[^i a^riškawdowovima hi K* * ' * AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY ^KlttttUSJX I fyllttlt" NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ■ ,. „ . / , * ' . • " - ^ ,. . » , J| _ - ________ ____' _____•__• ^______, . XXIII. VOL XXIII. Denarja kot smeti za sebe in druge. t Boston, 30. julija. V ameriških finančnih krogih vlada veliko zanimanje radi senzacije o katerih se govori danes pa vsej Ameriki, kako je mogel neki Charles Ponzi, ki je sel pred osmimi meseci omival kuhinjsko posodo v Bostonu, pridobiti v tem ^kratkem času $8.500.000. Za ,ta slučaj se zanimajo tudn Državno pravništvo, poštni oblast in davčna oblast. Ta "hitro peCeni" milijonar namreč noče povedati natančno, na kak način je tako hitro zabogatel. Pravi samo, da je delal pošteno in da naj oblasti same pronajdejo sistem, s katerem, je delal. Kolikor se je izjavil je sledeče: Prišel je leta 1904 iz Italije s $2.40 v žepu. Potem se je oženil s hčerjo nekega trgovca. Pred osmimi meseci, ko je videl, kako je* začel padati tujezemski denar na borzi, je videl lepo priliko, da si napra vi nekaj denarja. Potreboval je pa nekaj kapitala. Razglasil je v ta namen med svojimi rojaki, da plača vsakemu, kdor mu posodi denar po 50 •odstotkov in sicer vsake tri tri mesece, toraj bi to zneslo Eo 200 odstotkov na leto. judje so mu zaupali in de-^iar je kar deževal k njemu Kako, da so ga morali kar v □košarah nositi na banko. Potem je začel Ponzi špekulirati. kakor pravi, z mednarodnimi poštnimi money ordri, id so bili vpeljani še pred voj no v vseh drŽavah sveta. Da-sf je fujezemska valuta padla na borznem trgu, je ostala vrednost teh kupbpov ista kakor pred vojno. Ponzi jih je kupoval v Ameriki, ter pošiljal v razne države v Evropo tam si jih jfe pustil izplačati in denar zopet poslati nazaj. Ako je recimo poslal v Italijo tak poštni kupon, je dal zanj v vrednosti pred vojno nekaj čez 4 lire. Ker pa je bil v Italiji sedaj dolar posko Č|1 na 18 lir, je zaslužil pri vsakem takem kuponu 14 lir. In ker je dejal to v jako oBsežnem trgovanju, je ue-vno, da si je napravil v tako krafkem času toliko milijonov. Natančnih podrobnosti Ponzi noče izdati. Zadnje dni je začel i izplačevati vlagateljem denar nazaj in je plačal samo v četrtek preko dva milijona nazaj. Vsi 'oni, ► ki so vložili denar pri njem, je,danes zabogatelo. Tako je neka stenografinja vložila pri njem $50 in je dobila po osmoh mesecih $1500 nazaj. Ponzi pripoveduje, da mu je neki newyorški bankir ponudil $10.000.000, ako mu razodene podrobno skrivnost nje gove Icupftije. Nekateri pravijo, da nI mogel na ta način naoravitl toliko denarja in oblasti preiskujejo slučaj. — o- ' — Hišni gospodarji so povišali najemnino železniškim uslužbencem, ki so dobili zadnje dni zvišanje plače, na tO—15 odstotkov. Uradniki unije železničarjev se bodo . obrnili s posebno prošnjo na predsednika Wilsona, da ustavi enako postopanje. — 7 letni Frank Gregg je bil ubit od vlaka Nickel Plate železnice v Lakewoodu, ko se je igral na tiru Železnice. Fant je sin urednika Gregg od časopisa "Industrial Digest". — Pismo ima pri nas Frank Gov. Cox je naklonjen Jugoslovanom Washington, 1. avg. Predsednik Wilson bo pustil guvernerju države Ohio, James Coxu, demokratičnemu prejd sedniškemu kandidatu, pro- i ste roke glede načrta v upra- : vi ameriške vlade, v slučaju j da je Cpx zvoljen. Nadalje i se poroča, da je predsednik i Wilson v dobrem zdravju, % da se jeseni poda na pot ter : bo govoril v raznih mestih v < prilog Coxa: Cox in 'Wilson sta imela zadnje čase mnogo I posvetovanj, pri katerih sta ] se popolnoma zjedinila gle- < de programa v bodočnosti, in j kot se zatrjuje iz intimnih demokratičnih krogov, Je i Cox popolnoma istega mne- 1 nja glede zunanje politike j Zjed. držav kot je Wilson, i Dasi bi Cox nekoliko popu- : stil glede mirovne pogodbe, 1 pa v bistvu zastopa isto stali- I šče kot Wilson. j To je največjega pomena za nadaljno usodo Jugoslova I nov. Demokratična stranka, z Wilsonom na čelu, se je neprestano poganjala za male i narode ter je stavila v svoj 1 program samo - odločevanje \ narodov, toda republikanska večina v kongresu je znala to dosledno preprečiti. Gotovo ] je, da med Italijo in Jugosla- < vi jo pride prej ali slej do o- 1 boroženega spopada, ker je i mir zlepa nemogoč, in v tem i slučaju je največje važnosti za Jugoslovani, da je demokratični predsednik Zjed. držav. Jugoslovani v Ameriki, ki so državljani, morajo to sprevideli in delovati za James Coxa kot bodočega predsednika. Tu ne pride v poštev mož, ki bo na krmi- < lu vlade Zjed. držav ter bo vodil politiko Amerike napram zunanjim državam. Cox bo naslednik Wilsona, kar se tiče njegovega progra ma, in kaj so Jugoslovani Wilsonu dolžni to ve vsakdo. Skrajno nesmiselno in malo* dane zločinsko je delovati proti Coxu v trenutku, ko še ni odločeno Jadransko vprašanje. Jugoslovani v Ameri" ki mnogo lahko pomagajo k uspehu Coxa. Da je zvoljen republikanec Harding, imajo Italijani proste roke, in že danes vse laško časopisje v Ameriki kar tekmuje, kdo bo več naredil za Hardinga, ker dobro vedo, da jim Harding v slučaju izvolitve moralno pomaga. V tem pogledu J ugo slovani ne snrijo zastajati, ker gotovo je, da bo zvoljen Cox ali Harding, in le od Coxa imajo Jugoslovani pričakovati prijateljske pomoči, v slučaju, da pride do spopada med Italijani in Jugoslovani. To naj si zapomnijo dobro vsi ameriški državljani jugoslovanskega rodu. o — V soboto zjutraj ob kaki poltretji uri se je zbudil naš slovenski florist Mr. Ignac Slapnik vsled silnega ropota. Zaslišal je naenkrat, da je štrbunknil na tla dimnik iz strehe, kmalu nato pa je reki?—cmok, in na tla je priletelo nekaj težkega. Slapnik je mislil, da so tatovi) poklical je rojaka Kun deta, J ki ima v hiši sobo. Oborožila sta se z Železnimi '^pami'* in hajd na razbojnike. Ko prideta na dvorišče, Ifa videla tam nekega rojaka, ki je na vprašanje, kaj išče tod, odgovoril, da ga "luna trka." Rojak Kunde, ki pa je bolj izveden v teh slučajih, pa s sigurnostjo trdi, da ga je "tr-kal" rejzinžek. * > 1 ' ' "" a, .'V " / ' ■ v ■■■ •" lil m" Pravi morilec se prepozno oglasil New York, 1. avg. Pet minut pozneje, ko so posadili 18 letnega Elmer Hyatt na električni stol, kjer je umrl, se je po telefonu oglasil na glavni policijski postaji neki moški, ki je zahteval, da se usmrtitev Hyatta nemudoma ustavi, kajti Hyatt je nedolžen in on kriv. Hyatt je bil obsojen na smrt, ker se mu je "dokazalo", da je ubil nekega policista. Dočim je en policist govoril z nepoznan-cem po telefonu, je drugi policist hitro dognal, odkod prihaja telefon. Skrivnostni tetefon je prišel iz neke bližnje lekarne, kamor so se podali policisti in aretirali Robert Barron, ko je zapuščal lekarno. Pri njem so dobili kopije več telegramov, v katerih je prosil governerja naj pomilosti Hyatta, ker Hyatt ni morilec; toda "dokazi", katere je imela sodni-ja proti Hyattu so bili tako "močni'*, da je moral Hyattx umreti na električnem stolu, ker se je pravi morilec prepozno oglasil. o — V petek popoldne si je prerezal vrat Slovenec Frank Česen, star 28 let, doma iz Gorenjskega. Bil je oženjen, družina stanuje na 1021 E. 62nd St. on pa si je končal življenje na 6230 Carl ave. kjer je stanoval zadnjih 13 dni. Ker ni hotel podpirati družine, ga je dala žena večkrat zaprt in je ravno pred kratkim odsedel 1 mesec v prisilni delavnici. Grozil je večkrat poprej, da si bo končal življenje. V petek je svojo grožnjo tudi izpolnil. Naslonil se je na kopalno banjo in si štirikrat prerezal vrat in šele četrtič, ko si je prerezal sapnik, je nastopila smrt. Pogreb je danes. Bil je član društva Maccabees. — Mrs. Marija Kroupa, 471 Jewett ave. je vložila tožbo za ločitev zakona proti svojemu možu. Vzrok je, ker njen mož že šest mesecev ni spregovoril z njo niti besedice, in tega da ona ne more prenesti tega "miru.*' — Dne 3. julija so lopovi Frank Filipovski, Mike Sta-, na in Andrej Vojner prišli v poslopje tovarne The Smeed Box Co. kjer so "ukradli $2. 167.18, kar je bilo namenjeno za izplačilo delavcem ter ubili stražnika William Howe. Policija je tri roparje kmalu izsledila in aretirala. Sedaj pa, predno gredo na sodbo radi ropa in umora, bodejo sojeni, da povrnejo denar, ki so ga ukradli. Tega denarja so dobili pri njih $1300, poleg tega pa ima še vsak svoje prihranke, tako da bo zadostovalo, da dobi kompanija vrnjeno, kar je bilo ukradenega. Da se vzame roparjem denar, je treba sodnjega dovoljenja. Ko se bo to poravtoalo, pride sodba glede umora in ropa. Vsi tfi-je pridejo najbrž na električni stol. —- $53.000 v Liberty bondih je bilo ukradenih na potu med Clevelandom in Toledo. Neka elevelandska banka je poslala neki banki v Toledo Liberty bondov za $57.000 v registriranem pismu, toda poštne oblasti pisma nikakor ne morejo najti. Tatvine Liberty bondov so ogromne po celi deželi. Rojake opozarja-mo, da pustijo svoje Liberty bonde registri rad, ker potem so varni pred tatvino; Ogromni zrakoplov pride preko morja. ■i" Pariz, 1. avgusta. Ker Nemci nimajo parnikov, da bi vozili z njimi toreko oceana, so prišli na i® jo, da uporabijo za to ogrolnne zrakoplove. Pravkaf je1 sedaj v delu ogromen zrakoplov, na katerem bo prostora za 600 potnikov. Na tem zrakoplovu bo 300 kabin in iv vsaki kabini postelja za ;dva. Poleg tega bodo na zrakoplovu velike kuhinje, pronienadni pro stori kakor na najfinejših oceanskih parnikih. Ti nemški zrakoplovi bodejo precej onim tipa R-34, s katerim so angleški zrakoplovci prišli preko oceana.' Žrakoplov bo 800 čevljev dolg, 80 čevljev širok in 100 čevljev visok. Gonilno silo bo dajalo 34 motorjev, katerih vsak bo imel od 150 do 200 Konjskih sil. Pljulo se bo lahwjo z njimi v vsaki smeri. Mot&rji so tako razdeljeni in narejeni, da je nemogoče, da bi naenkrat vsi odpovedali službo. Zrako plov bo preletel 4000 milj dol go pot, ne da bi bil spotoma prisiljen kje ostati. Povprečna brzina na uro[ bo 68 milj. Plaval bo lahko tudi po vodi bo lahko brzel , ^laprej s hitrostjo 35 milj na uro. Polet iz Nemčije do Npr Yorka bo vzel 50 ur, dve' uri več kot dva dni in dve n0$i. AMERIKAZAPttE MEHIŠKO MEJO: Washington, 31. julija. V Mehiki grozi zopet nova ra-buka, ker hoče governor v Spod. Californiji, Cantu, vre či sedanjo vlado in sebe okli-cati za predsednika republike. Ameriška vlada se je izjavila, da kakor hitro se začne boj, zapre mejo med Spod. Catifornijo, Mehiko in Zjed. državami. Vesti iz Mehike javljajo, da ljudstvo1 ni vneto za gov. Cantu, vendar da se je na stotine Japoncev vpisalo v njegovo armadb. MAŽARI VPADU V AVSTRIJO Dunaj, 31. julija. Oborožena četa, ki je štela okoli 800 Mažarov je napadla arzenal v Fuerstenfeldu, v Nemški Avstriji in .zaplenila preko dva tisoč pušk 21 strojnic in , mnogo municije. Orožje so naložili na tovorne avtomobile in se vrnili zopet nazaj preko meje. Enaki napadi so se zgodili tudi na druge enake arzenale, kjer so Mažari vplenili preko 4,000 pušk. V Parizu sodijo, da nameravajo Mažari pomagati Poljakom v boju zoper boljševike. NA IRSKEM JE ZOPET PUNT. Dublin, 1. avg. Kakih sest ali sedem promin^ntnih Angležev je bilo ubitih zadnje čase na Irskem od pristašev Sinn Fein revohicijonarne organizacije, med njimi Fr. Brooke, * adjutant irskega podkralja. Mnogo vojakov, pa tudi Ircev je bilo ranjenih v medsebojnih bojih. Vsepov sod se pojavljajo zakrinkani možje, ki prihajajo v javne urade in streljajo odlične u-radnike. Angleški mlnister-ski predsednik se je izjavil, da pod nobenim pogojem ne bo dovolil, da se Irska odloči od Anglije. m ■ •" — "Mrs. Erste, tajnica dr. sv. Ane, št. 4. S. D. Z. je bila zadeta v petek zvečer od avtomobila tik pred svojim domom, in je dobila nevame poškodbe. Odpeljali so jo v St. Gair bolnišnico. Zlomljeno ima vratno ipst. .*, Sj i t-m■ - i,- • .»-, Tarifi na železnicah se dvignejo Washington, 31. julija. — Državna trgovska komisija je dovolila železnicam zvišanje voznih tarifov ameriških železnic za en biljon in pol dolarjev. Železnice so zahtevale zvišanje tarifov, da pokrijejo izdatke, ki so nastali vsled povišanja plač železniškim uslužbencem, kar znese okroglo $600.000.000 in da se omogoči šest odstotni čisti dobiček železniški u-pravi. Zvišanje voznih cen stopi v veljavo pred 1. januarjem. Železniški tarifi se bo do zvišali sledeče: Vozni listki za potnike se zvišajo za 20 odstotkov, in spalni vozovi za 50 odstotkov. Prevozne cene tovorom se zvišajo za 40 odst. na vzhodu, za 25 na jugu, za 35 na zahodu, t. j. od Mississippi reke do Rocky gorovja in za 25 odst. vzhodno od Rocky gorovja pa do Pacifika. Zvišanje tovornega tarifa se računa $12 povprečno na vsakega mož-icega, žensko in otroka v Zjed. državah, na podlagi ljudskega štetja, ki je doseglo 105,000.000 v letu 1920. Železn^e so izj$yile, da bodo s zvišanjem cen v stanu nabaviti si 100.000.000 tovornih železniških voz, 2,000 lokomotiv in 3,000 potniških voz, katere neobhodno potrebujejo. Kakor znano, je kongres odločil, da preide uprava ameriških železnic zopet v roke privatnih kapitalistov Veliko boljše bi bilo za ameriški narod, da'bi se uprava železnic obdržala v državnih rokah, kakor pa da se nahajajo pod kontrolo posamez-. nih kapitalistov, ki vedno in vedno prihajajo na dan z novim zvišanjem tarifov. -o--. — V našem uradu nas je obi skal šerif okraja Cuyahoga Mr. Ed. Hanratty in nam po-vedar marsikatero zanimivo 0 svojem delovanju kot šerif. Posebno zanimanje j,e vzbudila njegova trditev, da sedaj ko je prohibicija v pol-nimoči, da se to ječam prav nič ne pozna. Šerif je kor znano vrhovni oskrbnik vseh ječ ter zastopnik drŽave v vseh kriminalnih zadevah. Mr. Hanratty se je izjavil, da ima sedaj, v času prohibicije ravno toliko jetnikov ali pa več kot tedaj, ko se je pilo na debelo in široko. S*šeri-fom zajedno nas je obiskal tudi njegov prvi namestnik Mr. J. T. Bali, ki kandidira za okrajnega blagajnika. Mr. Hanratty kot Mr. Bali sta kandidata pri primarnih volitvah, ki se vrtijo 10. avgusta in jih priporočamo rojakom, ker sta dosedaj pokazala naj večjo točnost, red in napredek v svojih uradih. — County prosecutor bo začel sedaj preiskovati one trgovine, kjer prodajajo po 2 centa vžigalice. Pravi, da ni nobena potreba, da bi se računalo 2 centa za par žvep lenk. Mnogo trgovin v mestu prodaja 12 škatljic za 10 aen-tov, dočim drugi prodajajo iste žveplenke po 2 centa škatljica. — Društvo Z. M. B. ima 5. septembra piknik na Kastel-! Čevih farmah. Program bode 1 jako zanimiv in bo obilo za-i bave. — 12 letni Bert Fascine se je obesil na avtomobilski trnek, kije dirjal po cesti, toda je padel in prišel pod kolesa, ter bil na mestu ubit Boljseviki namerava- jo zavzeti Varšavo. i i Paris, 31. julija. Trocki je dal povelje, da boljševiška armada zasede Varšavo, glav s no mesto Poljske, predno se i začno mirovna pogajanja, j Poljski mirovni delegatje, general Romer, polkovnik Sollohub in minister Brob-levski, ki so dospeli v Brest-Litovsk, kjer se začasno začno ipirovna pogajanja med Poljaki in boljševiki, so dobili naznanilo, da jih boljševiki ne bodo sprejeli pred 4. avgustom. Vidi se, da hočejo boljševiki pridobiti časa, da pkupirajo čimveč poljskega ozemlja, predno se začno mirovna pogajanja. Prvi termin za mirovna pogajanja je bil odločen na 26. julija, potem se je podaljšal na 1. avgusta in sedaj zopet na 4. avgusta. čimveč ozemlja okupirajo boljševiki, temložje bodo potem diktirali mirovne pogoje Poljakom. Boljševiki streme zatem,-da okupirajo Varšavo in ako tega mesta ne zavzamejo pred 4. avgustom se zdi, da bodo zopet preložili dan mirovnih pogajanj. Medtem se pa naznanja, da se poljske čete neprestano umikajo. Oddelek poljske armade, ki se je umikal pred boljševiki, je prekoračil nemško mejo zahodno od Sinezy-na, kjer so Nemci Poljake prijeli in razorožili. To kaže, da so Nemci precej v prijateljskih odnošajih z boljševiki. Poveljstvo poljske armade je izročeno sedaj generalu Haller-ju, ki se je izuril v francoski armadi. Vsa važ-nješa vojaška mesta so bila poverjena francoskim častnikom in pričakuje se, da se vsa poljska armada na novo reorganizira. o -- — Jugoslovanski denar je zopet padel. Danes je cena za sto jugoslovanskih kron $1.35. Najvišja cena, ki jo je dosegel je bila $1.70. — Pretečeno soboto so prebivalci mesta Dayton priredili ogromno parado v po-Čast governerju James Čox, kandidatu demokratične stranke za predsednika. 12. 000 oseb je korakalo v paradi. v — Iz trgovine s tobakom na 3607 St. Clair ave. so telefonirali roparji v sredo zve čer na glavno policijsko po-stjao:^ "Hej, glavni policijski stan? Mi se nahajamo v trgovini na 3607 St. Clair ave. Ubili smo paznika in odnesli vse, kar se je dalo nesti. Pridite hitro sem!" Policija je res prišla, pa ni dobila druze-ga tot razbito steklo in dva pakelca cigaret sta zginila. — V hiši Frank Messaria, za razpelom ob steni je našla policija majhen listič papirja na katerem so bila napisana štiri imena. 13 letni umorjer nega Frank Messaria, katere ga je umorila laška črna roka, je povedal policiji sledeče: Ko so člani črne Roke napadli mojega očeta, 19. ma ja letos, z namenom, da ga ubijejo, pa so ga samo ranili, je bil oče odpeljan v bolnišnico. Ker je mislil, da bo umrl, mi je ukazal napisati štiri imena, in Če umrem, to so mo ji morilci. Sin je spravil imena za razpelom v sobi, in ko so čmorokarji ubili očeta 26 julija, je sin se spomnil na imena in izročil listek policiji. Policija je aretirala doti-cne, jih izpraševj^la 24 ur, toda brez uspeha, nakar jih je morala spustiti. Ali sledijo premo-garji Wilsonu? Washington, 31. avg. Pred sednik Wilson z žalostjo in skrbjo opazuje premogarski položaj v deželi, kot se je izjavil včeraj v posebni poslani ci, katero je poslal vsem pre-mogarjem. Wilson prosi vse premogarje, da se vrnejo na delo in pristavlja, da Če pre-mogarji ne gredo na delo, država ne more ničesar ukreniti v korist premogarjev, ki so podpisali lestvico, toda so kljub svoji obljubi pustili delo. Predsednikova brzojavka vsem premogarjem se deloma glasi: "Ž globoko žalostjo opažu jem, da so premogarji zapustili svoie delo, posebno v državi Illinois, kljub obljubi, da se bodejo držali, kar pro-najde državna preiskovalna komisija in odloči. Žalosten sem ne samo, ker nečete kopati premoga pod pogoii, katere ste sami podpisali, kar bo povzročilo mizerijo v tisočih domovih to zimo in up-Ijivalo na industrijo. Kaj bo s prihodnjostjo? Kako se morejo delati pogodbe, če se slednjih ne držite. Kako se naj vrnejo normalne razmere kako naj se etne znižajo, če se ne držijo kontrakti, ki & bili podpisani od vasf Izjava teh podatkov naj bi bila zadostna, da vzbudi pri va* čut o krivi ppti, katero ste nastopili in o krivici, katero ste naložili deželi, ko ste šli nepostavno na štrajk. Pri preiskavi komisije se )e res dognalo, da se je ponekod zgodila krivica, in raditega se mora komisiji dati čas in prilika, da se te krivice popravijo. Toda dokler so premogarji na štrajku, nikakor ne morem naročiti komisiji, da začne z delom, ker bi bilo to proti pogodbi, katero ste podpisali. Raditega moram zahtevati, da se štrajkarji vrnejo na delo in s tem pokažejo svojo dobro voljo. Ko bom slišal, da se ie to zgodilo, skličem nemudoma komisijo premogarjev in lastnikov premogov nikov, da se odpravi krivica, ki obstoji. — John W. Joyce, ki je obtožen, da je ustrelil Wm, Kagya, je bil v četrtek ponovno aretiran radi pijanosti. — Detektivom v Steuben-ville je nekdo naznanil, da i-ma Mrs. Hraji precej žganja doma in da ga sama knluu Ko so detektivi dospeli na U-ce mesta in vse preiskali, niso mogli najti ničesar. V hiši je ležala 16 letna hči Mrs. Hraji. Detektivom se je zdela postelja precej debela, h) so prosili "bolno" hčerko, naj vstane, in glej — v žim-niči je bilo pet galonov žganja. Aretirali so na to Mrs. Hraji ter hčer, ki je bolezei^ samo hlinila. — V vozu cestne kare je umrl neki moški. Truplo so dobili, ko je kara pripeljala na Square. V njegovem žepu so dobili unijsko karto Gottfried Ostermeyer. Po poklicu je bil karpenter, in poleg mrtvega trupla so dobili nekaj orodja. Gotovo je šel mol na delo, pa je spotoma umrl. — Mlekarji in farmarji se še niso zedinilJ radi cen mleka. Farmarji zahtevajo 36 centov galona, medtem pa ničejo dati mlekarji več kot 3Hc. Alco se do torka ne zedi-nijo, ne bo mleka v mestu. ■ > X . J "AMERIŠKA DOMOVINA" _(AMERICAN HOME) NI I O č If I D At trn Ameriko ... - $100 3U CUfmkud po poiti - 95.00 aU Brropo.....$5.50 f-am-na jtoTlifca - . - fc Vu piUM, d*iai~in dun at) m M*Uj» II "Amrtlka Damevina" 111» » CU* Afi?N. Ctovelaad, Ofcle Tel Cay. PriMKtD IIP IAMBS DKBEVEC, Publistur_ LOUIS J. F1RC. Editt ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read k/ 25.099 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rales on request. American in spirit Foreign in language only Entered aa second-clue nntter January 5th 1000, at the poet office at Cleveland, Ohio under the Act ef March 3rd, 1070. _ No. 89. Mon. Aug. 2nd 1920 Kako prohibicija deluje? Odkar je stopila narodna prohibicija v veljavo, je preteklo šest mesecev, kar pa nikakor ni dovolj, da bi mogli koneCno znati za rezultate prohibicije in podati definitivno mnenje. Ena stranka pravi, da je prohibicija pravi "blagoslov" a druga stranka pravi, da je "prokletstvo'\ Sigurno je le eno, da se namreč obetanja prohibicije niso izpolnila, in da je mnogo stvari se drugače zvršilo kakor se je pa obetalo. N. pr. pričakovalo se je, da se vrne v domovino kake tri milijone tujezemcev, ker ne bodo dobili pijače, resnica pa je, da se jih je tekam zadnjega leta vrnilo le 123.522, kar je veliko manjše število kot povprečno število od leta 1907 do 1919. Ker so bili ti tujezemci leta in leta odsotni od svoje domovine in svojih sorodnikov, je umljivo, da se želijo sedaj vrniti, toda kljub temu je število izseljencev majhno, nasproti pa število onih, ki prihajajo sem, neprestano raste. To je dokaz, da pomanjkanje alkohola ni krivo izseljevanju, pač pa nepovoljen položaj v domovini. I^r^iMcljonisti na drufi strani so prerokovali, da ko nastopi prohibicija, bo mnogo manj zločinov kot prej. Tudi to se ni skazalo za resnično. Mogoče je, da policija aretira sedaj manj ljudi radi pijanstva, toda ostali zločini se nadaljujejo. Prohibicija in zločini nimajo nobene zveze, vsaj tega se v šestih mestih prohibicije ni dalo dokazati. Mogoče to dokaže v bodočnosti, dosedaj se ji to ni posrečilo. Ali ie prohibicija prinesla obrtno in industrijsko depresijo, kakor so jo pričakovali? Računati moramo, da je bilo direktno ali indirektno pri opojnih pijačah zaposljenih poldrugi milijon delavcev. Kaj se je zgodilo z njimi? Vsi so zgubili delo. Ali je raditega bilo preveč delavcev v drugih industrijah 9 Ne, demobilizacija te armade se je zvršila Gladko in brezfemirov, vsak delavec, ki je bil prej zapos-,en v alkoholn »industriji je dobil n^esto kje drugje. 60.000 tiartenderjev danes toči ginger beer ali pop ali pa maši sladoled v kozarce. Prohibicija Je imela to srečo, da je nastopila ravno tedaj, ko je v vseh industrijah zmanjkovalo delavce?. Ako bi prohibicija prišla med nas v času krize, tedaj bi čez noč dobili skoro dva milijona brezposelnih delav cev. Prohiblciia se ne sme nikdar tolmačiti po teoriji, ampak t praksi. Kjer prohibicijonisti grešijo je, ker vse tolma čijo v svoj prid, vse obračajo sebi na dobro, doČim je prav dobro znano, da ima prohibicija svoje velike napake, katerih se ne more nikdar znebiti. To veliko vprašanje, ki gre na račun osebne svobode, se nikakor ne more rešiti na papirju. Zato je treba dobiti čisto sliko, da lahko sodimo nepristransko o vseh vrlinah in Škodljivosti prohibicije. Ako se komu vzame osebna svo bodi, je treba vedeti zakaj, kolikšno korist ima člpvek od tega, ker nobena postava ni dobra, ako ljudem nosi škodo, brez vsake koristi. Nekaj je, kar je prqhibici/a prinesla s seboj, in to je sedaj 2? precej dobro ugotovljeno: ljudje so začeli uživali, razna narkotična sredstva, kot opij, morfium in druge stru pe. Dočim zmerno ulivanje alkohola ni nikdar nikomur škodovalo, nasprotno, prineslo je mnogo koristi, pa zna napraviti uživanje narkotičnih sredstev iz Čvrstih Ameri-kancev lene, breznašajne, otopele ljudi. Policija iz vseh krajev poroča, da se je uživanje narkotičnih sredstev jako pomnožilo. / Kot pri vsaki stvari, bi morale oblasti, postavodaje tu*, /di tukaj nastopiti srednjo in pravo pot. Uživanje alkohola f tako omejiti, da ne more škodovati, a v istem času v gotovih okoliščinah in pod gotovimi pogoji dovoliti uživanje lahne pijače, kar ne bi nikomur škodovalo. o » « "Prosveta'1 piše: Ker profesijonelni politikar ne more dati garancije, da se bo poboljšal, je najbolje, da presedi kazen, ki mu je določena........Tako je prav, podpostel-, ni lonec Zavrtnik. In merite vsem z enako mero. Debs tudi ni obljubil in ne garantira, da se bo poboljšal, zato je najbolje, da presedi svojo kazen. Debs je ruval proti Zjed. državam, podpiral Nemce in njih kajzerja, in dasi je najel najbolj prefrigane advokate cele Amerike, da ga izmažejo, in je imel skrajno nepristransko sodbo, se mu je dokazalo, da je veleizdajalec napram Ameriki. In ker ni oljubll, da se bo poboljšal, naj po mnenju "Prosvete" ostane v ječi. Za vse z enako mero. e • * Etbin Kristan je torej odpotoval v staro domovino, fino celo leto je moral prosjačiti za potni list, in doma so morali postaviti vsakovrstne garancije zanj, da se bo "pametno obnašal". Kar se tiče ameriških Slovencev, moramo priznati, da so se z njegovim ohdodom rešili velike more. Kristan je zmožen človek, toda svojih zmožnosti ni uporabil narodu v korist. Bil je vedn-o poln skrivnosti, zamozaljub-: Ijenosti in smolo je imel, da kamor je stopil, je stopil napačno. Sicer ni imel v Ameriki nobenega upljiva, ustvaril ni nobene stvari, za katero bi se lahko kazalo, da je narodu v korist, in kdor trdi nasprotno, je fanatik. Pac pa je res, da radi njegovega delovanja so prišli Slovenci v Ameriki v skrajno slabo luč pri vladi. Marsikdo je raditega v moralnem oziru in spoštovanju trpel. To niso prazne besede, ampak fakta, podprta z dokazi. Kdor pozna zgodovino ameriških Slovencev od leta 1914 do danes tako dobro kot mi, nam bo to priznal popolnoma. Kaj je bil Kristanov upljiv od tedaj, ko je pobegnil v Amerike do leta 1917? Molčal je kot grob o narodni svtjbodi, in pb vsaki priliki raje svaril Slovence naj se ne organizirajo proti kajzerju, kot da bi akti- BUJNO CVETOČA TRGOVINA. Rio Grende, reka ki meji Meksiko od Zjed. držav, je prizorišče jako bujno cvetoče trgovine municije in alkohola. Vzrok temu je kaj enostaven, in neki časnikarski poročevalec to jako lepo opisuje. Oni žejni Amerikanci, ki niso prijatelji prohibicije, a imajo dosti denarja, prav radi in-pogosto prirejajo izlete iz New Mexice, Arizone in Texasa v Mexico, kjer dobijo pijače kolikor hočejo. Na drugi strani pa Meksikan ci, ki imajo mnogo alkohola, pa nimajo municije (in to je življenska potreba v Meksi-ki) delajo izlete na amerikan ska tla. To je torej dvoje recipročnih potreb, in iz teh potreb se je razvila živahna trgovina po reki Rio Grande. Od onega časa, ko so vse Zjedinjene drŽave postale "suhe'', je nastala tudi trgovina ob obmejni Meksiki in Ameriki. Seveda se vrši vse tajno in skrajno skrivnostno, nihče drugi ne ve o tem, kakor oni, o katerih je gotovo, da ne izdajo ničesar. Amerikanske vojne in civilne oblasti mnogo vedo o tem, toda še daleko ne vsega. Tupasem ulovijo Amerikanci kakega Meksikanca, ki prekorači z alkoholom mejo, toda z njim ne postajo preveč strogo, ker se bojijo "mednarodnih zapletliajev". Položaj med Meksiko in Zjed. državami je že itak napet, zakaj bi se položaj radi Žganja še bolj ostril? Posledica tega je, da se civilisti ne bojijo mnogo vojaških oblasti]. Ameriške obmejne oblasti nikakor niso dorastle svoji nalogi. Ako hočejo, da bo meja bolj zavarovana, je treba tisoče vojaštva in tajne policije. Poleg tega je pa meja med Ameriko in Meksiko jako dolga, in je nemogoče >o pravilno zavarovati. Upoštevati je treba, da je meksikanska želja po muni-ciji ravno tako velika kot amerikanska želja po alkoholu. Meksikanci imajo vsak dan petindvajset revolucij, in v revolucijah je treba streljati, ker sicer gledališče ni popolno. Amerikanci pa ima jo vsak dan žefo, in jo Je treba gasiti. Kjer je želja, tam so dejanja. Včasih so Meksikanci plačevali Ameri-kancem za en naboj po 30 centov, danes je pa denar skoro zginil iz prometa. Ena galona žganja "pulque", ki diši kot smradljiva jajca, prinese Meksikancu en ducat nabojev za strojne puške. Ako je žganje boljše, se dobi zanj dva ali tri ducate nabojev. Veliko olajšavo za to ti-lotansko trgovino daje reka Rio Grande. Reka je na mnogih krajih tako plitva, da lah ko prekoračijo cele karavane. Seveda se tihotapci pos lužujejo vsakovrstnih trikov. Pred kratkim so ameriške o-blasti zaplenile par tisoč mek sikanskih klobas. Pri nadalj-ni preiskavi so dognali, da je bilo v vsaki klobasi za en pint žganja. Toda ob Rio Grande je mnogo temnih noči in neprodirne megle, in tihotapstvo cvete. Meksikanec vno pomagal pri owohojenju naroda. Za to so v dokaz njegovi članki v časopisju, njegovi govori prva leta vojn«. Igral je vlogo dvoreznega noža in Čakat, kani se položaj •> brne. Ko je bila zmaga gotova za zaveznike, je prišel na dan z Republičanskim Združenjem, ki je ena organizacija, radi katere so ameriški Slovenci moralno in materialno največ trpeli. Moralno raditega, ker Rep. Združenje ni bilo druzega kot krinka za propagando boljševizma, in kdor pogleda glasila Združenja, nam bo dal prav. Drugič, nastop Kristana pred senatom Zjed. držav, kjer se je ^lovesno odpovedal v imenu Združenja Trstu, Istri in drugim slovenskim krajem v prilog Italijanov. V maferijalnem oziru pa je škodovalo, ker je izmozgalo iz naroda 50.000 dolarjev, kateri so bili namenjeni za propagando proti Lahom. Toda dočim se proti Lahom niti z mezincem ni ganilo, so pobijali s tem denarjem narodne Slovence in širili boljševizem, a konečno so s tem denarjem kupili v Ljubljani tiskarno, "komanditno društvokjer so lastniki delničarji in' vlečejo ves profit. Koliko je pa Kristan denarja še sedaj nesel s seboj v strankarske boje, to je za boj brata proti bratu, tega ne vemo, ker chicaške gospodje ne dajo nobenih računov več v javnost. Dosti menda ne bo, ker so že zdavnej vse porazdelili. To je oris Kristanovega delovanja v Ameriki. Ameriški državljani, Jugoslovani, bodejo odslej uživali boljše ime, a rojaki v domovini ga pa že itak poznajo od prej, kakor tudi brata, ki je milijonar. In pri njem bo Etbin lahko naprej "deloval". Ozračje v Ameriki se je sčistilo. potrebuje streljiva, Ameri-kanec pa žganja. ! Italijanski junaki O kre-! su je bilo. Po vrhovih naših . gora so goreli mogočni kre-. sovi in njih žar je bil videti daleč preko demarkacijske . črte. Italijanski vojaki, nahajajoči se na straži ob demar-kacijski liniji, so strahom o-pazovali te kresove zlasti oni , v triglavskem pogorju. Prepričani so bili, da ne pome-njajo kresovi ničesar drugega kakoF-pohod jugosloven-skih čet v zasedeno ozemlje. Navdala jih je groza in strah. Kakor zajci so jeli bežati o-stavivši na svojih postojankah vse, česar niso nujno potrebovali. V Triglavskem pogorju so pustili vse šotore in utekli. Te dni so naši turisti prinesli iz Bovškega sneži-šča onkraj Triglava dva italijanska šotorja, ki so jih strahopetni Lahi ostavili na svojih postojankah. Dasi so se Italijani že lahko prepričali da je bil njih strah votel se j še dosedaj niso vrnili na svoja mesta. Iz Ihana iporočajo, da so tamkaj odkrili star rimski grob. Izkopal ga je Ivan Hribar iz Ihana št. 51. V grobu i so se nahajali lončki s pepelom in mali drobci kosti. Zal, da se niso mogli ohraniti lončki celi, ker so bili že raz-pokani, samo eden je cel. Najbolj je zanimiva svetilka, žgana iz ilovice, ki ima na spodnji strani utisnjenih šest velikih latinskih črk in sicer: ATIMER.— | Ljudsko štetje v Nemški Avstriji izkazuje 6,007,430 'oseb. Od zadnjega rednega ljudskega štetja se jje Število prebivalstva znižalo za 227, 209 oseb (3.61*). število pre bivalstva je najbolj padlo na Dunaju, v Celovcu in na Pre darlskem. Na Dfunaju so našteli 1,842,005 prebivalcev, i Uhrl je 4. julija po dolgi mučni bolezni g. Ivan Bonač, trgovec, tovarnar, ob&nski svetnik itd. Rajni je bil zelo podjeten in manjiv mož. i Italijani proti sokolskemu zletu v Pragi Iz Suiaka po-; ročajo: Poveljnik karabi-njerjev na Sušaku po j ročnik Marzelli, je prepovedal potovanje naših Sokolov 1 (iz okupiranih pokrajin v Pra go. Kljub intervencijam če-hoslovaškega konzula Je pre- ; poved ostala v veljavi. O komunizma med primor j skim učiteljstvom. Prišle so bile v javnost vesti, da je pre- 1 težna večina slovenskega u-čiteljstva v Primorju pristopila h komunistom. "Učitelj- ! ski List" piše na to: Naše -učiteljstvo ne more celotno prestopiti v nobeno politično stranko, ker ni politično, am- 1 pak strokovno organizirano : in ako bi bilo politično orga- j nizirano, bi ta organizacija 1 ne bila samo komunistična. Kar imenuje/o komunizem učiteljstva, je le organizačno 1 vprašanje učiteljstva v boju za njegove gmotne in moralne cilje. Delavska zbornica, i v katero je učiteljstvo prial- j Ijeno vstopiti, ni komunizem i in ne komunistična stranka, J ampak je zveza vseh onih stanov, ki mislijo, da si z , eo. Naše učiteljstvo nima iz- rasr. ajsm učitelji, ki stoje danes prei vprašanjem vstopa v Delay, sko zbornico, so ostali moško na svojih mestih v težkih narodnih dneh In jih niso zapustili kakor miši potapljajoče ladje. Zato nimamo niti najmanjšega povoda, dvomiti o tem, da bi utegnili storiti kaj takega, Česar bi ne mogli o-pravičevatl pred svoje vestjo niti pred zgodovino. Na zborovanju goriškega okrajnega učiteljskega društva se je za predlog pristopa v "Delavsko zbornico'r dvignilo 28 rok, proti jih je bilo dvanajst. Na prihodnjem zborovanju bo gotovo 95% goriškega učiteljstva glasovalo za načelo razrednega boja. Tako pojasnilo daje omenjeni list, ki med drugimi priznava da tvorijo večino članov v "Delavski zbornici" komunisti. Poštenosti čast Pomorski kapetan Branko Šlrola je ha Vidov dan dne 28. junija ob 16. uri pustil na mizici v ve-stibulu poštnega poslopja de narnico, v kateri je bilo 3600 kron. 2000 italijanskih lir in 1 ček, vinkuliran na Loftdon v vrednosti 1400 funtov šter-lingov, torej listnico s kupno vrednostjo 432.G00 kron. To listnico je našel dijak Viktor Konjar, stanujoč v Gosposki ulici št. 3|II. ter joje takoj oddal na policijskem ravnateljstvu, kamor je bil kapetan že prijavil izgubo. Dijak je dobil nagrade 4000 K. Za uredništvo. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je sklenilo, dati držav nim uradnikom in uslužbencem blago za obleko proti odplačevanju v mesečnih obrokih. Triglavski polk. Prestolonaslednik je za časa svojega bivanja v Ljubljani in po pregledu trup ljubljanske garni-zije odredil, da se kr. 40. peš-polk, prejšnji slovenski planinski polk, imenuje "Triglavski polk". Italijanski aeroplan nad Ljubljano. Včeraj 16. julija, po 17. uri se je nenadoma pojavil nad Ljubljano italijanski aeroplan, ki ga je bilo takoj spoznati po italianskih barvah. Krožil je nekaj časa zelo nizko nad Ljubljano, plul proti Zalogu in nad Po-savjem, nakar* je obrnil zopet proti demarkacljski črti. Z našega letališča se je kmalu dvignil jugoslovanski aeroplan, ki ga Je zasledoval visoko v zraku do meje. Italijani postajajo menda nervozni. m V Afriki živi tri milijone zamorcev, ki so katoliške ve-, re. * * * Domača mačka prihaja iz Egipta, gos pa iz Babilon i je. Dokler živi oče, se smatra na Kitajskem sin za mladoletnega. • e .. p-f v * i Največje cedrovo drevo se « nahaja na Lehanomuu Visoko je 85 jardov, obsega pa nad dvajset jardov. i • e • Vsa kri odrastlega človeka znaša dvanajst del njegove teže. Pri novorojencu pa znaša kri deveti del vse te£e. 1 Pri starih ljudeh zgubiva kri na teži. • • • Moški možgani so za de- j set procentov" težji kot pa j ženski. • • • Z materijala, s katerega je [ bil' delan takozvani kitajski | zid, bi lahko postavili toliko S poslopij kot se jih danes na- I haja na Angleškem. • . • • Tridesetletna vojna je zah- | tevala 10.000 žrtev. { ""hMfttW Naprodaj.— j Radi odhoda v etaro domovino pro- I lani ave|e ekeraj te novo pohištvo. I pripravno ta erednio drufltto ali ca 1 novoporo^ene«. Pohištvo le moderno i in Mjtollfte vrete. Vredno $000, sc nro la aa »75. 10739 Saranec Rd. Colin- i rood, iterej.__(00) ^STANOVI NJS pet »ob ae da ? na-lem. 1200 Norwood Rd. j BOLNI SLOVENSKI MOŽJE TER ŽENE PRIDITE K MENIT DANES. Z uspehom icm Ali trpite bwV^ncprcbav" Vjlfl fjPP nerednostf krvi, nost] rek talne bo VlTj V^t koine bolezni,na lezni, popolno ^^LV fljFzj obistih ali jetrah I oslabelost, bole- .^^UMJ^GM , j 'čine v hrbtenici Sr^^LX želodcu, rev- tnazule in izpah- x ^jP^ niatJzmu, ali na ke na obrazu. srčni napaki 91 Ne bodite bolni. Ce ste bolehali dolgo časa, ali ste zadnje čase bolehali ter niste dobili olajšbe, pridite k meiii. Dajte, da mi skrbno preiščemo vas ter vam povemo kaj moremo narediti za vas. Mnogo bolnikov je do* bilo olajfibo, ko so prišli k nam. Kar sem naredil za druge, naredim za Vas. Zadovoljni bodete. Uradne ure od 9. do 8., v nedeljah od 10 do a. Dr. KENEALY 647 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio polje REPUBLIC BLDG. "AVEN BONDS GLMAU«CADRUGO NADSTROPJE. CL°M!MW Delavci v kamnolomih Mi plačamo dobre plače Dajte, da Sivi vaia druilna ne zdravem proetora, oh Jeter*, proč od dima velikefa mesta, kjer lahko zniiate stroSke za življenje, ■ tem da prideta« potrebtcinc za i i vaj na iaatnem vrtu, kjer Imate lahko kokoii in kravo ako ielite. Mi preakrhimo lote za vale vrtove. Renti ao Jako nizki pri naiih podjetjih. Cerkve in dobre ftole ae zraven kamnolomov, torej otroke lahko pravilno vzaojite. ZMERNE cene ZA BOARD SAMSKIH MOŽEV. ^^ Nai kamnolom ae nahaja v Marblchead, Ohio, ob jeaer«. kjer je jako zdrav prostor za delo. THE KELLEY ISLAND PLANT Je blizu Sandusky, Ohio, in naf White Rock Quarry Je eamo nekaj milj od Toledo, O. Vali prijatelji, ki delajo za nas, vam lahko povedo, da so iivljenake okollfiine Jake prijetne. Delajte za nas v naiih podjetjih in naredite ve« denarja. Samo povejte nam, kje hoCete delati, in ml vam damo atalno dele skozi celo leto z dobrimi plačami in majhnimi stroiki. Pri nas ni nobenih delavakih nemirov. The Kelley Island Ume & Transport Company CLEVELAND, OHIO CLEVELAN, OHIO John L. Mihelich, SLOVENSKI ODVETNIK —n i ■.*} f V^ T)f! jr«u$ X?l - S j- I T/7!: -Vl'l Y V V * . 2eli naznaniti, da je preselil svojo pod-družiiico na 6127 ST. CLAIR AVE. (Knausovo poslopje) 11" "'''"1 * *1' * >'>.•>• Uradne ure vsak refer od 7. do 8. razven ob sredah. Zjutraj od 8. do 9. Glavni urad na 902 Engineers Bmhting. TeL Bell Main 2065. 0. S. Central 1690 1 itfJLznsTMTit-o. aredah «yt ItMft dep. I J. S. Jablonski SLOVENSB FOTOGRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Udel^j« dike 1« ienitbein dntfiack« alike, etta*k« alike, po naj ovejii modi ia po makih »aak. Zrn ' OO vrednostnih alik (*n ducat), aarvdim« ene Teliko al.ko v naravni velikoett ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. ODDA SE ČEDNA FRONT SOBA ia dva mirna fanta, bres hrane. (80) Šoba SE ODDA ZA 1 ali 2 fanta. V^ite RO 4. mri popoldne. 12» B. pith St. Poizve ee m MM Si Clair «ve.(K) ^ ...... • ^ ; ' , ' •'■' ••: _________ Denarna pošiljatev skozi Ljubljano. Potom PODRUŽNICE KREDITNEGA ZAVODA v Ljubljani danes lahko pošljete denar svojim rojakom v staro domovino skozi — Ljubljano. . POŠLJETE LAHKO DOLARJE^LI KRONE. Začenši v pondeljek, a. avgusta bo naša bank« odprta za denarno pošiljatev vsak večer od 6.jdo 8. Stranski vhod na 6a. cesti. NASE PREMOŽENJE NAD 900.000 DOLARJEV. 4% aa hranilne vloge. na čekovni promet. 5 fl 0w A I Ufi Tli tli Sllflli i i J0M ™ j Iflr S HnUflnrinr j lili O« KTtlfVpIlUol S 1 'flLi-_Jm.il ■vuu^ui" — :1355E.554Stf^aw: ji Vsltf it 55. cesti ari Man« » Uto od 9. zjutraj i Govori se slovensko. d I ^ ' ' Vj j' Najstarejši slovenski plumbtrji. Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dola, katerega hočete imeti iavršenega Čedno, točne in po zmerni ceni, tedaj le oglašitef pri najstarejšem alovenakem plumberakem pedjet* lu v Clovelandu MOHAR in OBLAK, Mi Izvrlujeme vea plumkoraka dela naie dele je garantirkhe, naAe cene niike. 020« Superior Ate. (a-130) DELAVCI Stalno delo - Dobra plača. Erie Dock Company Ob W. 25th St. —-Uiffl---- HlflA NAPRODAJ. Preda se hiAa, pO zelo emerni ceni, ima 9 sob in garaZo za dva avtomobila. Hiša je na lepem kraju, v sredini slovenske naselbine, na 0021 Glass ave. Poizve se n* 1333 E. 53 st (80) SPREJME SE ŽENSKA zs pomivanje kuhinjske posode v restavran-|) $5.00 NA URO! ZA dve uri. Vsak dan po večerji lah ko nare&te ta denar, in sicer zanesljiv in stalen mož, ki zna brati in pisati slovensko in govoriti ang-ležko. /Če ste vi dober delavec, tedaj bodete napredovali in postanete forman ter pazite nad drugimi ljudmi. Vprašajte za Afr. Garden 220 Hickox Bidg. 9th St in Euclid ave. Oglasite se vsak čas j a A _ _ • • A ____ V jell I Lr! HlliAr V Va |v v Ne čakajte. Proitor na vg«h boljših par-nikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v »tari kraj. V Va$o korist je, da ae odločite sa ta ali oni navedeni painik in si pro- m W »V«*- v naprej, l)IBW YORJK-POBROYNIK TRST. iz. avgusta ......, Argentina sS. avgusu.........Panonia 14. sept.......Pres. Wilson az. sept...........Belvedere NEW YORK—HAVRE —CHERBOURG. 5. augusta......Mauretania 6, augusta.......La Savoie 13. augusta .......Imperator 14. augusta.....La Touraine 14. augusta ... K. A. Victoria si. augusta .... Rocharabeau ao. augusta_____ La Lorraine Navcdeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pilite po cenik sa posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje. . IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj priilo v Ameriko le več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako ielite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, ^ni pišite za tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila se obr-1 nite na1 LEO ZAKRAJSEK, 70-gth Ave, NEW YORY.N.Y POZOR. članom dr. Kras, št. 8 SDZ neznanje, da se gotovo udeležijo redne mesečne eeje I. avgusta, ob 2. uri pop ' Na dnevnem redu je več vainih atvari za ukreniti. Objednem bo trebe izvoliti novega tajnika. Proebn torej, da , ie udeležite. Bratski pozdrav, Jos SpendelI, tsjaik, 10022 Holmes eve. I !Wnko pospravili, nič otro* i trs), So 5. popoldne. (SO) Kadarkoli hočete, da ae v vaših ;dctnih neprilikah, ki rade nadlegujejo zenskte ob premembi žitja ali rudarje ali druge 'cflelavce,. ko delajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite jfc v vseh lekarnah. ' ' ____________- TR1NERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protma, ali revma-tizma, ivevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomote. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi z-a drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. pobite je v vseh lekarnah. tRINERJEV ANT1PUTRIN__ je izvrstno inp«rav prijetno zdravtk) za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in) st; i stota ko za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vsefh lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Mledal—San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, : MANUFACTURING CH^iMlST. V 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, IU. i 1 * ■ Investirajte svoj denar v industriji ki ima vedno preveč naročil JEKLO THE HURON STEEL CO. Avtoriziran kapital $1.500.000. Ohioaka korporacija — Vae Common Stock. Vprašajte svojega bankirja. Delnice po $io.oo. Vprašajte nas o 900 akrov \ vaSa friuka je sedaj: velikem sveta v okolici 5 milj Mi vabimo vse konservativne in vest or je, da poiljejo po do naroolovbe natančne d^ujle kako naj investirajo svoj denar v tem pod- UU paiupiUYUC. jetju. Jeklarne imajo naroiil za deset milijon ton, in prepri- » čani smo, da spoznate, da je to ugodna prilika. n . . j , Glavni and: 406-408-410 SchofieM Bldg^ Cleveland, Ohi« THE HURON STEEL COMPANY Itt'ILT * 404-408-410 SckciUlA Bid«. I wma- - SHEETS, TUBES, CONDUITS Registrar in agent za trans- THE HURON STEEL COMPANY » . ml m 1 ■ Gospodje?— Proaim po41jite ml eno idajo vafte knjiiice o romantiki fenranie I llie Ueycland/ ieku J«klene Ver Je opisano m • velikih stvareh glede Hu- , , r J ron Steel Company. Trust Company. ; ^ ............................................. Nailo*........................................ City................................................. Mr. F. W. Mettler, president ie imel 25 l^t skušnje v ielexni in jeklarski industriji. Mr. L. H. Conney, podpredsednik, je bil prej pri Carnecie Steel Co. Mr. S. V. Obrsd, produkcijski inienir, je bil prej 1 American Steel ft Wire Co. The Canada Steel Co. in Lake Erie Iron Co. Mr. G. E. Stevenson, superintendent je bil prej pri The National Tube Co. In •tperintendent pri Worth Brothers Co. Coatesville, Pa. Mr. R. H. Ingrshsm superintendent je bil prej pri The Sharon Steel Hoop Co. Sharon, Ps. in National Pressed Steel Co. Massillon, Ohio,