Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - I Grupp*
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
Leto XIII. - Štev. 27 (647)
Gorica - četrtek 6. julija 1961 - Trst
Posamezna številka L 30
Komunistična nevarnost Segnijev obisk v Jugoslaviji
Kdor misli, da v Italiji ni nevarnosti za komunistično zavladanje, se bridko moti. Več stvari to nevarnost potrjuje: bližina komunističnega bloka, brezbrižnost demokratičnega zahoda do komunizma, Propaganda za sožitje, ki jo je Hruščev vrgel v svet, da uspava zahodne narode, da niso čuječi in se ne upirajo komunizmu itd.
Velika napaka zahoda je, da se prav Italija in Francija, ki imata najbolj številne in izurjene celice KP, vse preveč zanašata na vojaško moč organizacije NATO. Protikomunistični odpor se v teh dveh državah zmanjšuje, ker KP počasi, a organizirano vceplja povsod svoje ideje. Vsega se komunizem poslužuje, da pri ljudeh spodkopuje zaupanje v demokracijo. Zadnje dejanje, ki poruši temelje demokracije pa je državni udar, kot to lepo pišejo trije Cehi: Kozak, Bouček in Opat v članku »Tehnika državnega udara«, ki ga je objavilo glasilo KP Češkoslovaške. Ta članek daje smernice za državne udare po zgledu komunističnega državnega udara na Češkoslovaškem leta 1948.
Pisec prvega dela članka Jan Kozak Pravi, da je treba najprej zaspane in razcepljene ljudske množice zbrati in jih Postaviti pod vodstvo komunizma in sicer pod pretvezo boja za narodne in demokratične pravice.
Da pride komunizem po mirni poti na oblast, je potreben zagon od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Akcija od Zgoraj navzdol obstoja v tem, da v parlamentu raste opozicija, ki zahteva demokratične svoboščine in pravice ter tako pritegne k sodelovanju s komunisti vsaj večino, poslancev. V ta namen je predvsem potrebno sodelovanje s socialisti. Na Češkem so bili v veliko pomoč komunizmu prav socialdemokratje in Be-neševi narodni socialisti pri ustvaritvi »narodnega socialističnega bloka«.
Akcija od spodaj navzgor pa obstaja v organiziranju revolucionarnih dejanj od strani rdeče usmerjenih delavcev. Pri državnem udaru na Češkem je bilo to najmočnejše sredstvo, da se je demokratična Večina v parlamentu morala vdati komunistični večini. Pod vodstvom sedanjega Predsednika Novotnya, ki je bil takrat komunistični tajnik za Prago, je KP začela 1. 1947 organizirati »tovarniške skupine«. Take skupine obstajajo tudi v Italiji in Franciji.
V podržavljenih tovarnah v Brnu se je KP polastila 10.000 pušk in 2000 brzostrelk, ki jih je avtokolona pripeljala v Prago, kjer je bila vlada v krizi. To orožje je bilo razdeljeno samo strogo zanesljivim žlanom KP. Začelo se je s stavkami. Odpor skupin, med katerimi so bili predvsem vlsokošolci, ki so kričali pred vladno palačo, da bi opogumili Beneša »Hočemo demokracijo brez brzostrelk«, je bil takoj zadušen po komunistih, ki so namah *astražlli vseh 8 mostov čez Vltavo. Beneš Se je moral ukloniti komunističnim ukazni 25. februarja 1949. Tako piše M. Bou-ček v 2. delu omenjenega članka.
Zadnje poglavje pa je napisal J. Opat, kjer pokaže, kako so po udaru komunistični režim utrdili. Ustanovili so po-Sebne odbore, ki so imeli nalogo izločiti ki javnega življenja vse protikomuniste, najprej v vojski in nato drugod. Imenovali so v ta namen 20.000 ljudskih sodnikov. Pri prvih volitvah po državnem ndaru je bila sestavljena enotna lista ljudje fronte. Nov parlament je vse predloge Potrjeval 100% in nastala je komunistična vlada s sodelovanjem kakega »koristnega idiota«, kot se izraža J. Opat. Tako je prešla oblast na miren način od kapitalizma na komunizem, kot se je poseje Hruščev izrazil.
Približno tako so nastale vlade v vseh *atelltsklh državah. Začelo se je z ljud-*ko fronto, kjer so komunisti zavzeli ključna ministrstva in nato počasi prevzeli sa-nti oblast; nasprotnike pa so iztrebili s kričavimi procesi, in obsodbami na dolgoletne ječe, s taborišči ali s smrtjo.
V	Avstriji so napravili tak poskus leta
1950. Točno po omenjenem vzorcu. Ni se posrečil, ker so bili tu navzoči tudi zahodni zavezniki s svojimi četami. Ko so Rusi začeli hujskati delavce in jih prevažati na določena mesta je ameriški poveljnik sporočil sovjetskemu, naj neha s to zadevo, drugače bo ukazal zavezniškim vojakom, naj nastopijo. In tako je stvar končala.
Potek udara v Pragi je za komuniste še vedno vzorec za druge udare. Zato mora biti svet hvaležen trem Cehom, da tako spozna njihovo taktiko. Upajmo, da se bodo demokratični vodniki držav kaj naučili od njih.
Laos - dežela treh gospodarjev
Pravzaprav bi morali reči dežela brez gospodarja, kajti doslej še nima skupne in od vseh priznane vlade, kakor tudi ne še enotnega zastopstva na ženevski konferenci, na kateri bi hoteli dati deželi neko ime in vodstvo. — Dolgo so se vršile priprave in posredovanja, da bi se vendarle sestali k isti mizi vsi laoški voditelji. Končno so se trije laoški princi res sestali v Zii-richu in se zedinili na osnovah za bodočo skupno vlado ter imenovanje enotnega zastopstva na konferenci.
V	pričakovanju, da trije princi Bun Um, Suvana Fuma ter Suvana Vong te sklepe izvedejo, se ženevska konferenca za Laos le formalno nadaljuje.
-Italijanski zunanji minister Antonio Segni je pretekli teden u-radno obiskal Jugoslavijo. V Beogradu se je mudil tri dni, in sicer od srede 28. junija do sobote 1. julija. To je bil prvi italijanski zunanji minister, ki je po končani drugi svetovni vojni šel na uraden obisk v sosedno Jugoslavijo. To pomembno dejstvo sta obe strani skušali primerno podčrtati in lahko rečemo, da je dajalo ton vsemu poteku obiska in razgovorov, ki sta ob tej priliki imela oba zunanja ministra Segni in Popovič. To okolnost so podčrtavali vsi dopisniki iz Beograda, kateri eno-dušno ugotavljajo, da je bolj kot razni predmeti razgovorov, obe strani zanimalo poudarjati sproščeno psihološko ozračje, ki sta ga ti čutili na vsakem koraku. Že' takoj ob prihodu Segni j a na beograjsko letališče, mu je jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič pohitel naproti in mu prisrčno stisnil roko ob zvokih državnih himn. Ozračje je bilo vzpostavljeno, in to je pri tako delikatnih diplomatskih srečanjih najbolj potrebno in važno.
Predmet razgovorov
Še istega dne popoldne so se na jugoslovanskem zunanjem ministrstvu začeli razgovori med Segni jem in Popovičem. Še predno
Irak hoče zasesti Kuwait
Nemirni Srednji Vzhod je spet postal prizorišče politične napetosti, ki lahko privede do nepredvidenih homatij. — 10. junija je namreč na saudskem polotoku ob perzijskem zalivu vzrasla nova državica Kuwait, bogata na petrolejskih ležiščih, ki je bila do tedaj pod angleškim protektoratom. Toda komaj šest dni po podpisu prijateljske pogodbe med šejkom Abdulah es Šalim in Veliko Britanijo, s katero je prenehal nad Kuvvaitom angleški protektorat iz leta 1899, se je oglasil poglavar sosednje arabske države Iraka general Kassem in zahteval njegovo priključitev k Iraku, ker da je sestavni del. Ta Kassemova zahteva je udarila med arabske države kot strela z jasnega. Po začetni zmedenosti so se ostale arabske države začele izjasnjevati in vse nastopile proti zahtevi iraškega diktatorja. Svojo solidarnost s Ku-waitom so izrekli saudski kralj, jordanski kralj Hussein, perzijski šah ter sam Nasser. General Kassem je tako ostal popolnoma o-samljen. Ker je bila nevarnost, da iraške čete vderejo na kuvvaisko pzemlje, je šejk Abdulah es Šalim v smislu komaj sklenjene prijateljske pogodbe zaprosil Veliko Britanijo za vojaško zaščito in pomoč. Že takoj v naslednjih dneh se je izkrcalo dva tisoč angleških mornariških strelcev. To seveda ni bilo po godu Nasserju, da je neka arabska država poklicala na pomoč Angleže, toda za ceno svojega prestiža je moral tudi to grenko kapljo požreti ali pa poslati on sam svoje vojake proti Iraku.
Ozemlje kuvvaitske državice leži ob perzijskem zalivu in meji na Irak ter Saudovo Arabijo. Površina meri 14 tisoč kvadratnih kilometrov ter nekaj čez dve sto tisoč prebivalcev. Odkar so tam odkrili petrolejska ležišča, je to ena najbolj bogatih držav na svetu. Leta
1899 je tedanji šejk Mubarek sprejel angleški protektorat, ker se je bal priti pod turški imperij, katerega je pa uradno priznal njegov prednik. Na to okolnost, da je Ku-wait tedaj upravno spadal pod formalno jurisdikcijo turškega poglavarja iz Barre (sedaj na iraškem ozemlju) se sedaj sklicuje Kassem, ko zahteva priključitev k Iraku. Vendar ta njegov argument drži toliko, kot če bi, recimo, Madžarska zahtevala Hrvatsko in Reko, češ da je ta pod avstroogr-sko monarhijo spadala k Ogrski.
Kuwait se sam ne more braniti, saj ima komaj kakih tri tisoč mož pod orožjem, medtem ko jih ima Nsisser najmanj 60 tisoč. Medtem je Kuwait zaprosil za sprejem v OZN ter v Arabsko zvezo, katera naj skuša posredovati za mirno ureditev spora. O zadevi se je ba-vil tudi Varnostni svet Združenih narodov.
Oblaki nad Berlinom
Nad Berlinom so se ponovno začeli zbirati oblaki. Sedaj so sicer še beli, poletni, toda nič ne vemo, kaj se pripravlja v bližnji bodočnosti. Po besedah Hruščeva nič kaj preveč dobrega, saj v zadnjem času stalno tolče po nemškem vprašanju in Berlinu. Prejšnji teden je ob priliki sprejema ministrskega predsednika Severnega Vietnama v Moskvi spet ponovil, da bo podpisal ločeni mir z Vzhodno Nemčijo in zagrozil, da bo nastopil s silo proti zahodnjakom, če mu bodo ti s silo ovirali.
Medtem so zahodne sile pripravile odgovor na sovjetsko noto o Berlinu, ki jo je Hruščev izročil Kennedyju na Dunaju 4. junija.
V	njej zahodnjaki zavračajo načrt Hruščeva in ga opozarjajo, naj se ne spušča v berlinski zadevi predaleč, ampak naj privoli v pogajanja za rešitev na podlagi samoodločbe.
sta prešla na medsebojne odnose med Italijo in Jugoslavijo, sta se dotaknila vseh aktualnih mednarodnih vprašanj, od reforme Združenih narodov in razorožitve pa do konference neopredeljenih držav, ki se bo pričela prav v Beogradu 21. septembra, kakor tudi odnosov z ostalimi balkanskimi državami. Posebno pozornost sta posvetila vprašanju pomoči nerazvitim deželam, pri katerem sta morda našla še najbolj stičnih točk, medtem ko sta pri ostalih iz razumljivih razlogov morala le ugotoviti podobnost pogledov ter skupno voljo, da se rešijo na miren način.
Bolj izčrpno sta Segni in Popovič obravnavala možnost, kako še bolj razširiti in povečati medsebojno sodelovanje na gospodarskem področju. Tako sta se dogovorila, da bo Italija dala Jugoslaviji nadaljnje posojilo 50 milijonov dolarjev v obliki daljnoroč-nega kredita za nabave industrijskih strojev v Italiji.
V okviru medsebojnih odnosov sta se dotaknila tudi vprašanja ravnanja z narodnimi manjšinami, vendar zelo na splošno, ne da bi se spuščala v podrobne in konkretne zahteve. V zaključnem poročilu o razgovorih je rečeno, »da sta ministra ugotovila na tem področju uspehe ter da želita, da bi na tem področju prišlo do za obe strani zadovoljivih rešitev.« — Kot je torej razvidno, si jugoslovanska in italijanska vlada ne belita glav zaradi manjšinskih pravic, ki jih, po našem mnenju, pojmujeta povsem strumentalno.
Med svojim obiskom v Beogradu je minister Segni šel na Avalo, kjer je položil venec na grob jugoslovanskega neznanega junaka.
Sprejem pri maršalu Titu
Predno je zapustil Jugoslavijo, je minister Segni šel še na Brione, kjer ga je sprejel maršal Tito. Za ta obisk je do zadnjega vladala negotovost, ker je maršala močno napadla mrzlica zaradi vnetja angine. Nekateri menijo, da je na njegovo zdravje neprijetno vplivala toplo -vlažna afriška klima in da si je v Afriki nakopal to bolezen. — Kljub temu, da ni še o-kreval in da ga tudi mrzlica ni še popolnoma popustila, je po vsej sili hotel sprejeti Segnija v svoji počitniški vili na otoku Vangi. Segni in maršal Tito sta se razgo-varjala krog 40 minut. Po končanem obisku je italijanski minister izjavil, da se je razgovor vršil v odkritem in prijateljskem ozračju in da je bil nadvse koristen.
V soboto popoldne se je minister Segni vrnil z letalom s puljskega letališča domov. Ob prihodu v Rim je časnikarjem izjavil, da je bil med obiskom v Jugoslaviji deležen prisrčnega sprejema in da so tudi razgovori potekali v odkritem in razumevajočem ozračju.
O obisku min. Segnija v Beogradu so vsi italijanski listi obširno poročali in ga z zadovoljstvom komentirali.
In stališče zamejskih Slovencev?
Po vsem tem in spričo tako dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, pa čeprav niso problemi slovenske manjšine v Italiji še zadovoljivo rešeni, kakšno stališče naj mi Slovenci v Italiji zagovarjamo? Ali naj nasprotujemo sodelovanju v širšem državnem okviru zaradi tega, ker nimamo še naših pravic? To bi bilo skrajno nestvar-
no in nesmiselno. Prav tako nestvarno je za demokratično čuteče Slovence zaradi tega biti v polemičnem zadržanju do demokratičnega režima kot takega, ki je danes na vladi v Italiji in kateri zgleda, da bo še dolgo ostal. Zato nima slovenska manjšina v Italiji nobenega interesa se istovetiti z levičarsko opozicijo socialkomuni-stov in v tem okviru nastopati pred vlado. Zato se ni čuditi, če so pri Fanfaniju slovenski komunistični župani doživeli tako hladen sprejem.
Če drugače ne, moramo kot trezni ljudje presojati sodelovanje med italijansko in jugoslovansko vlado kot gotovo dejstvo, ki je po drugi strani izraz nekega medsebojnega zaupanja. Pri tem zaupanju prav gotovo igrajo važno vlogo tudi lojalnost narodnih manjšin ob mejah do zakonitih oblasti. Kako naj italijanska vlada ohrani prepričanje v našo lojalnost, če nas bodo predstavljali pri odgovornih oblasteh socialkomunisti, v katerih lojalnost italijanska vlada sama močno dvomi. Tudi to vzemimo kot dejstvo.
V	tej luči stvarno gledano, je bil korak demokratično usmerjenih Slovencev ob sprejemu pri predsedniku vlade Fanfaniju v Trstu v vseh ozirih moder, trezen in stvaren. Da je to res, potrjuje dejstvo, da se polemika med tržaško KPI in NSZ spet nadaljuje prav zaradi tega, ker KPI noče priznati dejstva dobrih odnosov med rimsko in beograjsko vlado.
A. T.
Položaj v Franciji in Alžiriji
V	Franciji tudi general De Gaulle ne more delati čudežev. Vsako toliko skoči na dan kak star problem, ki se je zdelo, da ne obstoja več. Tako smo v preteklih tednih videli, kako je bruhnila na dan z vso resnostjo kmetijska kriza. Da je položaj resen in za kmetovalce nevzdržen priča dejstvo, da so kmetje v največji sili od dela šli s traktorji na ulice zahtevat pravičnejšo razdelitev dohodkov kmetijskih pridelkov. Vlada je pristala na pogajanja s kmečkimi sindikalisti ter sklicala v ta namen posebno konferenco, imenovano »za okroglo mizo«. Kmetje zahtevajo, in to zelo upravičeno kakor tudi pri nas, večji delež dobička pri prodaji svojih pridelkov.
Medtem prihaja spet na dnevni red alžirsko vprašanje. Tozadevna pogajanja z alžirskimi zastopniki se bodo v kratkem obnovila. Potekala bodo v nekem gradu v kraju Thonon, vedno ob Ženevskem jezeru. General De Gaulle je na svojem potovanju po Franciji ponavljal, da bo Alžirija razdeljena, če se ne bo odločila za sodelovanje s Francijo. To je pa povzročilo odpor pri voditeljih alžirske osvobodilne fronte, ki so za 5. julij oklicali protestni dan proti razdelitvi Alžirije.
BEOGRAD: Maršal Tito je ob priliki 20 letnice vstaja govoril v Užicah. Tito je v svojem govoru v glavnem obravnaval zunanje probleme. Tako je napadel nemški militarizem in zahodni kolonializem, kakor tudi sovražno zadržanje Albanije in Kitajske do Jugoslavije.
SEUL: V Južni Koreji je odstopil predsednik vojaške vlade. Dejal je, da se ne čuti sposobnega za odgovornosti državne uprave.
OL1 ctll i-
KRŠČANSKI NAUK
ZA A PO S TOLST V O MOLITVE
: ♦
♦♦♦♦♦♦♦♦
Jezus je šel v nebesa
Jezus je po svojem vstajenju še štirideset dni ostal na zemlji. V teh dneh je apostole poučeval o kraljestvu božjem in o mnogih verskih in cerkvenih zadevah, ki naj jih oni vodijo v bodoče. Štirideseti dan pa jih je peljal ven (iz mesta) na Oljsko goro. Tam je dvignil svoje roke in je vse pričujoče blagoslovil. Med blagoslovom se je vpričo njih vzdignil z zemlje in oblak ga je vzel izpred njih oči. (Luk 24,50-53).
Štirideseti dan je Gospod z lastno močjo odšel v nebo. Zapustil je svoje, ki so bili na zemlji in se je dvignil k Očetu v nebeško slavo. Od tam bo spet prišel ob koncu sveta, da bo svoje odrešenje slovesno zaključil.
Vnebohod Gospodov je bilo veličastno zmagoslavje, saj je kot zmagovalec smrti in pekla ter vseh človeških sovražnikov odšel iz solzne doline greha in hudih bojev. Zmagoslavno pa je tudi peljal s seboj duše vseh pravičnih, ki so tega dne željno pričakovale v predpeklu.
V nebesih je, po človeško govorjeno, zasedel svoj prestol na desnici Očeta. Tedaj je tudi kot človek postal deležen moči in slave, ki jo ima kot Sin božji od vekomaj. — Jezus je bil kralj žei od svojega rojstva, ker je Sin božji, to je Sin večnega kralja. On pa je tudi svoje kraljevanje zaslužil s tem, da je dal za nas svoje življenje. »Ponižal se je in je bil pokoren do smrti, smrti pa na križu. Zato ga je tudi Bog povišal in mu dal ime, ki je čez vsa imena.« (Fil 2,8-9).
Jezus je odšel v nebesa pred nami. Tja pridemo tudi mi za njim, to nam je sam povedal: »V hiši mojega Očeta je mnogo bivališč. Odhajam, da vam mesto pripravim; potem bom pa zopet prišel in vas k sebi vzel, da boste tudi vi tam, kjer sem jaz.« (Jan 14, 2-33).
Sv. Cerkev praznuje Gospodov Vnebohod 40 dni po Veliki noči. Ta dan ugasnejo po evangeliju velikonočno svečo v znamenje, da Jezus od svojega vnebohoda ne biva več vidno med nami.
Tudi za vsakega izmed nas je prostor v nebesih pripravljen. Moramo se samo potruditi, da ga bomo vredni.
Atomska energija v miroljubne namene -
IZ ŽIVLJENJA A ŠIH LJUDI
1 ŽIVLJENJE GOVORI [
ČUDNA VRVICA
Josefa Kock iz Nizozemske piše: Pripravljala sem se na lekcijo krščanskega nauka, ki sem jo morala imeti za odrasle katoličane.
Potrka in vstopi neka bogata gospa. Bila je napovedana. Žalost je gubančila njen obraz. Začela mi je pripovedovati:
Ko so Nemci zasedli Nizozemsko, so Angleži metali iz zrakoplovov našim ljudem orožje. Nekega dne reče moj sin Jan: »Tiuli jaz grem po orožje. Ena izmed sester mu je ugovarjala, da ni varno itd. Odšel je. Ni se več vrnil. Nemci so že isti večer obkolili hišo, kjer so bili zbrani Z orožjem mladi fantje, med njimi tudi Jan. Odpeljali so jih v taborišče leta 1944.
V taborišču je Jan bil skupno zaprt z nekim katoliškim duhovnikom.
Večina odpeljanih v taborišče je pomrlo. Neki prijatelj mojega sina se je pa rešil. Prinesel mi je tole vrvico s tolikimi vozli, — no vsakih deset malih je en velik. To mi je izročil moj sin za spomin in uporabo. Kaj je ta stvar, ne vem. Zakaj jaz sem brez vere. Tudi sin ni bil krščen.
Prijatelj je pristavil, da se Jan ni nič bal. Rekel je: »Saj je On z menoj.«
Spoznala sem, dostavlja Josefa Kock, da je vrvica z vozli bil preprost rožen venec. Križ je bil narejen iz dveh vžigalic.
»Gospa, vaš sin je gotovo v taborišču postal katoličan.«
Seveda. Ko sem zdaj pregledovala doma njegove knjige, sem med njimi dobila katoliški katekizem, te pred ujetništvom se je zanimal za to vero. V celici ga je katoliški duhovnik krstil.
»Gospa, vaš sin je v’ ječi motil.. Tale vrvica s tolikimi vozli je preprost rožni venec. Sin si ga je napravil sam. V rožnem vencu je premišljeval verske resnice, Jezusovo življenje, trpljenje in poveličanje. Pričakuje, da mu sledite.«
K Josefi je gospa prihajala dvakrat na teden k nauku. Postala je katoličanka. Sv. krst je prejeta na binkošti, po končani vojni, in pristopila k sv. obhajilu: »Nisem več sama, saj sem z Njim, z Jezusom, ki živi, in z mojim Janom.«
Kdor resnico ljubi in išče, se mu razodene. Kdor meni, da so verske resnice bajke, je neveden in površen. Lahko ga pa spametuje — trpljenje. Blagor mu, kdor ne opusti molitve.
ivljenja C
Opozorilo kongregacije sv. Oficija
Kongregacija sv. Oficija, ki skrbi za čistost verskega nauka, je opozorila vse, ki pišejo ali govorijo o knjigah svetega pisma, naj to delajo vedno z dolžnim spoštovanjem in z veliko previdnostjo, ter naj vedno upoštevajo nauk svetih očetov in navodila Cerkve.
Usoda Cerkve pod komunizmom
Osservatore Romano je te dni komentiral pod naslovom Pomoč Kubi, knjižico, tiskano v Pekingu -leta 1959 v španščini, ki je bila izključno namenjena latinskoameriški sekciji urada za povezavo kitajske komunistične stranke. Knjižica ima sedem strani z naslovom Katoliška Cerkev in Kuba. Napisal jo je neki Li Wei Han. V njej najprej poudarja, da je na Kitajskem likvidacija katolicizma pričela že pred 11. leti in da nova socialistična republika na Kubi ne kaže nobenega namena, da ne bi nadoknadila zamujeni čas. Clankar nato našteva razne odstavke te knjižice, ki so prežeti s temeljnimi načeli marksizma in leninizma in navaja zanje taktične razloge. Clankar zaključuje, da ta knjižica brez možnosti ugovorov prikazuje kakšni so končni cilji in kakšna usoda čaka katoličane na Kitajskem potem ko so nedovoljene izvolitve škofov in bogoskrunske posvetitve zdrobile vez, ki je povezovala to skupnost s Sveto stolico in vesoljno Cerkvijo. Ta tragedija
mora vzbuditi pozornost svetovnega mnenja. Prav omenjena knjižica, ki jo Kitajska komunistična stranka pošilja kot navodilo kubanskemu socializmu in po njem vsej Latinski Ameriki mora odpreti oči vsem.
Tiskovna konferenca o pripravah na cerkveni zbor
V torek 21. junija je tajnik glavne pripravljalne komisije za cerkveni zbor nadškof Perickle Felice, priredil tiskovno konferenco, na kateri je razložil potek priprav za cerkveni zbor. Razložil je, da so na zadnjih sejah centralne komisije razpravljali o naslednjih problemih: kdo bo povabljen na cerkveni zbor, kateri bogoslovni znanstveniki bodo nudili svojo pomoč članom cerkvenega zbora, o sestavi komisij izmed članov cerkvenega zbora, o sodelovanju pri posvetih, o načinu glasovanja in o zahtevi večini, o jeziku, ki ga bodo uporabljali pri posvetih in končno registriranje govorov. Kljub modernim registracijskim aparatom bodo uporabljali tudi skupino dobrih stenografov. Tajnik je potem pripomnil, da bo stalno deloval tiskovni urad, kjer bodo časnikarji vedno lahko dobili potrebne novice v zvezi s prihodnjim vesoljnim cerkvenim zborom. Na nekatera vprašanja je tajnik odgovoril, da bodo skupna posvetovanja na cerkvenem zboru v glavni ladji vatikanske bazilike in da se bo sredi oktobra ponovno sestala glavna pripravljalna komisija.
V zvezi s papeškim namenom za apostolat molitve za mesec julij ki je, da bi uporabljal atomsko energijo v miroljubne namene, je vatikanski radio podal te zanimive ugotovitve: Preden je prišlo do atomske energije, so merili eksplozivno silo bomb v tonah, največ pet ton. Z nastopom atomske energije so pričeli govoriti o kilotonih; en kiloton je tisoč ton dinamita. Sedaj z nastopom vodikove bombe pa govore o megafonih. En megaton je enak milijonu tonam dinamita, in lahko povzroči smrt v obsegu 40 km.
Posledice atomskih eksplozij bodo v škodo vsemu človeštvu zaradi radioaktivnega prahu, ki okuži zrak.
Vojna uporaba atomske energije je zato absolutno iracionalna in nemoralna. Nevarnost je vseprej kot odstranjena, kajti neprestano izdelujejo atomsko orožje in
llllllllllllllllllllllllllllltllllllllltllllltIHIIIllltlllllilllllllllllllllHIIIHIIItllllllllllIttlll
Zdravstvena pomoč misijonarjev v Gani
Ganski minister za zdravstvo je pred parlamentom pohvalil delo katoliških misijonov na področju zdravilstva. Poslanec Domba je predlagal, naj bi država nudila misijonskim zdravstvenim ustanovam večjo denarno podporo.
Škofje Južne Rodezije
proti rasnemu razlikovanju
Za škofi Južne Afrike so sedaj tudi škofje južne Rodezije izdali skupno pastirsko pismo. V pismu, ki nosi naslov Mir s pravičnostjo, pravijo, da imajo ljudje vseh ras enake pravice. Boj in rasno razlikovanje nujno vodi v poniževanje človeške osebnosti. Kadar so teptane o-snovne človeške pravice zaradi rasnih razlik, se dogaja zelo težka socialna krivica proti dostojanstvu človeške osebnosti, katerega podlaga je Bog sam.
Večerne šole za duhovniške poklice
Belgijski kardinal van Roey je s posebnim pismom sporočil belgijskim duhovnikom ustanovitev večernih tečajev za zapoznele duhovniške poklice. Obiskovalci teh tečajev bodo še nadalje lahko vršili svoje poklicno delo, dokler ne bodo dovršili priprave za vstop v bogoslovje.
Spreobrnjenja v južnem Vietnamu
V južnem Vietnamu v škofiji Qui-Nhom so v teku enega leta podelili 26.850 krstov, za krst pa se pripravlja 71 tisoč kate-humenov. V zadnjih štirih letih so v škofiji zaznamovali 63.000 spreobrnjenj; v i-stem razdobju so zgradili 60 cerkva. Lepo znamenje za versko življenje v škofiji je tudi 92 bogoslovcev v velikem semenišču, kar daje upanje, da bo zadostno poskrbljeno za dušno pastirstvo med novimi kristjani.
Prihodnji socialni teden
Prihodnji socialni teden italijanskih katoličanov bo v Como od 25. do 29. septembra. Obravnaval bo naslednjo temo: Vzajemnost med narodi in novonastalimi državami.
Uspehi Marijine legije v Ugandi
Marijina legija v Ugandi je pri apostolatu dosegla že lepe uspehe. Posveča se pred vsem socialnemu delu med ubogimi in zapuščenimi, kar pripravlja ugodno ozračje za spreobrnjenja.
Star papir za kolonije
Okrog tisoč otrok iz madridskih predmestij bo moglo iti letos v počitniške kolonije zaradi originalne pobude. Stroške počitniške kolonije bodo krili s prodajo starega papirja, ki so ga katoliške organizacije zbrale po družinah.
Kardinal Tisserant, novi član Francoske akademije
Kardinal Tisserant slavi letos 25 letnico, odkar je bil imenovan za člana kardinalskega kolegija. Sedaj je dekan kardinalskega zbora in knjižničar vatikanske knjižnice. Francoska Akademija ga je nedavno sprejela v akademijo z 18 od 22 glasov. Redki so primeri, da kandidat za sprejem v akademijo sprejme tako visoko število glasov. Kardinal Tisserant je dober poznavalec vzhodne literature in vzhodnih jezikov.
Krst afriškega poglavarja
Pred kratkim je prejel sveti krst poglavar rodu Azande, ki ima svojo oblast v južnem Sudanu. Rod Azanda šteje kakih 700.000 članov in živi na ozemlju med južnim Sudanom in Kongom. Poglavar rodu je pri krstu prejel ime Matej.
ker si velika bloka, zapadni in vzhodni, še dalje medsebojno grozita.
Veliko upanje je, da bodo v vedno večji meri pričeli uporabljati atomsko energijo v miroljubne namene. To nam potrjujejo sklepi največjih atomskih organizmov, ustanovitev mednarodnega atomskega urada in rojstvo EURATOMa. V Ameriki in v različnih deželah Evrope je že v teku miroljubna uporaba atomske energije. Prav ta uporaba ustvarja čudovit napredek za človeštvo. V trgovini bo s to uporabo odstranjena nevarnost pomanjkanja goriva na svetu. V zdravništvu so uporabili z velikim uspehom lastnosti radioizotopov pri čirih, novotvorbah, v farmakologiji, mikrobiologiji in drugod. V kmetijstvu so postavili radijski izotopi sredstvo preiskave za dokončen napredek rastlinskih kultur za sisteme živinoreje in za ohranitev živil, ki se hitro pokvarijo, da ostanejo sveža nedoločen čas. Samo v Ameriki so izračunali, da so z uporabo radijskih izotopov v kmetijstvu letno prihranili 132 milijard lir. V industriji lahko uporabljamo radijske izotope , ki jih dobimo iz atomske energije v številne namene, tako za izpopolnitev in kontrolo raznih proizvodov, za rafiniranje petroleja itd. Mednarodni uradi, ki so bili ustanovljeni za miroljubno uporabo atomske energije nam vzbujajo upanje, da se bo ta uporaba vedno bolj širila. Toda predvsem je potrebno zmagati ^nezaupanje, zatreti željo po nadoblasti in sovraštvu, spoštovati pravico in poslušati vest, ter spoštovati etične in moralne norme in vzbujati čut odgovomisti. Dalje je treba za vselej ukiniti pod uspešno kontrolo OZN uporabo in izdelovanje jedrnega o-rožja. Molitev in žrtev k Bogu v ta namen mora biti zato živa potreba vseh katoličanov.
Diamantna poroka
našega naročnika v Belgiji
Slovenski rojak g. Cesar Franc in njegova soproga ga. Rozalija Kozil, po rodu Madžarka sta 10. junija t. 1. praznovala diamantno poroko. Iz njunega zakona se je rodilo 13 otrok, od katerih jih je 9 še živih. Oče Cesar je pri 85 letih še pri polnem zdravju in moči.
Pa mu življenje vendar ni bilo z rožicami posejano. 47 let je delal v rudnikih v Sloveniji, Madžarski, Nemčiji in Belgiji-V Nemčiji ima dvajset let rudnika, a ne prejema za to nobene pokojnine. V »njegovih« časih se je v rudniku delalo celih 12 ur dnevno.
Kljub visokim letom je gospod Cesar še vedno reden obiskovalec slovenske službe božje in slovenskih prireditev. Živo se zanima za dogodke v domovini in po svetu. Veliko bere. Naša Luč, Katoliški glas in Mohorjeve knjige so redni gosti njegove hiše. Ljubi pošteno in veselo družbo in ne brani se čaše dobrega vina.
Svoji okolici in vsem Slovencem nudi lep zgled zavednega krščanskega moža.
Njegova soproga ga. Rozalija je dopolnila 80 let. Poosebljena dobrota je. Njen življenjski program so bili delo, žrtve in molitve. Krasen zgled krščanske matere.
Naša vrla slavljenca sta slovenski društvi »Slavček« in »Slomšek« razveselili s pesmijo in darili.
Bog ju živi še mnogo let!
Izšel j. duhovnik
Študijski dan SKADa v Argentini
Slovenski katoliški akademiki so priredili svoj vsakoletni študijski dan, na katerem so obravnavali društveno življenje in delo. Razni govorniki, med njimi gg-Miloš Stare in Rudolf Smersu, so podali temeljne referate.
Dr. Maffeo Zambonardi
La Chiesa flutocefala Bulgara
Pred nekaj meseci je izšla v Gorici nova knjiga pod zgornjim naslovom. Tiskala jo je Zadružna tiskarna in ji dala zelo lepo in prikupno zunanjost. Knjiga je izvleček doktorske disertacije, ki jo je branil, v Rimu notar goriške kurije dr. M. Zambo-nardi. Obravnava za sedanje čase prav aktvalno vsebino in sicer zgodovino samostojne bolgarske cerkve. Začenja razpravo prav ob začetku, ko so se na Balkanu naselili Slovani ter so med nje začeli prihajati misijonarji iz Bizanca. Omenja prve bolgarske carje in njih pokristjanjenje; naselitev v mladi bolgarski cerkvi prvih učencev sv. Cirila in Metoda, ki so našli zatočišče v novi slovenski državi, potem ko so jih izgnali iz Velike Moravske in Panonije. Nato govori o ustanovitvi samostojnih nadškofij v Ohridi in Trnovem ter homatije, ki sta jih oba patriarha doživela v teku stoletij. Posebno pažnjo je avtor položil na odnose med bolgarsko cerkvijo in Rimom. Zato se posebej ustavlja ob raznih poskusih zbližanja z rimsko Cerkvijo v prvih stoletjih po pokristjanjenju Bolgarov in zlasti še v preteklem stoletju, ko so Bolgari v boju za narpdno samostojnost iskali tudi cerkveno neodvisnost in nekaj časa resno mislili na zedinjenje s katoliško Cerkvijo. Pri tem nas posebej presune usoda prvega katoliškega škofa msgr. Sokolskega, ki je imel dobre namene, da bi svoj narod združil z rimsko Cerkvijo, a so mu nasprotniki z zvijačo in silo to preprečili s pomočjo ruske pravoslavne cerkve in ruske policije. Ravno letos je sto let, odkar so msgr. Sokolskega z zvijačo odpeljali iz njegovega stanovanja v Rusijo, odkoder se ni več vrnil. S lem je bil izdan smrtni udarec poskusom za zedinjenje.
V nadaljevanju avtor oriše boje med grškim pravoslavnim patriarhom v Carigradu ter bolgarskimi narodnjaki za cerkveno osamosvojitev bolgarske cerkve, po-tem ko so dosegli narodno državo in narodno zedinjenje. Posebno poglavje je posvečeno verskemu življenju med Bolgari. In tu je morda knjiga najbolj pomembna, kajti razodene nam, kako je krščanstvo med Bolgari ostalo vedno le nekaj po-vršnega in ni nikdar prodrlo v dušo ljudstva, ki je ostalo po svojem notranjem čustvovanju in doživljaju daleč od evangelija. Evangelij, kakor so ga oznanjali grški pravoslavni duhovniki, si ni osvojil ljudske duše, temveč ji je ostal vedno tuj. Neuki in grabežljivi grški škofje, ki so skoro ves čas vladali Bolgarom, niso bili pastirji, temveč le bolj najemniki, zato je tudi krščanstvo ostalo ves čas le bolj zunanjost v obredih in liturgiji, kakoi pa življenjsko vodilo. Pri tem je jasno čutiti, čeprav avtor tega ne pove, kakšno duhovno škodo so utrpeli tisti slovanski narodi, ki so sprejeli krščanstvo iz Bi' zainca in ostali pod njegovim vplivom do donos. Kako vse drugače je pri tistem delu Slovanov, ki so ostali povezani z Rimom ter so iz toga živega središča Kristusove vere sprejemali ne samo škofe, temveč tudi živo krščanstvo, ki je želo vse narodno življenje.
Konča se knjiga z opisovanjem stanja’ ki je nastalo po zadnji vojni, ko se )e tudi v Bolgariji utrdila brezbožna komunistična diktatura.
Knjiga je zato zanimiva in prijetno branje za vsakogar, ki se zanima za naše vzhodne brate Bolgare.
(r+r)
Moja najnovejša slika — izključno za Kat. glas. Okoli mene so ostanki japonskih jedi, ker smo praznovali pri neki poganski družini praznik lutk, ki je praznik majhnih deklic. O, ko bi poznali prave praznike, dejansko spominjanje ljubezni božjega Sina. — (P. Vladimir Kos)
p: % * rt??# 1" .
M
PISMO PRIJATELJU
PRAZNE NOVICE
Iz Kanade smo prejeli pismo, ki ga tu objavljamo. Zadeva je važna za vse nas katoličane. Zato upamo, da se bo k pismu še kdo oglasil. (Ured.)
Gotovo ti, prijatelj, ki prebiraš »Katoliški glas«, vzameš v roke sempatja kako drugo čtivo. Morda slovensko, morda tujejezično, morda oboje. Morda ti pride v roke tudi kako brezversko branje. Ker Prihaja mnogo knjig, revij in časopisov 12 naše nesrečne domovine, sežeš gotovo btdi po njih. Vsakdo je radoveden, kaj se tam preko dogaja, kaj pišejo, kaj izdajajo itd. Poleg nekaj neoporečenega je v teh dobavah prav veliko slabega.
Gotovo tudi tebe boli dn peče, če opaziš, da se v mnogih teh spisih piše Bog z malo začetnico. Včasih se zdi, da pisatelj Prav namerno zapiše »bog« samo zato, da Pokaže omaloževanje in sovraštvo do Stvarnika.
Te dni sem imel v rokah »Knjigo za mladino«, izdano v Ljubljani. V tej knjigi Ptše imena nekega psa, nekega mačka, Pekega osla itd. z velikimi začetnicami, kittena turškega in poganskih bogov z veliko. Prav! Je to po pravopisu. Pa je po Pravopisu tudi, da se piše naš edini in Pravi Bog z veliko začetnico. Pa v vsej khjigi ni to storjeno, čeravno se ta beseda Ptnogokrat uporablja v njej.
Ali ne čutiš tudi ti, prijatelj dragi, da Se za takele in enake zadeve vse premalo brigamo? Čisto mirno pridemo mimo in Celo mimo kakega bogoklenega stavka ter hitimo z mislimi in čitanjem dalje, da čimpraj zadostimo svoji radovednosti, kakšen bo konec. Nič nas pa ne dirne, Ce vidimo, da so imena raznih živali, ime-na tujih bogov zapisana z veliko, Ime Pašega Stvarnika in Odrešenika pa z malt) začetnico. Nič ne pomislimo, da se s lakim pisanjem in našo nebrigo Bog zelo ^li. Tako smo že otopeli in se privadili Vsem neslanostim in grdobijam, ki nam Uh poklanja komunizem, da se niti več De zgražamo nad tem in tega niti ne orne-Pjanto več v pogovoru in družbi.
Premisli, prijatelj, resno tole zadevo in kotovo boš prišel tudi ti do spoznanja, da so to resne reči, da je treba nekaj st°riti, da damo Njemu vsaj malo zadoščenja. Jaz bom svoje misli zapisal da-des, tebe pa prosim, da poveš svoje v Prihodnji številki tega lista. Moje misli 111 želje so tele:
^ Ko pridemo pri čitanju do neprimerne besede ali stavka, obsodimo v mislih tako ftsanje ter dvignimo za trenutek misli k ■®°gu. Obenem pa zgovorimo na glas ali b° tiho: Svet, svet, svet si ti, o Bog. I-dtejmo pri roki pripravno pisalo ter naredimo vselej, kodar je zapisano bog z ma-*°> veliki B. Z malo spretnosti se to prav tahko naredi. Če imamo časa za celo knji-®°> povest, roman, ga vzemimo še malo Za Kjega, ki smo mu toliko dolžni. S popravki, ki se navadno opazijo, bomo bral-Ca> ki bo za nami vzel knjigo v roke, °P°zorili na grešno pisanje, pa se bo teorda tudi on malo zamislil v zadevo, d°čim bi se drugače najbrž ne. Z malo dobre volje bomo to lahko storili. Le začeti I® treba.
Kadalje pa prosim vse, ki ste dobre vo-^ei ter vam resno priporočam, da začni-Jd° pisati Ime Najvišjega, ne samo z ve-začetnico, pač pa zapišimo vse tri ^rhe z veliko. Takole: BOG. Pišimo zato taho, da se bo Najvišje Ime razlikovalo °d vseh drugih imen. Skrbno pazimo na 'Sa omalovaževanja, poniževanja ter ža-ttve Njega ter takoj odgovorimo na čim-k°Ij viden način. S tem Mu bomo zado-sl°vali) odvračali božjo jezo, njim pa po-'edali, da smo tu in da s svojimi packarijami ne dosegajo namena.
Mogoče bo kdo ugovarjal, češ da je to br°ti pravilom pravopisa. Kdor je tako blitvo udarjen, mu ni pomoči. Naj bi se 'endar ozrl na komuniste, ki se pri navdih na najvišje svetinje, na najobčut-iKejša verska čustva ter pri tolikih kri-'icah, ki jih na en ali drug način priza-
Vajo, prav nič ne vprašajo, kakšen je btavopis in kakšni so predpisi.
*^i Pa naj se oziramo na pravopis, namesto da krepko odgovorimo na bogo-etno pisanje brezbožnikov?
Pred dnevi sem govoril s profesorjem slovenščino. Med drugim tudi o tejle za-ev‘- Dejal mi je: To ni nič proti pravo-*>’Su- Jaz to gladko sprejmem. Saj pravo-jjj*a ne naredi jezikoslovec, strokovnjak.
” 8a le po ljudski govorici in pisavi 0 hkujo in potrdi.
b*Va primora: »V »Ave Mariji« je daljša 5=ar
razprava, nad katero je napis »BOG« is tremi velikimi črkami.
V	»Ameriški Domovini« je z dne 24. III. v posmrtnici za Lojzom Črmelom takole zapisano: »Pa je BOG v svoji neskončni modrosti odločil drugače.«
Le poglej to in videl boš, kako se to čedno vidi in bere.
Mogoče bo kdo dejal, da gledam pre-črno, prehudo, da hočem nekaj, kar ni potrebno. Temu zakličem tole: Ne bodimo O.R. Poglejmo hudiču naravnost v oči in, če je hudič, tudi recimo, da je. Ne lovimo se okrog, ne iščimo razlage in ne skušajmo si dopovedovati, da je manj hudoben, kot je bil ter da se mu da gledati v oči. Da, da se mu, dokler nas rabi. Še objel nas bo in poljubil. Kakor hitro bo pa trdno v sedlu, nam bo pa takoj porinil nož v rebra. Kar spomnimo se o — erovcev, po prihodu komunistov na oblast v domovini. Kakšno je bilo razočaranje!
Pisma, ki prihajajo danes iz domovine, nas še posebej opominjajo in priganjajo v akcijo. Ne samo mlajši, tudi že starejši pišejo BOG z malo. Prav te dni mi je potožil prijatelj: »Moja sestra, vedno tako zavedna, stara 60 let, mi je sedaj začela pisati BOG z malo.« In taki primeri se stalno množe.
Zato pohitimo in ne sprejemajmo vse navlake, ki nam jo vsiljuje komunizem. Krepko mu zakličimo: »Nazaj! Ne sprejmem! Zato ne, ker te poznam, zato, ker vem, da si hudoben in vem, da mi želiš le slabo!	Lojze	Ambrožič,	starejši
Odmevi na sprejem slovenskih demokratičnih ter levičarskih predstavnikov pri ministrskemu predsedniku Fanfaniju v Trstu se še niso povsem polegli. Komaj se je delegacija razšla, je spuhtela tudi v naglici skrpana enotnost med titovci in kominformisti, med katerimi se je spet obudila polemika. Zadnji številki »Dela« in »Lavoratore« napadata tako politiko ti-tovcev okrog Neodvisne socialistične zveze kakor tudi samo jugoslovansko vlado.
Visoki predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije so namreč v istih dneh, ko so na pobudo KPI klicali vse slovenske izvoljene svetovalce na zborovanje v ul. Geppa v Trstu, da izberejo deputacijo k Fanfaniju, dali nekatere izjave o priznanju naporov italijanske vlade za prijateljsko sožitje s slovensko manjšino v Italiji. Vladni predsednik Fanfani pa je korninformistične predstavnike s titovskimi vred hladno sprejel. Zaradi tega se kominformisti sedaj jezijo na titovce, kot eksponente jugoslovanske vlade v Trstu, da vodijo nedosledno politiko ter nacionalizem, ker da »Primorski« na eni strani obtožuje italijanske oblasti »genocida«, na drugi strani pa podpira politiko jugoslovanske vlade, ki se zadovolijvo izraža o politiki italijanskih oblasti do slovenske manjšine.
Na te napade je v nedeljo indirektno odgovorila SKGZ. V komentarju resolucije centralnega odbora KPI o slovenski manjšini v Italiji, obtožuje tržaško KPI, da je storila premalo stvarnega za slovensko manjšino in (kakor je že KG poudaril, op.
Smrt bivše jugoslovanske kraljice
V	Londonu je dne 21. junija umrla v 61. letu starosti bivša jugoslovanska kraljica Marija Karadjordjevič. Njeno življenje je bilo polno grenkosti. Kot hči bivše romunske kraljice se je leta 1822 poročila z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom I. Karadjordjevičem. Rodila mu je tri sinove: Petra, Tomislava in Andreja. Po teh srečnih 12 letih zakona in vladanja pa je nastopil križev pot njenega življenja.
Ustaški revolucionarji so leta 1934 umorili v Marseillu kralja Aleksandra. V Jugoslaviji je potem živela še do leta 1941, ko so v Jugoslaviji vdrle nacistične čete in jo zasedle. Izbrala si je pregnanstvo in vsa ta leta živela skrito in samotno v tujih državah, kjer je še razmeroma mlada zaključila svoje življenje v izgnanstvu.
ZDA izstrelile 3 satelite z eno raketo
Prejšnji teden so tehniki ameriške mornarice izstrelili tri umetne satelite z eno samo raketo. Ti so: »Transit IV-A«, »I-njun« in »Greb III«. Posebno važen je ta poskus zato, ker je sedaj prvič, da deluje v enem izmed satelitov atomska baterija. Ta se nahaja v satelitu Transit in tako je atomska energija prišla tudi v vesolje. Znanstveniki skušajo na ta način preizkusiti uporabo jedrske energije v vesoljske namene. V tem so torej Ame-rikanci nedvomno pred Rusi. Vsi trije sateliti krožijo v skoraj enakih razdaljah od zemlje, namreč približno 1000 km.
ured.) poziva vodstvo KPI, naj svoje slovenske člane vzpodbuja in nagovarja, da uporabljajo materin jezik v javnih uradih, vlagajo prošnje v slovenskem jeziku, vpisujejo otroke v slovenske šole, da čitajo slovenske knjige in obiskujejo slovenske prireditve ter podpirajo slovenske organizacije. Slov. kulturna gospodarska zveza očita tržaškim komunistom, da je njihova borba proti raznarodovanju le polovična in da ostajajo samo pri propagandnih deklaracijah proti raznarodovanju.
To še enkrat potrjujejo pravilno zadržanje demokratičnih Slovencev, ki so že večkrat ožigosali zgolj propagandne poteze KPI v korist slovenske manjšine. Titovci so jim nasedli in popolnoma kapitulirali pred njimi, ko so pristali, da gredo k Fanfaniju samo izvoljeni predstavniki, demokratične in katoliške Slovence pa kritizirali. Za plačilo so jih sedaj njihovi zavezniki od včeraj zapustili.
Začeli so se zrelostni izpiti
Po vsej Italiji so začeli v ponedeljek 3. julija zrelostni izpiti za 135 tisoč kandidatov, ki bodo opravili zrelostne izpite na gimnazijah ter usposobljenostne izpite na učiteljiščih in tehničnih zavodih. Ob tej priliki je prosvetni minister Bosco izjavil, da je vlada določila 1772 komisij, od katerih bo vsaka izprašala povprečno 76 kandidatov. V komisijah je okrog 18 tisoč profesorjev. Minister je zaključil z željo za reden uspeh in z voščilom komisijam in kandidatom.
Glavni namen poskusa je študirati višje plasti stratosfere in kozmično žarčenje.
Umrl je ameriški pisatelj Ernest Hemingway
Nenadno je v nedeljo 2. julija umrl znani ameriški pisatelj Ernest Hemin-gway. Izgleda, da se je ponesrečil, medtem ko je čistil lovsko puško. Vendar pa okoliščine še niso popolnoma jasne.
Hemingvvav se je rodil ‘leta 1899 in je večji del svojega razgibanega življenja prebil kot plodovit in srečen pisatelj. V prvi svetovni vojni se je bojeval tudi na italijanski fronti, kjer je nastala knjiga »Zbogom orožje«, po kateri so tudi snemali istoimenski film. Sploh so po mnogih njegovih delih nastali zelo znani filmi. Tako n. pr. »Sneg na Kilimandžaru«, kjer avtor opisuje svoje burne dogodivščine v Afriki. Hemingvvav je zelo rad potoval, posebno je ljubil love v divji Afriki in lov na odprtem morju. Vse to je potem opisal v neštetih knjigah. Udeležil se je tudi ostalih vojn, tako španske revolucije in zadnje vojne. Po vojni je živel dalj časa na Kubi. Ernest Hemingway je dobil leta 1954 tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Ustvaril je mnogo velikih del, v katerih se odlikuje po izrednem pripovedniškem slogu.
Letalska nesreča v Buenos Airesu
23	oseb je izgubilo življenje v letalski nesreči, ki se je zgodila v Buenos Airesu. Letalo družbe »Transcontinental« je treščilo na neko športno igrišče blizu neke bolnice za paralitične otroke. Deset potnikov ter hostess se je rešilo. Vzroki nesreče niso znani, vendar menijo, da je nastala bodisi zaradi eksplozije na letalu bodisi zaradi slabega vremena, ki je pilotu preprečilo pravilno krmarjenje.
Turizem na Južnem Tirolskem
Zadnje dni se ne sliši več o atentatih v bocenski pokrajini. Seveda je prevladovalo mnenje, da bodo zadnji dogodki ovirali turizem, ki je tu skoraj glavni zaslužek za veliko število ljudi. Do zdaj pa se je izkazalo, da je število turistov v bistvu enako onemu iz prejšnjih let. Največ prehodov zaznamujejo na prelazu Brenner. Turisti prihajajo večinoma iz Nemčije, Holandske in Anglije.
Ali je Hruščev plemiškega rodu?
»V žilah Nikite Hruščeva se pretaka plemiška kri.« Tako je izjavil plemenit H. von Chruschchtevv, ki živi v Nemčiji. Dejal je, da izhaja njihova rodbina iz 16. stol. ter je poljsko-ukrajinskega izvora. Hruščevi so živeli v Rusiji ter so bili tudi na carskem dvoru, potem pa so baje padli v nemilost. — Gospod von Chru-schchtevv seveda ni ravno navdušen nad sedanjim sorodstvom!
SLOVENCI PO SVETU
Proslave papeških socialnih okrožnic v Argentini
Argentinski Slovenci so letos proslavili z večjimi slavnostmi jubilej papeških socialnih okrožnic. Tako so imeli med drugim proslave v Slovenskih domovih v Carpachayu, Lanusu, Don Boscu, San Martinu, San Justu in v Mendozi. Socialna revija »Družabna pravda« pa je za to priliko izdala posebno številko, posvečeno študiju socialnih okrožnic.
Knjiga o Koroški
Znani zemljepisec in zgodovinar dr. Anton Melik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je že pred vojno izdal več knjig o slovenskih pokrajinah, je od leta 1954 izdal v založbi Slovenske Matice zelo izčrpne opise posameznih pokrajin. Med temi je tudi knjiga, ki obsega 606 strani in opisuje visokogorski svet ob Karavankah, predvsem Koroško in Rezijo. Vse do sedaj izdane knjige obsegajo nad 3000 strani.
To delo je edinstveno te vrste in ima veliko znanstveno vrednost. Mnogo je tudi izbranih slik, zemljevidov in statističnih podatkov iz narodnega gospodarstva. U-porabnost tega dela je še toliko večja, .ker je nenavadno natančno obdelano tisto ozemlje, ki se nahaja v Avstriji, Italiji in Madžarski (samo opis celovške kotline ima 84 strani). Na koncu avtor navaja vire. človek se kar čudi, koliko jih je zbral. Škoda, da je prav knjiga, ki govori
o	Korošcih, že pošla.
Vseslovensko romanje v Lujan
Letošnjega vseslovenskega romanja v slavno argentinsko božjo pot Lujan se je udeležilo nad 2000 Slovencev. To romanje je med našimi izseljenci že tradicionalno. Med dopoldansko pobožnostjo so naši rojaki prisostvovali pozdravu škofa mesta Mercedes msgr. Serafinija, nakar so imeli slovesno sv. mašo, ki jo je daroval g. direktor Anton Orehar, ki je tudi pridigal. Popoldne pa so v romarskem domu imeli marijansko akademijo ter pobožnost za Baragovo beatifikacijo. O Baragi je pridigal dr. Filip Žakelj. Sledila je slovesna procesija z brezijansko. podobo. Procesijo je vodil škof Serafini, udeležilo se je je veliko število duhovščine in vernikov. Nosili so tudi slovenske, argentinske in papeške zastave. V baziliki so po procesiji imeli še zaključno pobožnost.
Tudi v Braziliji poučujejo
Tudi iz Brazilije poročajo novice o uspehih, ki jih dosegajo naši rojaki na tamoš-nnjih znanstvenih zavodih. Tako je univ. profesor Alojzij Fonda postal direktor oddelka klasičnih jezikov na filozofski fa-
j Molimo za naš rod |
kulteti mesta Assis. Naš drugi rojak, univerzitetni prof. Franc Košuta, je v Sao Paulu postal direktor inženirske fakultete v Mackenzie. Gimnazijo je dr Košuta študiral v Ljubljani. — V mestu Sao PJoao del Rei v državi Minas pa je profesor na fakulteti Don Bosco slovenski duhovnik Alojzij Zver.
Koncert »Korotana« v Clevelandu
Pevsko društvo »Korotan« v Clevelandu (USA) je pred kratkim priredilo svoj vsakoletni veliki koncert v farni dvorani pri Št. Vidu v Clevelandu. Slovenski rojaki so se v tako velikem številu udeležili prireditve, da je zmanjkalo sedežev. Pevski zbor Korotana, ki ga vodi prizadevni pevovodja Metod Milač, namreč upravičeno uživa dober sloves. Na programu so bile slovenske narodne in umetne pesmi ter operne arije. Nastopilo je več solistinj in solistov, med katerimi se je posebno postavil baritonist Franček Gorenšek v pesmi »Čez noč«, ki so jo na zahtevo občinstva morali ponoviti. Poleg glasovne čistosti in enotnosti pa zbor odlikuje pravilna izgovarjava slovenskega besedila, čeprav mnogi pevci že dolgo bivajo v Ameriki in žive v angleškem jezikovnem okolju, pripominja glasbeni kritik v »Ameriški domovini«.
Radio Trst A
Za teden od 9. do 15. julija Nedelja: 9.30 Slovenski zbori. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.00 Počitnice. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.45 Zbor »Jacobus Gallus«. — 18.00 Turistični razgledi. — 21.00 Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi. — 23,00 Ritmi s klavirjem.
Ponedeljek: 18.00 Italijanščina po radiu. — 18.30 Skladbe julijskih avtorjev. —
19.30 Znanost in tehnika. — 20.30 Bedrih Smetana: »Prodana nevesta«.
Torek: 18.30 Arnič: Ondina. — 18.50 Škerjančevi, Simonitijevi in Srebotnjakovi samospevi. —■ 19.00 Glasbena skrinjica. —
21.00 Za kulisami druge svetovne vojne: »6. junij 1944«. — 21.30 Violinist 'David Oistrach. — 22.00 Poezija starodavnih o-rientalskih ljudstev.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. —
18.30 Prokofiev: Šesta simfonija. — 21.00 »Sen kresne noči«, napisal William Shakespeare, prevedel Oton Župančič. — 22.45 Stravvinski: Apolon musagetes.
četrtek: 18.30 Bloch: Concerto grosso št. 2. — 19.00 Schubertovi samospevi. —
19.30 »Na vakancel«, Beležka za študentovsko mladino. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. —
22.30 Umetnost: »Pariško kulturno pismo«. Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. —
18.30 Grieg: Koncert za klavir in orkester. — 21.00 Gospodarstvo in delo. — 21.15 Koncert operne glasbe. — 22.00 Garibaldinski pisatelji. — 22.30 O slovenski 'klavirski glasbi.
Sobota: 13.30 Dobrodošle! — 15,30 Tržaški obiski: (1) »Bazovica«. — 18.30 Iz del jugoslovanskih skladateljev. — 19.00 Operne uverture in medigre. — 19.30 Žena in dom. — 20.40 Zbor »Emil Adamič«. —
21.00 »Zdravilo za bolno dekle«, ljudska igra.
Tudi za ti dve krasni deklici na odru našega zavetišča — da, tudi zanju moliš in daruješ, dragi prijatelj, ne, podpornik misijonov. Zakaj? Zato da bi postali resnično lepi, namreč, v očeh Jezusovih, človek brez nadnaravne lepote je kakor češnjev cvet, ki je padel na tla, brez vonja in prazen; nasmešek smrti.
Oživljena polemika KPI-NSZ
V nedeljo	16.	julija	vsi	na	sloven
XII. SLOVENSKI TABOR NA REPENTABRU
Naši očetje so romali na božjo pot na Repentabor in dolga stoletja prosili Marijo za varstvo in pomoč. Zadnje desetletje združujemo s tem romanjem slovenske tabore: prosimo božje pomoči in izpričujemo svoje slovensko poreklo.
V nedeljo, dne 16. julija vabimo goriške in tržaške Slovence ponovno na SLOVENSKI TABOR, ki je dvanajsti po vojni. Letošnji je posvečen našemu domu in naši skupnosti.
V prvem delu se zberemo v repentaborski cerkvici k popoldanski molitvi in pesmi. Potem pa pred cerkvijo tabor najprej pozdravijo zastopniki tržaških, goriških in koroških Slovencev. Nato je na sporedu predstava drame Janeza Jalna t
»DOM« ,
prenesena na naša tla. Vmes pesem in druge točke.
Tabor se bo pričel ob 16,30. Vabimo pa Slovence, da pridejo na Repentabor že dopoldne in tako združijo prireditev z izletom.
Tudi letos bodo vozili avtobusi stalno, ko se bo nabralo zadosti ljudi. Vendar svetujemo, da ne čakate na zadnji čas, ker se pogosto zgodi, da ne more takrat vseh odpeljati. Če le mogoče, odidite že dopoldne ali pa zgodaj popoldne.
Ena sama velika skupna naša prireditev je vsako leto, in to je Repentabor. Naj bo naša udeležba zares velika, da pokažemo s tem, da smo. Ne bo nam žal.
Nasvidenje na Repentabru!
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU
Mednarodni lesni dan na velesejmu
Na tržaškem velesejmu se je vršil VI. mednarodni lesni dan, katerega so se udeležili predstavniki tujih držav in držav udeleženk velesejma, tehniki in strokovnjaki donavskega zaledja in številni in-dustrijalci. Osnovni predmet lesnega dne je bil tropsko-ekvatorialni -les.
Sestanek, ki je bil -pod predsedstvom inž. Caimattija, generalnega ravnatelja gorskega gospodarstva in gozdov ministrstva za poljedelstvo in gozdove, je obsegal številna poročila, ki so poudarjala pomen eksotičnega lesa, bodisi na domačem, evropskem in -splošnem trgu. Že nekaj let »EXPORT - DRIVE« z dragocenim lesom zavzema zavidljiv položaj in vedno večji razmah, tako da že vzbuja zaskrbljenost pri proizvajalcih navadnega in trdega evropskega lesa. Trst je vrastel v pot ekvatorialnega -lesa in povečal znaten dovoz po morju. Trst je ze lani na velesejmu razstavil vse vrste najpomembnejšega tropskega lesa. Letos so se zunanja predstavništva še povečala z navzočnostjo Kameruna in Gabuna, ter prvikrat z uradno ■udeležbo na tujem velesejmu lesa, otok Madagaskar. S kolonialnim lesom se je udeležila tudi Portugalska in Brazilija, ki že ima načrt, da bi ustanovila v Trstu stalno skladišče pod imenom »dostave na račun komisijske prodaje«; prav tako pa tudi druge države, katere predstavljajo domače izvozne ustanove.
Sestanek o upravljanju podjetij
V	Trstu se je zaključil, v okviru XIII. velesejma, državni sestanek o novih načinih upravljanja podjetij, ki ga je organiziralo središče za gospodarski razvoj Trsta -s sodelovanjem narodnega odbora za produktivnost. Vpisalo se je 145 znanstvenikov, ki pripadajo velikim italijanskim industrijskim kompleksom in ustanovam. Sestanka se je udeležilo 73 industrijskih ustanov. Vseh poročil je bilo
24	in so razpravljala o organizaciji prodaje, upravni tehniki in organizaciji proizvodnje.
h
Padriče-Bazovica SVETKU GRGIČU V SPOMIN
21. junija je v daljni Caserti umrl naš dragi Svetko Grgič v najlepši dobi življenja: ni imel še 22 let. Vojake je služil komaj par tednov. Tri dni pred smrtjo je obolel. Nič hudega ni slutil ne on ne zdravniki. Tretji dan so ga v naglici prenesli v vojaško bolnico: bilo je ob 18. uri. Eno uro kasneje je bil že mrtev.
Bil je skavt in kot tak je imel svoj pozdrav — svoje geslo: »Bodi pripravljen
 vedno pripravljen!«. Svetko je bil vedno
pripravljen v -duhu evangelija: vedno pripravljen za vse, kar je resnično dobro in lepo. Pripravljen, da vstopi v večno božje kraljestvo, kadarkoli odpoklice nebeški kralj. V tej stalni predanosti Bogu je bil vedno veder in vesel.
Kje si je Svetko navzel dobrega duha? Sam nam je večkrat javno povedal: pri slovenskih katoliških skavtih. Vzel je zares skavtske zakone in po njih živel. Skavtska zaobljuba mu je bila sveta: do smrti je ostal zvest Bogu in domovini.
Ljubil je svojo družino in ji vse dal: zaslužek, delo, srce. Še dan pred odhodom k vojakom je doma lepšal dom svojim staršem in bratom.
Ljubil je svojo skavtsko četo, kateri je
bil četovodja. Ta mu je bila druga družina, kateri je dal tudi vse, kar je mogel. Ljubil je vsakega posameznega skavta, za vsakega posebej se je zanimal. Znal je dvigniti svoj glas nad brati skavti, a je znal vse odpustiti, prizanesti in opravičiti. Ni maral nikoli, da se govori o odsotnih. Vse bi -storil, da bi se nihče ne izgubil. Vedno je upal, da se bo ta ali oni vrnil v četo.
Ljubil je -svoj narod: jezik, petje, ljudi, zemljo. Ni mogel razumeti, kako nekateri podcenjujejo materinski jezik. Vaška skupnost, čast v-a-si sta mu bili vrednoti, katerima je treba posvetiti del svojega časa in svojih moči. Zato je tako rad sodeloval pri raznih vaških pobudah. Težko mu je bilo, da je nad našim narodom zavladal brezbožni komunizem in da je ravno ta razklal našo manjšino na več taborov. Kolikokrat je rekel, da sodeluje pri skupnih vaških zadevah samo iz ljubezni do svoje vasi.
Ljubil je Boga in Ga javno častil. Ni se sramoval svoje vdanosti — Bogu in Cerkvi. Naravnost ponosen je bil -na svoje versko prepričanje. Znal je neustrašeno braniti resnico. Kako -se je ogreval pri raznih debatah. Zato so ga vsi spoštovali in nihče se ga ni drznil zasmehovati ali napadati.
Vsak je videl v njem značajnega fanta: staršem vdanega sina, vestnega delavca, prepričanega Slovenca in katoličana. U-stanovil bi lepo vzorno družino po končani vojaški službi. Tako je koval načrte in mi z njim!
A Bog je v svoji za nas nedoumljivi modrosti drugače odločil. Ni morda hotel to prezgodnjo smrt kot žrtev za rešitev maše farne mladine; kot opomin staršem, naj vzgajajo otroke v plemenite ljudi ne pa v živalsko živeča človeška bitja?
Vojaške oblasti so priredile v Ca-serti pogreb, katerega se je udeležil sam general Andreani s svojim štabom, in poskrbele za prenos pokojnika v -domačo vas: na Padriče. V nedeljo 25. junija pa so mu župnija, vaščani, skavtska družina in vojaške oblasti priredile na domačih tleh veličasten pogreb. Nepregledna množica, okrog 100 skavtov, vojaška častna četa in 11 duhovnikov so spremljali vzornega pokojnika najprej do župnijske cerkve v Bazovici in nato na pokopališče.
Tu je v ganjlivih besedah orisal lik umrlega skavta Ivan Theuerschuh. Nad grobom je zatrobil skavtski rog, zastave so se poklonile, skavti so zmolili skavtsko molitev, padla je na krsto domača zemlja in v zadnji pozdrav je zapel pevski zbor svojo žalostinko.
Svetko ni mrtev! Živi pri Bogu! Tolaži naj žalostne starše in vse, ki so ga ljubili. Sveti naj s svojim lepim zgledom naši mladini!
Marijan živic, župnik
Na praznik sv. Janeza Krstnika sta stopila v zakon kar dva para: Klara Grgič iz Gropade je poročila Angela Starca iz Kontovela, in Marija Stopar iz Bazovice je vzela Lucijana Bereceta iz Koludrovce. Slednja je bila že iz otroških .let zvesta cerkvena pevka. Njen odhod iz župnije pomeni hudo izgubo za naš cerkveni zbor. Želimo ji, da bi pridno prepevala v zgo-niški fari. Obema paroma srečno zakonsko življenje!
Še vedno nimamo župana
Potekel je že dober mesec od zadnjih volitev, pa smo še vedno brez nove mestne -uprave. Občinski svet se namreč še ni sestal, da bi izvolil župana in upravni odbor. Izgleda, da do sklicanja občinskega sveta ni še prišlo prav zaradi težav za sestavo odbora, kajti demokristjani nimajo več absolutne večine ter morajo iskati zaveznikov. Vse kaže, da se bodo povezali s socialnimi demokrati, ki imajo v novem občinskem svetu štiri -sedeže, ter v pokrajinskem dva, kjer krščanski demokrati tudi ne morejo več sami vladati. Pogajanja so se vršila -tudi med o-menjenima strankama ter liberalci, -a prav gotovo ne bomo imeli kake tristranske koalicije, kajti nasprotja med demokristjani, -posebno še saragatovci na eni ter liberalci na drugi strani -so prevelika, da bi se lahko zedinili na skupnih osnovah.
Ustoličenje novega kanonika msgr. Ristisa
Na praznik sv. Petra in Pavla jc bilo v goriški stolnici slovesno ustoličenje novega kanonika msgr. Luigija Ristisa. 0-brede je vodil prošt msgr. Soranzo. Navzoči so bili sobratje kapitlja, semeniščni-ki in veliko drugih duhovnikov iz mesta, poleg mladine KA, skavtov ter lepega števila vernikov. Po končanem ustoličenju je imel novi kanonik msgr. Ri-stis slovesno sv. mašo ob asistenci čč. gg. Bressana, Zambonardija in dr. Humarja.
Ob sobotah bodo banke zaprte
Od sobote 1. julija dalje bodo vse banke ob sobotah ves dan zaprte. Ker ta nova odredba ni bila pravočasno dovolj javljena, je zbudila v mestu precej nejevolje.
Nadaljuje se množično cepljenje
Po vseh občinskih ambulatorjih se nadaljuje množično cepljenje otrok in tudi odraslih proti poliomelitisu. Cepili so že nad 2000 otrok. Med meščani je zavladal velik preplah zaradi smrti 15 letnega fanta di Lenardija in malo potem še njegove 10 letne sestre in drugih slučajev obolelosti. Doslej pa niso zaznamovali novih slučajev
in upanje je, da se je bolezen omejila le na to število žrtev. V nasprotnem slučaju bi bile v nevarnosti vse otroške kolonije, kar bi pomenilo za otroke veliko izgubo.
Tradicionalna tombola sv. Petra in Pavla
Približno 6000 oseb, med katerimi zelo veliko število Jugoslovanov se je v četrtek zvečer na praznik sv. Petra in Pavla udeležilo tradicionalne tombole na goriškem Travniku v korist zavoda Lenassi. Tradicionalna je bila tudi zakasnitev, saj se je začela tombola šele ob 21. uri. Srečni zmagovalci so letos sami Goričani in sicer: kvaterno v znesku 10.000 -lir je zadel 19 letni Giovanni Sforza -skupno z Valerijo Comelli, činkvino v znesku 20.000 lir sta zmagala Aurelio Massari in Elizeo De Marchi, glavni dobitek, tombolo v znesku
70.000 lir pa je zadela gospa Ofelija Forna-sari. Dingo tombolo sta zadeli dve ženski, Marija Rutar in Liliana Stripoli.
Splovitev velike turbinske ladje »Galileo Galilei« v Tržiču
V	nedeljo so v Tržiču splovili veliko turbinsko ladjo »Galileo Galilei«, ki tehta
27.000 ton. Ladja bo služila za povezavo s prekomorskimi deželami, zlasti z Avstralijo. Novo ladjo je blagoslovil goriški nadškof Ambrosi, botrica pa je bila soproga predsednika vlade ga. Biancarosa Fanfani. Slovesnosti sta se udeležila tudi minister za državne soudolžbe Bo ter predsednik IRIja PctriUi. Minister Bo -se je zadržal tudi v Gorici, kjer so mu prikazali trenutne potrebe pokrajine.
»Galileo Galilei« ima izredne značilnosti, med katerimi je zlasti hitrost (24 Vozljev na poti, in 26 pri vajah), in je najvišja italijanska ladja. Ima 27.500 ton in prostora za 1.700 potnikov. To bo Lloydova admiralska ladja. Uporaba lahke snovi in na pol tujega materiala postavlja ladjo na prvo mesto, v lepotni ladijski opremi. Druge značilnosti ladje so: dolžina skoraj 214 metrov, širina 24 m. Posadka šteje 400 mož. Ladja ima 5 stalnih in 4 delne mostove. Zračne priprave omogočajo v vseh prostorih temperaturo 27 stopinj, kadar
jih je zunaj 35 stopinj; ter 18 stopinj, kadar je zunaj 10 stopinj pod ničlo. »Galileo Galilei« ima najmodernejše kabine in je tehnično na -prvem mestu, da omenimo le priprave za o-miljenje valovanja tipa »Denny Brown«, ki ga zmanjšajo od 26 na 9 stopinje, oziroma ga praktično odstranijo. Ladja je grajena še posebej na zahteve linije, kateri je namenjena, kjer se srečujejo interesi turizma in emigracije. Zato ima -ladja dva razreda: prvega in turističnega. Vsi prostori, ne glede na razred, so posebno udobni, elegantni, svetli in moderni.
Velik prostor je namenjen krovu, kjer so 4 bazeni in veliko prostora za igre. Poleg drugih prostorov so nadalje še: kapela, kino dvorana za 200 sedežev, brivnice, modni -saloni, bolniške sobe in tiskarna ter drugi. Posebna novost ladje je telekino, ki ga sestavljajo telekamere i-n ki-nomatografski projektorji, ki bodo lahko prenašali domače in tuje televizijske predstave, kakor -tudi kino projekcije na krovu, igre in dogodke s poti.
Sestanek o cestah
V	Vidmu se je vršil, ob navzočnosti ministra za upravno reformo -senatorja Tessitorija, -sestanek avtomobilskega kluba treh Benečij o cestah v Treh Bene-čijah. Razpravljali so o vprašanjih cestnih zvez v severovzhodni Italiji. Minister Tes-sitori je izjavil, da -se je v zadnjih -letih vedno bolj izražala nujnost, da se dežela Furlanija-Julijska Benečija poveže s Srednjo Evropo. Senator Tessitori je izrazil željo, da bi krajevne ustanove z državno pomočjo, mogle uresničiti načrt, da bi zgradile pomembne -oestne žile, ki bi povezale Benetke, Trst, Padovo in druga mesta s Srednjo Evropo.
Šolski izidi
Pri vstopnem izpitu za I. licej sta izdelala Figelj Antonija in Pelizzo Lucijan. Ostali imajo popravljalne izpite.
Šolski izpiti
NA NIŽJI SREDNJI ŠOLI v Gorici so izdelali nižji tečajni izpit sledeči dijaki: Ba-ssa Boris, BERTOSSI Edi (odličnjak), KRIŽMAN Dušan (odličnjak), Lakovič Branko, Leghissa Zvonko, Pahor Angel, Prinčič Jožef, Sosol Marjan, Valentinčič Emil, Cescutti Ana, Korsic Marija, Lasič Marija, Leban Maja, Mikluš Ksenija, Pacor Marija, Paulin Nataša, Ouinzi Adele, Ra-detič Marija, Žnidarčič Ana.
6 dijakov je zavrnjenih. 20 ima popravne izpite.
NA STROKOVNI ŠOLI v Gorici so izdelali zaključni izpit sledeči dijaki: Devetak Ludvik, Fajt Radimir, Kovic Stanislav, Lutman Dušan, Lutman Milovan, Miklus Ivan, Predan Alfred, Prinčič Wi-Ijem, Sfiligoj Radovan, Tomšič Marjan, Urdih Karel, Zezlin Viljem, Brisco Dorina, Delpin Nadja, Florenin Boža, Hlede Bogdana, Lutman Duška, Makuc Nada, Malič Bojana, MOZETIČ Sabina (odličnjakinja) , Pelicon Zlatka, Petejan Milojka, Škorjanc Marija, Ziani Zdenka, Cozlo-vic Mira, Maraž Ana, Sturman Jelka.
1	dijak je bil zavrnjen; 15 ima popravne izpite.
.Katoliški glas“ v vsako j slovensko družino I I
štev. 2, po vaseh pa pri -naših zastopnikih-
V	GORICI: prijave sprejemajo iz lju" beznivosti v Katoliški knjigami.
ŠE NEKAJ MEST JE: povabite tudi svoje prijatelje!
Vožnja je -dolga 1350 km, potovanje traja pet dni, stroški za vso oskrbo znašaj® 17.200 lir. Pot bo vodila skozi vasi v smerJ Gorice in bodo mogli udeleženci vstopih tudi na -tej poti, da jim ne bo treba hodih zjutraj v Trst.
Pohitite s prijavami!
SLOVENSKA PROSVETJ
OBVESTILA
RAVNATELJSTVO Državne Nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnih1 jezikom v Trstu opozarja prizadete Staroda se vrši vpisovanje učencev in učehK za prihodnje šolsko leto 1961-62, kakor
sledi: za I. (prvi) razred, do vključno
25-
Sv. Višarje
Preteklo soboto na kresni dan smo otvo-rili romanja na naši božji poti. Nekaj romarjev je bilo od vsepovsod. V nedeljo in med tednom pa so prišle prve -skupine romarjev iz zelene štajerske celo tam daleč od ogrske meje.
Prejšnjo nedeljo popoldne pa je imel videmski nadškof pontifikalno mašo ob navzočnosti vseh duhovnij trbiške dekanije v zahvalo za vse milosti, ki so jih bili deležni romarji v 600 letih božje poti. * * #
Dela lepo napredujejo. Te dni urejujejo pot okoli višarskega hriba, da se bodo večerne procesije lahko vršile, ko bo veliko romarjev.
* * *
Spodaj v Žabnicah pa so te dni blagoslovili in odprli v prostorih pri Krenu -novo moderno trgovino, kar je za našo vas izredna novost.
DAROVI
Za Marijanišče na Opčinah: name510 cvetja no grob nepozabnega Svetkota 6r" giča daruje družina Sosič iz Bazovi®6
2.000	lir.
Za Katoliški doni: Milka Goričan 3.0&1, N. N. 500; U. Z. 5.000; dve gospe iz logne 10.000; N. N. 15.000; N. N. 500;
N. družbeniea 10.000; N. N. 5.000; Mili®® Tavčar, New York 30.800; N. N. Nevv Voh' 30.800; goriška Marijina družba 12.000 h®
Za Marijin dom v Rojanu: J. T. 5.0®®' P. M. 5.000; razni dobrotniki z Opčin 9° gospe Piščanc-Fajdiga Marija 17.000 br
Bog plačaj!
'ff
Za Slov. Vincencijevo Konferenco v stu, ul. Trento, 2: M. N. 10.000 lir.
Bog plačaj!
SAMO ŠE DO 10. JULIJA imate čas da se prijavite za izlet
NA DUNAJ IN PO DRUGIH KRAJIH AVSTRIJE,
ki ga organizira Slovenska prosveta v Trstu. — Podrobni načrt je bil objavljen t Kat. glasu pred 14 dnevi. Ponovimo, da bo to eden najlepših izletov v inozemstvo. Obiskali bomo res -lepe kraje, ogledali si najznamenitejše točke v mestih in se u-stavili v našem svetišču pri Gospe Sveti in Maria Zeli. Celovec-Graz in predvsem Dunaj: Dunaj v večernem siju, Prater, Schbnbrun, galerije, cerkve... Dunaj včeraj in danes.
Poskrbeli smo za udobno vožnjo, za Pn' jetna prenočišča med potjo in za dobro hrano. V-si pa bomo prinesli s seboj mnogo dobre volje in bomo ustvarjali prijetno slovensko razpoloženje.
PRIJAVITE SE TAKOJ, tisti, ki se še niste!
POTNO DOVOLJENJE si na osebni izkaznici preskrbite sami!
PRIJAVE v Trstu: Trgovina Fortunato (poleg cerkve sv. Antona Novega) d1 pismeno na Slovensko prosveto, ul. Trento
julija in za II. i-n III. razred, -do vključh® 25. septembra t. 1.
ROMANJE NA SV. VIŠARJE. VodstV® tretjega reda sporoča, da naj -se zbereJ® romarji za Sv. Višarje na trgu pred kap® cinsko cerkvijo 15. julija ob 7. uri zjutM za odhod. Vrnemo se -naslednji dan zveče®
ŠOLSKO SKRBNIŠTVO V GORICI obvešča, da je na razglasni deski razobešeh® lestvica službenih namestitev' profesorji na srednjih šolah za šolsko leto 1961^’
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp®^, trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Mot Tiska tiskarna Budin v Gorici
it$
ZAHVALA
01) bridki izgubi našega dragega
SVETKA GRGIČA
se najtopleje zahvaljujemo vsem, tki ste se tako številni udeležili njegove zadrt zemeljske poti, ga počastili z venoi, petjem in prosili za njegov blaženi mir v Bog*‘ Posebna zahvala čč. duhovščini, vojaškim oblastem, Skavtski organizaciji ter »J*’ nemu starešini p rol'. Ivanu Theuerschuhu in vaščanom.
Padriče-Bazovica, 26. junija 1961.
Družini GRGIČ in S<