobe. Voda jim pognoji, davki se odpišejo, država da podporo in seme; uradnikom pa odtegnejo dra-ginjske doklade, ki potem ostanejo odtegnjene tudi za sušo. Prišla je tudi komisija mnogoglava. Dolgo se je držala pri kosilu, še delj pri večerji. Zadnja jed — če je prav slišal — se je imenovala "poker", zato je trajala večerja do treh zjutraj. Hvala bogu, da Liza ne kuha takih stvari! Izračunano je imel, da preneha območje štiridesetih mučenikov 19. aprila. Na ta dan je bil Gregor postavil sončni dan. Toda Goč je bil zakrit do tal in ostudni oblaki so se vlekli prav v dolino. Drugi dan spet dež, tretji, četrti, peti tudi. Kdor je imel zastonj karto, je zbežal, takisto kdor je bil od blizu doma. Ta čas — so dejali oni, ki znajo vse — Še nikoli ni padlo število gostov! — Pa je le padlo skoro za 26 odstotkov. Gregorja je pričelo trgati in ga je zaskrbelo: da se ne bi razbolel in da ne bi obležal. Ko je takole stal med pitjem prve In druge čaše ali pa v odmoru med toplo in hladno vodo, seveda pod marelo in potem še ali pod košato smreko v parka ali pod prozornimi pri-streški ob obeh studencih, je opazoval ljudi in se tolažil z nesrečo drugih. Tu je slišal vse jezike, vsa narečja. Poleg mehkega ivabskega ^freili" iz okolice Sorabora "igen" od Bečkere-ga, pa rumunsko, grško, bolgarsko. Tri in osemdesetletni starec iz Bele Crkye mu je tožil: — Nerad sem šel na pot v tem deževju, pa kaj hočem, čiri mi nagajajoč Imam še 16 gnja-ti, lepih, suhih, rumenih, in 30 hektov vina. Toliko, da bi mi še poflikali želodec In čreva, da še to spravim v kraj, potem pa kakor je božja volja. — Tisti, ki so ga poznali, so pozneje pojasnjevali Gregorju, da je bil tudi lani in predlanskim že tukaj, da se je zdravil v isto svrho in da bo drugo leto spet prišel zaradi šunk in vina. Gregor se je z vsakim rad razgovarjal. S tisto polgluho babo, ki mu je dala prvi dan postelj brez rjuh je slednjič dognal, da se tukaj 40 mučenikov ne konča 19. aprila, ampak šele 18 dni pozneje, ker je tak koledar. — Lepa tolažba, oh, kaj bi rekla Liza in Nace in Pepe in vsi tisti kolegi, ki so kar zeleno in navzkriž gledali, ko sem odhajal! — Po takih vzklikih je dobil novih moči in laže je prenašal dež, mraz, prehlad in dolgočasje. Jako tolažilna je bila tudi zanj podoba razcapanega Arnavta, ki je že pred njim ves dan stal ob kiosku pri mrzlem studencu. Držal je prostor, kakor je dejal, "za sežonu". Snažil je na tem mestu čevlje. To mesto pa se težko dobi, če ga ne "držiš" pravočasno. En mesec ga tu že namaka dež in kmalu bo mehak kakor polenovka. Zaboja še ni odprl, da se ne zmočijo krtače, žametne cunje in škatle z mazili: slino bo že takrat pripravil za pljuvanje v škatle in na čevlja, ko bo "sežona". Gregorju je ugajal: — Odkod pa si? — — Ot Tetovo — » — Jaz sem ot Šiška — Amavt je pokimal, dokaz, da ni razumel. — Ot Ljubljana — je ponovil Gregor in Ar-navt je odkimal, dokaz, da zdaj razume. (Dalj« prihodnji«.) bom zahtevala preiskavo!" 'To je konec cele zgodbe,' zaključil draguljar. je Zamenjani dragulji S. G*thi I. Policijski predstojnik me je ob 11. uri |Minočl poklical k sebi v neki nujni zadevi. Ko sem prihitel, nem ga dobil v družbi zlatarja iz Dorotejine ulice. "Prosim, razložite dogodek še gok | m m! u Tuzarju," je dejal moj predstojnik zlatarju. Zlatar je šel z roko čez čelo, kakor da bi moral svoje misli šele zbrati. Potlej se je s stolom primaknil bliže in je začel: "Nikar se ne čudite mojemu razburjenju. Brez svoje krivde sem zabredel v zelo mučen položaj. Pred kakšnimi štirimi te. dni je prišla v mojo trgovino od-liena, elegantna dama; predstavila se mi je kot žena uglednega hišnega posestnika Karla Sugar-j s. Iz nične torbice je vzela krasno, v svilen papir zavito ve-riioko a indctfUh rubinov, smaragdov in briljantov. Veljala je najmanj 8.000 pttngov. "Ali milostljiva želi, da ji verižico ocenim"; sem vprašal. "Ne, saj vem, koliko je vredna," mi je odgovorila lepi dama z nasmehom. "Krasen nakit, ali '' Želim samo, da bi ml ka- ne: menje vdelali v platino, kajti zlato nI nič več v modi." "Prosim." "In kdaj jo lahko dvignem?" Cez štirinajst dni." Gospa Sugarjtva je dragoceno verižico pustila pri meni, jat nem se pa takoj lotil dela. Vsak dt-agulj sem sam vdelal in nisem dragocenega nakita po nobeni ceni hotel dati I« rok. Gospa Su garjeva je okrasje dvignila In je bila z izdelavo zelo zadovolj na. Danes popoldne, nekako štirinajst dni pozneje, je gospa Sugar jeva s svojim možem vsa razburjena prišla v mojo trgovino. "VI ste me nesramno onlepa-rlllT je vzkliknila. "Pri priči grem na policijo in bom zahtevala preiskav?]" To je bila nad vse sitna zadeva, kajti o trgovčevi časti ni bilo mogoče dvomiti. Zlatar Brock vodi že približno 20 let ugledno in dobro vpeljano trgovino. Preveč je zmerom pazil na svoje dobro ime, da bi se omadeževal s takšnim zločinom. Zvedel sem od svojega šefa, da je bil gospod Sugar nekoč zelo bogat. Vzlic temu, da je zgubil zelo veliko denarja na borzah, ja bil še zmerom premožen. Imel je več hiš, razen tega je bil še član ravnateljstev pri nekaterih delniških družbah, in je bil od glave do peta poštenjak. Skoraj ne verjamem, da bi ta poštenjak brez vednosti svoje žene zamenjal drage kamne s ponarejenimi! Gospa Sugarjeva, lepa, domišljava žena, je bila splošno znana osebnost pri popoldanskih sestankih mnogih dobrodelnih ustanov. Moj predstojnik ni niti malo dvomil o njeni poštenosti. Vendar je rekel: "Nedvomno je eden teh treh ljudi kriv." "Torej tudi mene sumite?" je ves iz sebe dejal zlatar. "Zaenkrat že! Mogoče že jutri ne bomo več sumili, a za danes je moja sumnja upravičena . . . Gospa Sugarjeva vam je dala rok 48 ur. Dotlej vam bom morda že lahko povedal, kdo je pravi krivec!" * • ♦ Ko sem odšel iz poslopja policijskega ravnateljstva, je bila približno ena ura ponoči. Premišljeval sem: "Zlatar je bržkone nedolžen. Ce bi on zamenjal žlahtne kamne, bi moral pač že vnaprej računati s tem, da bo prej ali slej prišla njegova sleparija na dan In da bodo v prvi vrsti sumničili njega. To bi bilo preveč tvegano! Črtaj mo torej Brocka iz tega trikota . . . Sumnja torej ostane na zakonskem paru. Ali je Sugar res bogat? O, saj tudi bogataši čeeto postanejo iz lakomnosti zločinci. Ce sem prepričan, da zlatar nedolžen, sta potlej kriva; ali njegova žena, ali Sugar. Morda celo oba!" V teh mislih sem prišel do kavarne Franc, ki so se v njej mudili večina sami sumljivi ljudje. Vstopil sem, sedel v kotiček pri oknu in sem opazoval goste. Videl sem veliko dobrih starih "znancev". Nekateri so me opazili in so jo koj pobrali iz kavarne. Pri bližnji mizi je pa sedel neki mož, ki je ravno naročal najdražji šampanjec. Radovedno sem se mu pribli žal. Bil je lep mladenič, star približno 35 let. Od senc do brade je imel dolgo brazgotino. Hudiča! Ta obraz sem pa že nekje videl. Tlesknil sem samot nega pivca po rami. "Servus, stari prijatelj!" "S kom imam čast?" "Nikar se ne delaj, ko da me ne poznaš. Jaz sem vendar Tu-zar." "Tuzar — ah, da! . . . Pojdi, prijatelj, pij z menoj!" "Res, zelo sem vesel, da te spet vidim," sem vzdihnil. SPCMCIM G Of SAF€TY WOOLD *X> GO ' Tosceep ONACORNIGE SUH BAT H ON THE V*ING OF AN _ AIR.PL AN t? ----Trn I NO To Rt PA t R. A CAR ON THfc MI6HWAV IS 30 ST AS DANGčROOS!, me je okradel, naj pr08illi ščanja?" ie m° "TU * °*orfeno vpn doižiii," sem Kako pndem doU; Poverili so mi nalogo