teto h.
Foifltfna piaCana o getocini.
Ljubljana, torek 7. septembra 1920.
m S
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Ste v. 203.
Cene po pošli;
za cela leta . H M*— za pal leta . H M*— za četrt leta. H Elza 1 mesec. . H V— Za Ljubljana mesečno 7 H
Za Inozemstvo mesefioo H ir—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št 6
Uredil, telefon štev. SO
Posamezna Številka 60 vin.
Eksistenčni minimum naj se zviša na
10.000 kron!
k	septembra.	Finančni	odbor
ni j	y	kateri	je	razpravljal	o	oseb
IlTlCnOni TiKinclAtrancIrDit'
nuni, a je zahteval
***£&
Jugoslovanskega prof, Vesenjak, da se
minimum zviša na 10.000 K.
Večina članov finančnega odbora se strinja s tem predlogom, vendar odločitev še ni padla. Danes je že vsota 10.000 K mnogo prenizka.
Priprave za volitve.
sveta se je razpravljalo o
u . *i»rad, 6. septembra. Na današnji
ivah
za volitve v ustavotvorno skup-
*v111q	\7	,	r
žj^." y osmih dneh bo sestavljen dr-datov (^Se*4'	določeval,	koliko	man-
žuPani • a^e na posamezna okrožja in v°liln‘,’e in ki bo imenoval predsednike w poverjeništev. Kakor se doznava,
bodo pri volitvah za konstituanto nastopile sledeče stranke s svojimi listami: radikalci, demokrati, Ribarčevi nacionalci, socialni demokratje, komunisti, republikanci, Radičeva seljačka stranka, Narodni klub, Ljudska stranka, vojaška stranka in stranka poljedelcev.
Strajk v Trstu In Primorju.
Položaj poostren. — Delavstvo v Italiji solidarno.
»je, Yt?*> septembra. Štrajkovno gibanj ~aterem se je delavstvo držalo naj-i2jiv^C Scipline, je dobilo od včeraj vsled fašistov in nečuvenega nastopa Se »a„lriNerjev težak značaj. Dogodki so ^iali tako-le: lega erai zjutraj je hotel kapitan ma-lafati režnega parnika »Miramar« — Ca-~~ PrePeljati v Barkovlje družbo iz-5ti>aji0v> dasi osobje njegovega parnika ^e8ov’ ^otel ie biti sam svoj mašinist. iH He){0.naitlero 30 hoteli podpirati fašisti inCi Vojakov, oboroženih z revolverji Sciali- Krajevna sekcija mornarske fe-Protestirala proti Calafatijevi W na licu mesta so se začeli zbirati delavci, razburjenje je rastlo. eijo jv.80 se pripeljali avtomobili s poli->H so^^žniki. Fašistom je vpadel pogum ošli. Parnik je ostal v luki.
uri dopoldne je skupina fa-(j)0 v ulici Madonnina izzvala spopad ie Pojia.a Pred delavci bežati. Vmešala se Nlla 5*ia, ki je začela streljati in je nato nožic0 s puškinimi kopiti.
^ j* »testu je obležal 16 letni tapetni-°&la	Vincenc Foreggtoni, ki ga je
pre Zadela v želodec ter so umiraj oče-Vi v>es\i v bolnišnico, kjer je kmalu drug delavec je bil od strela v levo roko.
Sfeai se 3e poleglo prvo razburjenje, ^Vo B„ Jni hiše, kjer ima svoj sedež Dru-
r*8, ®°cialistične mladine v ulici Ponda-0 žn strel- Kakor bi bilo to dogovor-Vji j/aillenje,' so otvorili orožniki in re-% °&enj proti dotični hiši. Nato so S ^ društvene prostore. Ondi niso našli razen hišnice in njenih treh %jog6y- Začeli so hišno preiskavo, raz-■ °- R1!! ‘^beč, kar jim je prišlo pod Pušk poro^a oblast> so našli strojil oj^0 >!fiat«, strojno pištolo in še ne-,^i neK&.~~ vse nerabljeno. Našli so baje %o j ai zabojev z mtmicijo. Zelo ver-•(la ^ bila cela reC umetno upri-0 ^iki 111 oro^je podvrženo. Redarji in tofiVo ■ S° Preiskavi uničili vso hišno > S6(jln tudi vse glasbene instrumente. o° ^ °blast odredila hišno prelska-J%°slalv delavski zbornici. V to svrho je >0(i t)Qva,. močne oddelke karabinijerjev
i pr ---w>m stotnika Faggionija. Pri-Jii jjjg6 . Prostore zbornice, so karabini-ir 'lili /^a Vavpoticha na surov način ‘Odto^ nato s silo vlomili v spodnje ce. v zgornje prostore delavske zbor-
},*	delavske	zbornice	Malatesto,
^itel v družbi s socialističnim |>ec	Jurigo,	da	bi	kot	poobla-
>. vi> So e avstva prisostvoval hišni preiskat1, Pi*ed higo aretirali in odvedli v uj ?r. 80 ga obdržali, dokler »prejeti D^it)lla izvršena.
\ ^Pol S° ^i v hišnikovem stanovanju Soa?° Vsi ključi do zborničnih pro-^ barabini j er ji ijovsodi vsa vrata ra?K-f- Sam° to, ampak so med pre-i Vse Vsa ste^la v oknih in vratih, 6 Podobe in zrcala, mize, stole,
omare, vse spise, knjige in časopise raztrgali in razmetali, pisalne stroje razbili s puškinimi kopiti — z eno besedo: najmanjša stvar ni ostala cela. Zanimivo je, da so socialisti v študijski sobi imeli kip Giuseppe Garibaldija in še zanimivejše, da italijanski orožniki tega kipa niso poznali in so ga tudi na drobne kosce razbili! Vsekakor so ga zamenjali z — Lje-ninom. Stene so ti kulturni italijanski orožniki pomazali z ostudnimi in neumnimi napisi.
Škode ima delavska zbornica nad sto-tisoč lir.
Kot uspeh preiskave navaja oblast, da sta se našli 2 »avstrijski« puški, dve bodali in 2 revolverja.
Kakor poroča »Bolletino del dir. dello sciopero« so pri preiskavi skušali vlomiti tudi blagajne, kar pa se ni posrečilo.
Zaradi lepšega so izvršili preiskavo tudi v fašistovskem društvu, kjer pa seveda niso našli sumljivih »avstrijskih« pušk in sploh nič takega. Ob sebi umevno, da tudi niso ničesar razbili.
Ta nečuven nastop oblastvenih organov, ki ga je mogla narekovati samo popolna slepost, je vzbudil med delavstvom in tudi ostalim poštenim prebivalstvom naj večje ogorčenje. Socialistični poslanec v rimskem parlamentu C, Alessandri, ki se radi štrajka ravno mudi v Trstu, je takoj brzojavno protestiral na vseh merodajnih mestih in pozval vlado na nemu-den odgovor. Sklical je na nujno posvetovanje v Trst zastopnike vseh delavskih organizacij Julijske Benečije, posebno vse socialistične poslance na Beneškem.^ Razen tega je pozval na solidarnost z delavstvom v zasedenem ozemlju delavstvo v Italiji. Kakor poroča tržaški štrajkoVni Vestnik, pridejo v Trst tudi socialistični poslanci iz Italije. Od vseh socialističnih organizacij v Italiji prihajajo izjave neomajne solidarnosti z delavstvom v zasedenem ozemlju.
Štrajkovni direktorij je izdal oglasna proletariat, v katerem ga zagotavlja, da bodo krivci brezpogojno poklicani na odgovornost in bodo morali povrniti vso škodo. Poživlja delavstvo, naj zaupa vodstvu in še nadalje drži disciplino.
Oblast je popoldne pozvala prebivalstvo, naj zvečer razsvetli okna, da tako odpomore pomanjkanju ulične razsvetljave. Toda, prebivalstvo, ki se z 80 % vdele-žuje Štrajka, je odgovorilo — s temo. Komaj desetorica oken je bilo razsvetljenih.
Gledališča so na višji mig igrala, toda praznim klopem.
Štrajk zavzema čim dalje širši obseg in ostrejši značaj. Vsi javni lokali razen »Volti di Chiozza« so zaprti.
Tudi po ostalih krajih se štrajkovno gibanje utrjuje in širi. V Gorici so ustanovili kuhinjo za štrajkujoče delavce, ki nimajo lastne družine. V Gradiški, Tržiču, Červinjanu, kakor tudi po vseh krajih zasedene Istre se vrši štrajk v polnem obsegu.
Gibanje kovinarjev v Italiji.
Trsi, 6, septembra. Položaj v gibanju kovinarjev v Italiji se ni izpremenil. Kjer se je proglasil izpor delavcev, so tovarne in podjetja slej ko prej v delavskih rokah. Kjer se izpor ni proglasil — kakor n. pr. v videmski pokrajini, nadaljujejo kovinarji obstrukcijo; produkcija se je zmanjšala za 60 °/o in več.
V Milanu se je sešel vrhovni svet delavske konfederacije na posvetovanje o na-daljnih ukrepih. Doslej še ni prišel do kon-
čnoveljavnih sklepov.
Industrijalci vztrajajo doslej na stališču, da se ne pogajajo, dokler se ne upo-stavi njihova oblast v tovarnah in podjetjih t. j. dokler se jim ne vrne njihova lastnina.
Vlada še vedno ni stopila iz svoje nevtralnosti. Med prizadetimi ministri se neprestano vrše posvetovanja. Kakšen bo izid tega delavskega gibanja, danes še ni menda nikomur jasno.
Hrvatski kmetje se upirajo popisovanju
konj.
LDU Zagreb, 6. septembra. (Uradno.) Pretekle dni je bil v svrho vojaške evidence tovorne živine odrejen popis in žigosanje konj, To so izrabili nekateri hujskači v to svrho, da so razširili med ljudstvom lažnive vesti, da se bodo žigosani konji oddali v inozemstvo itd. Vsled tega je došlo na več mestih do odpora kmetov, ki je zavzel širši obseg, tako da je bilo treba poklicati na pomoč vojaštvo ih orožništvo.
Vzpostavili so red in mir orožniki v Ga-rešnici, Velikem Grdjevcu ter v Ivanski, Kolovodje upora so zaprli. Po poročilih iz ondotnih krajev je došlo tudi do krvavih spopadov z orožništvom. V Ivanski sta bila usmrčena dva upornika. Da se obvaruje narod nadaljnjih žrtev in da se prepreči nadaljnje širjenje tendencioznih vesti, se je opustilo žigosanje konj.
Kako postopajo z milijonarji na Bolgarskem
Ljnbljanai 7. sept. Kakor poročajo listi, se milijonarjem na Bolgarskem godi malce slabše ko njihovim tovarišem v Jugoslaviji. Bolgarske oblasti so namreč začele v smislu sklenjenih zakonov ostro in odločno postopati proti vojnim milijonarjem. Kot prvi je prišel na vrsto sofijski bogataš Gendovič, ki si je v vojni nagrabil
ogromne milijone. Gendoviča so zaprli in mu zaplenili vse premično in nepremično premoženje. Njegovi družini so pustili le najpotrebnejše pohištvo in obleko. Ta korak oblasti je vse prebivalstvo z zadovoljstvom pozdravilo; vsa javnost zahteva, naj se enako zgodi z vsemi vojnimi dobičkarji.
Pod vlado D’Annunzia.
Belgrad, 3, septembra. — Italijanska »Unita« priobčuje v celoti govor poslanca prof. Salveminija v parlamentu o jadranskem vprašanju in Reki, Ta govor so bili italijanski listi prinesli le kratko in še tisto potvorjeno, Salvemini zavrača neopravičene italijanske zahteve na Jadran in opominja, naj se sklene z Jugoslovani čim preje sporazumni mir. Dogodki v Splitu, Trstu, Pulju in Pazinu — pravi Salvemini — dokazujejo, da padamo čimdalje tem globlje. Posebno je pa postal položaj na Reki neznosen. In nekega lepega dne se moramo prebuditi z grenkim razočaranjem, kakor smo ga doživeli v Valoni. Ogabna D’ Annunzijeva vlada vzbuja z vsakim dnem večji gnus in ogorčenje med prebivalstvom, Sam Consiglio Nazionale tega ne more več prenašati. Sicer se v javnosti kaže, kakor bi se s pesnikom strinjal, ker se boji, da ne bi mesto prišlo pod neitalijanske čete, toda na tihem sporoča, da ga ne more več trpeti. Reka je postala središče sramote in posmeha za Italijo, — Potem navaja Salvemini razna nečloveška \azbojstva reških arditov nad italijanskimi
karabinijerji in norosti D’ Annunzijevih »generalov«, ki slave pesnika v javnih govorih kot -— boga! Poveljstvo na Reki — pravi Salvemini — je postalo pravcata javna hiša sramote. In nedavno se je pripetil ondi velik kreg med dvema pesnikovima ljubicama, ki sta se vlekli za lase in se valjali po tleh, vse to v dvorani poveljstva. Kdo pa so D’ Annunzijevi pajdaši? Kapetan Mangano, ki je ukradel iz blagajne 930,000 lir in drugi častniki, ki so ukradli skupaj 100.000 lir. O načelniku D1 Annun-zijeve vlade polkovniku Laniju bi pa vedelo italijansko ministrstvo za kolonije mnogo-kaj povedati. Kar je bilo izprva poštenih ljudi okoli D’ Annunzia, so ga že davno vsi zapustili. D' Annunzijevo ime samo je sramota za Italijo pred zunanjim svetom. Kdor zna dobro italijansko, more ob čita-nju njegovih spisov vživati lepoto italijanščine, kdor pa te spise bere v prevodu, temu D' Annunzio ne more biti drugega, nego razuzdani seksualni romanopisec. Italijanski narod zahteva, da D' Annunzio zapusti Reko! — Taisti D' Anunzio je imeji-telj najvišjega italijanskega reda!
BLAMIRAN SOCIALDEMOKRAT. LDU Dunaj, 6. septembra .Včeraj dopoldne se je vršila tukaj slabo obiskovana manifestacija za nemško Koroško. Videlo se je, da za prireditev ni bilo zanimanja. Ko je pozdravil zborovanje posl. Leuth-ner v imenu socialnih demokratov, je nastal hrup. Govornik ni mogel dalje govoriti, Zborovanje se je končalo s prepevanjem pesmi: »Deutschland, Deutschland tiber alles«,
LDU Dunaj, 6, septembra. Socialno-demokratični poslanec Leutner, katerega so pri včerajšnji manifestaciji za Nemško Koroško zborovalci napadli in njegov govor preprečili, se pritožuje v današnji »Ar-beiter Zeitungi« v daljšem članku pod naslovom »Koroška manifestacija — nemško-nacionalna gonja«, da so njega kot socialnega demokrata skoraj pretepli v znamenju nemške edinosti.
ZAHTEVE ČEŠKIH KOVINARJEV. LDU Plzenj, 6. septembra. (ČTU — DunKU) Danes popoldne je bil tukaj velik shod delavstva, katerega se je udeležilo okoli 20.000 oseb. Delavci so določili svoje stališče v gospodarski krizi kovinske industrije in zlasti napram brezdelju in se za-
vzeli za skorajšnjo vzpostavitev gospodarskih in trgovinskih zvez z Rusijo, ker je Rusija dober odjemalec za preostanek češkoslovaške produkcije. Govorniki so nadalje poudarjali svojo voljo, sodelovati pri gospodarski obnovi države in sploh pri po-življenju produkcije. Zahtevali so tudi varstvo zoper brezdelje. V tem zmislu so bile sprejete tudi resolucije,
ŠVICARSKI SOCIALNI DEMOKRATI ZA KOMUNIZEM.
LDU Curih, 6. septembra. (Švicarska brzojavna agentura.) Zbdrovanje delegatov zveze strokovnih organizacij v Curihu je soglasno sprejelo te-le predloge, ki se bodo predožili kongresu švicarskih strokovnih organizacij, ki bo zboroval v oktobru: Funkcionarji strokovnih organizacij so obvezani, pojasnjevati stališče organizacij v tem zmislu, da se je kongres uveril, da je po osvojitvi politične moči po proletariatu neizogibna diktatura proletariata ter uvedba sovjetov. Kongres sklene nadalje, izstopiti iz mednarodne zveze strokovnih organizacij v Amsterdamu in pridružiti se centrali strokovnih organizacij v Moskvi.
Slike iz Maribora.
1. Slika: »Darovi Amerikancev in lz« vorničarjev«. Kraj: Sokolsko zborovanje. Čas: pondeljek ob 4. uri popoldne.
V razpravi o raznoterostih vstane brat Sokol, katerega je narava obdala ne samo s telesnim, temveč tudi z denarnim razkošjem ter stavi na saveznega blagajnika vprašanje, zakaj ni Savez ničesar ukrenil, da bi navdušil amerikanske svobodomisel-ce za darove. Orli so n. pr. alarmirali celo Ameriko in dobili 80.000 K darov. Dr, Kukovec, socialni minister vseh trpečih, se ponosno dvigne ter izroči hranilno vlogo z 20.000 dinarji, rekoč: Nam ni treba dolarjev, mi imamo dovolj dinarjev. Hvaležni izvozničarji pšenice in prašičev vam poklanjajo dar.« Zbor je v globoki hvaležnosti sprejel ta dar ter klical: Zdravo izvozničarji!
2. Slika: Bodoči sokolski zlet. Čas in
kraj isti, kakor v prvi sliki. Gre za določitev kraja za sokolski zlet v letu 1921. Razvije se živahna debata. Vsi govorniki povdarjajo silno moralno škodo, ki jo trpi sokolstvo, ker prireja zlete vedno na krajih, kjer so jih prej priredili »čuki« in to celo na istem prostoru, na istih tribunali, po istih cestah, na istih konjih.
V dokaz navajajo Celje leta 1919, posebno pa letos Maribor, kamor so »čuki« vrgli vse svoje sile, — medtem ko je Savez šele zadnje štiri mesece izbral Maribor za zletni kraj. Sedaj pa ta polomija, da je sokolstvo ostalo tako zadaj, da je cel svet videl razliko. Ti prepričevalni dokazi so privedli zbor do sklepa, da se morajo kraji, kjer prirejajo »čuki« svoje zlete, kaznovati s tem, da se v teh krajih več let ne sme vršiti sokolski, dokler se ne izbriše vsak »madež« »čukarske« kulture. A glej, čudo! Izbrali so si kraj globoko v Hrvat-ski Osjek, kjer je na veliko nesrečo najmočnejše razširjena orlovska misel.
3. Slika: Plesišča. Prostor: Tezno, čas: predpriprave. Zboruje tehnični odsek in se posvetuje glede telovadišča. Savez je ukazal pripraviti telovadišče za 1800 telovadcev in štiri plesišča za 900 parov. Divja jeza na Orle, ki so postavili tako majhno telovadišče brez plesišč, katerih postavitev povzroča toliko skrbi tehnikom. Iz te zadrege jih reši mali stavbenik, ki predlaga, da se odstranijo stranišča in se tako pridobi prostor za plesišča. Cel tehnični odsek pritrdi temu predlogu. Telovadišče je ostalo isto, saj kakor je pokazal nastop, je bilo še preveliko, zadostilo se je pa tudi mladim telesno jakim in moralno čistim plesaželjnim ljudem. Tako je bil volk sit, pa ovca cela.
4. Slika: »Italijani na praškem sokolskem zletu«. Čas in kraj isti, kakor v 1. sliki. Vstane Sokol-begunec ter v imenu Sokolov-beguncev najodločnejše ugovarja, da se je jugosl. Sokol udeležil tega zleta. Ugotavlja, da je zastopnik češke Sok. zveze meseca februarja pod častno besedo obljubil, da Italijane ne bodo vabili. Izgovor, da jih jo povabila češka vlada ne drži, prireditev je bila sokolska, vabiti sme samo prireditelj. Zato ne razume postopanja Saveza, katerega odposlanstvo je sedelo pri komerzu skupaj z zastopniki laške vlade in bilo priča, kako so zastopniki češkega sokolstva kadili največjim sovražnikom našega naroda. Zbor glasno pritrjuje temu protestu. Starešina se pridruži temu mnenju, vendar je mnenja, da to ne gre tako javno razpravljati, da zvedo o tem nasprotniki sokolstva, ki že itak ne verjamejo našim besedam, da smo vsenarodna organizacija.
PoSItične novice.
+ Bežijo? Kakor javljajo iz Belgrada, je demokratski minister za prehrano in obnovo zemlje Jojič danes odpotoval v Sarajevo, odkoder odpotuje s finančnim ministrom v Črno goro na inšpekcijsko potovanje, ki bo trajalo do 15 dni. Tudi gospodu Pribičeviču je postalo v Belgradu neprijetno in je odšel v Zagreb. Menda postaja demokratom vroče v Belgradu.
+ Izročitev hudodelcev. Dunajska »Neue Freie Presse« prinaša polno listo onih, ki jih zahtevata italjanska in jugoslovanska vlada, ki naj se njima izroče radi prestopkov, ki so jih napi’avili med vojno. Na listi so imena zelo znanih mož. Med njimi je tudi Clam - Martinic, ki je bil vojaški guverner v Črnigori, dalje žena maršala Kovesza, Potiorek in drugi. Posebnost je to, da so to po večini častniki in vojaki, ki so bili v etapnem ozemlju. Nekateri teh ljudi zavzemajo danes v drugih državah zelo častn^i mesta, Imen je na stotine.
4- Prvi krščanskosocialni delavski kongres v Švici se je vršil koncem avgusta v Curihu. Na zborovanje so poslali svoje zastopnike tudi švicarski kmetje in obrtniki. Na kongresu so sestavili krščanskosocialni gospodarski program in sprejeli sklepe o starostnem zavarovanju, o varstvu žensk in otrok in o nočnem delu ženskih delavk.
+ Kulturne in socialne naloge duhovščine. Z ozirom na reformistično gi-
banje med delom hrvatske duhovščine, ki jo vodi bivši župnik Zagorac, priobčuje »Narodna Politika« uvodnik pod naslovom: »Orientacija našega klera«. Tu piše med drugim: Zgodovina vseh kulturnih bojev nas uči, da se ravna njihov uspeh po moralni kakovosti duhovščine. Brez moralno visoko stoječe in popolnoma v krščanskem pravcu korakajoče duhov- ^ ščine je boj s krepko organiziranimi proti-krščanskimi elementi nemogoč. Po tem, da-li je duhovščina po svoji pretežni večini na visoki stopnji krščanstva in v vsem %rojem življenju dosledna ali pa prevla-dujejo indiferentni, negativni duhovniki, moramo presojati možnost, da se kak narod orientira krščansko ali protikrščansko. — Naj večji zločin avstro-ogrskega režima je bil, da si je z vsakovrstnimi metodami prizadeval, da bi hrvatsko duhovščino demoraliziral in ga odvrnil od glavnih načel njegovega dela. Zlokobna posledica indiferentizma je bila, da naša duhovščina ni že preje postala nositeljica kulturne in socialne krščanske orientacije. Živeč v ozračju, ki ni bilo ugodno pozitivnemu delu, se je naša duhovščina izgubljala v malenkostih dnevnega političnega boja. Nasprotno so razmere v Sloveniji že tedaj napravile iz vsakega duhovnika kulturnega in socialnega delavca, ki je, žrtvujoč se za kulturno in socialno po-vzdigo ljudstva, delal tudi za njegovo politično osvobojenje. Posledice enega in drugega dela, dela hrvatske in slovenske duhovščine, se vidijo sedaj po narodnem in državnem osvobojenju. Politična svoboda je napočila istočasno Hrvatom in Slovencem, toda pridobitve, ki jih ima po zaslugi svoje duhovščine slovensko ljudstvo na kulturnem in socialnem poprišču, mu dajejo naravnost poseben položaj v naši državi. Po potu, po katerem so šli Slovenci, moramo iti tudi Hrvati. Vsak hrvatski duhovnik mora postati socialen in kulturen delavec, širitelj univerzalne krščanske misli.,. Duhovniki, ki mislijo še danes živeti po metodi stare vzgoje, so preživeli in duh časa jih bo iztrebil... Ločitev duhov med hrvatsko duhovščino se je začela in velika večina se je nagnila na pot pozitivnega krščanstva v vsej njegovi globini in širini. Čeprav je ta ločitev prišla prekasno, bo vendar rodila blago-nosne sadove za hrvatsko ljudstvo.
+ Nemški socialisti na Češkem za III. inetrnacionalo. Socialistični okrožni izvršilni odbor v Libercih je objavil akcijski program, ki se predloži v pretres strankinemu zborovanju. Program se izreka za diktaturo proletariata in za pristop III. internacionali. Želi sporazumno delo z levim krilom češke socialne demokracije.
Dnevne novice.
— Dobrova pri Ljubljani. Na Mali Šmaren priredi naš odsek javno telovadbo z veselico. Odseki iz Ljubljane in vsi drugi, ki jih pelje pot skozi mesto, se pridružijo viškemu Orlu ter skupno odkorakajo opoldne na Dobrovo, — Ob eni uri je sprejem pred Adamičem, zato naj tudi vsi ostali odseki pridejo do tega časa na določeni kraj! — Ob dveh je skušnja, ob treh začetek javne telovadbe, nato veselica. — Bog živi! — Odbor.
— Škofja Loka. Začetek šole v uršu-linskem dekliškem zavodu — ljudska in meščanska šola, učiteljišče ter kuharski in gospodinjski tečaj — bo v ponedeljek, dne 20. septembra s sv. mašo ob pol 9. uri. Vse gojenke in učenke morajo priti pravočasno, da se morejo udeležiti sv, maše in more šolsko leto v redu začeti. Ker so v zavodu vsa razpoložljiva mesta že oddana in tudi razredi napolnjeni, novih gojenk ni več mogoče sprejemati. — Samostansko predstojništvo.
— Obratno ravnateljstvo jnžne železnice objavlja dodatno k svoji zadnji objavi: Ker se je od merodajnih krogov v Belgradu zagotovilo izplačilo terjatev južni železnici, se nameravana uvedba fran-katume obveznosti brez predujmov in povzetij s 15. septembrom t. 1. ne bo uvedla.
— Napad v Sebenju, V gostilni pri Kovaču v Sebenju sta spila nekega večera Alojzij Škerjanc in Andrej Pavlin nekaj vina. Ob 9. uri zvečer sta prijatelja zapustila Kovačevo gostilno in sta nesla domov Štefan (2 1) črnega vina ih za' 4 krone kruha. Nekaj korakov od navedene gostilne so ju napadli fantje in so odvzeli Škerjancu vino in kruh, so pretepali prijatelja s koli ter Škrjanca trikrat zabodli z nožem. Od udarcev s koli je pa biUpoškodo-van na glavi. Napadalci so se na to vrnili v gostilno, kjer so se med seboj posmeho-hovali. Pred napadom se fantje niso nič prepirali med seboj. Škrjanca je prvi udaril Blejckov Janez, kateremu so potem sledili drugi fantje iz Sebenja,
— Napad pri Sostrem. Ko sta se vračala te dni ob 2. uri zjutraj Franc Tome iz Zg. Kašlja in Martin Gostinčar iz gostilne Marije Magister v Sostrem proti domu, sta bila v bližini Jožefovčevega mlina iz zasede napadena. Neznani napadalci so streljali izza grmovja, prvi strel je zadel Tometa v desno stran trebuha, precej na-
to je počil drugi strel in je kroglja zadela Tometa v desno ramo. Tome se je zgrudil na tla, Gostinčar je pa zbežal in ko je postalo mirno, se je zopet vrnil in je spremljal Tometa v Zg. Kašelj. Ko sta šla Tome in Gostinčar proti Kašlju naprej, so pričeli neznani napadalci zopet na nju streljati: padlo je kakih 15 strelov, a na srečo ni bil nihče zadet. Tome je bil prepeljan v ljubljansko deželno bolnico.
— Valute dne 6. septembra, Na z a-grebški borzi: 1 dolar 97 K; 100 avstrijskih kron 38 K; 100 carskih rubljev 125 K; 1 napoleondor 360 K; 100 nemških mark 202 K; 100 romunskih lejev 230 K; 100 italijanskih lir 480 K; 1 angleški funt 370 K; 100 češkoslovaških kron 155 K. — Na belgrajski borzi: 20 dinarjev v zlatu 24.20 din.; 100 francoskih frankov 179 din,; 1 dolar 24 din.; 100 romunskih lejev 56.50 din.; 100 nemških mark 51 din.
ljubljanske novice.
Branko Jeglič je umri. Iznenadila nas je smrt tega mladega, nadarjenega človeka, ki je bil sin višjega državnega pravdnika Jegliča. Še pred kratkim se je ves radosten in poln življenja napravljal na počitnice in z veselim obrazom zagotavljal, da nam bo poslal lepih prevodov iz francoske literature, iz katere je prevajal, Smrt ga je prehitela in s tem prekrižala marsikateri njegov načrt. Mi smo že prinesli par njegovih prevodov, katerih izbera je pričala o njegovem dobrem umetniškem okusu, prevajal je tudi Moliera. Njegovi literarni prvemi, ki so jih prinašali naši listi, so pričali o mladem talentu, ki mu smrt ni pustila, da bi se bil razvil v inteligentnega delavca, ki jih tako rabimo. Žal nam ga je. Njegovim starišem naše iskreno sožalje-
Ij Seja »Delavske zveze« se vrši nocoj po seji načelstva J. S. Z, v istih prostorih.
lj šentpeterski in ljubljanski odseki se zbirajo na praznik ob pol 12. uri prod Ljudskim domom. Odhod z vozovi točno ob 12. uri na Dobrovo.
lj »Lovski tat,« Ljudski oder bo vpri-zoril v nedeljo, dne 12. t. m. ob osmi uri zvečer ljudsko igro »Lovski tat«, ki je prirejena po Gerstackerju in zelo učinkovata. To igro bo izdala S, K. S. Z. v svoji izbirki iger, ki bo kmalu izšla. Zato opozarjamo na to predstavo vsa društva po deželi, ki si jo lahko ogledajo.
lj Katoliška Liga ima odborovo sejo v četrtek 9. septembra ob pol 6. uri popoldne v »Dobrodelnosti«, Poljanski nasip. Vsled izredne važnosti se prosi za polno-številnost,	(k)
lj Shod bolniških strežnikov se vrši v četertek, dne 9. septembra 1920 ob 8, uri zvečer v prostorih »Ljudskega doma« v Mostah. Ker je shod zelo važen, naj se ga udeleže vsi v obilnem številu. Priporoča se točnost!
lj Na drž. realnih gimnazijah v Ljubljani, to je na slovenski (Poljane) in na nemški (Sv. Jakob) se bjodo vpisovali učenci v II. — VIII. razred 18, septembra 1.1, dopoldne in popoldne. — Ponavljalni in dodatni izpiti bodo 16. in 17. septembra. — Otvoritvena sv. maša bo 20. septembra ob 8. uri za vse razrede skupno v stolni cerkvi sv. Nikolaja, oziroma v Križankah, redni pouk pa se prične dne 21. septembra ob 8. uri. — V prvi razred se na slovenski realni gimnaziji učenci ne sprejemajo več, pač pa bode na nemški še jesensko vpisovanje in sicer dne 15. septembra dopoldne. — Natančnejši podatki so nabiti na črni deski ravnateljstva.
lj Pričetek šolskega leta 1920/21 na javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih. Na javnih mestnih meščanskih šolah ljubljanskih se prične šol. leto 1920/21 v četrtek, dne 16. sept, 1920, s priporočanjem sv. Duhu in v petek, dne 17, septembra 1920 z rednim šolskim poukom. Vpisovalo se bode v torek, dne 14., in v sredo, dne 15. septembra 1920, vselej od 8. do 12, ure dopoldne, in sier: Za I. deško meščansko šolo v šolskem poslopju Na Prulah št. 13; za I. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu, št, 1; za II. mestno deško in pa za II. mestno dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju na Gasilski cesti štev. 242, Vstop v I. razred meščanske šole je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili (e) V. razred ljudske šole s povoljnim uspehom. Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri sprejemu odklanjajo, Vse podrobnosti se poizvedo pri šolskih ravnateljstvih ob vpisovanju.
_ Tekma Innsbrucker S. V. — Ilirija se vrši danes in jutri, 7. in 8, septembra na prostoru Ilirije. Začetek obakrat ob pol 18, uri. Dijaške in članske vstopnice se bodo prodajale, kakor je bilo povedano, na dan tekme pri blagajni za oba dni od pol 17, do pol 20. ure, (k)
lj Sprememba imena. Deželna vlada je dovolila bratoma gg. Vladimirju in Stankotu Bergantu v Ljubljani,^TRolizej-ska ulica, da se pišeta »Kmet«, kakor njiju očem.
lj Društvo jugoslovanskih dobrovolj-cev za Slovenijo opozarja slovensko občinstvo na svojo jutrajšnjo manifestacijo. *
Ob 8. uri je sestanek dobrovoljce* ^ stov v društvenih prostorih; ob P
ovvv v uruoncimi puokv/iiM, -	«
v garnizijski bolnišnici spominsKM*^ ob 11, uri v Unionu manifestacij«® .
rovanje z referatom o dobrovoli
luvcviijc it ictciaiuiu u	v	■	-—
kretu. Zvečer prijateljski sestanrif^.^ onski dvorani s sodelovanjem pt
godbe. Začetek ob 8. uri zvečer, občinstvo, da se teh prireditev ude
UDbillOtVUj tlel	icll	JlIlICvllVVT	Vilko	^
častnem številu, da pokaže javno, ■»*
častnem sievnu, aa poaaze	-	,
ceniti delo jugoslovenskih dobrovri)1^ borbi za osvobojenje slovenske ^orD°,,r,, lj Velika nesreča z granato.	.
ob 4. uri popoldne se je pripetila na • skega cesti grozna nesreča. V dela čevljarskega mojstra Fr. Medica_ se 1 takozvano infanterijsko granato i#1 jenec, 16 letni Miio Žaeac iz Vara*8W
jvuvvj ru »cim miju /juguv
Navzoč je bil tudi njegov brat, -------	joZOTtt®
t.
»l
prišel obiskat. Brat ga je še °P°.tu“L is bo previden z granato. V tem hipu PB
Mijo tako neprevidno vrže, da je e
še fP
dirala. Bila je grozna detonacija, nejši pa naslednji trenutki. Mij^ , je postal takoj žrtev te eksplozije; ves ^
je posiai raKoj žrtev te eKspiozij^i ' mesarjen je obležal na tleh. Odpel)a , gv Krigtofu N8, 11
ga v mrtvašnico k sv. tvristoiu. --ja njegov brat je bil znatno ranjen vTj težko ranjen pa je bil 20 letni čevlj pomočnik Anton Zbašni. Prepeljali80 v deželno bolnico.	^
lj Napad pri belem dnevu, K vC . šnji notici, da je bil pri belem dnev** den neki mehanik, pripominjamo, to g. Ivo Napret, trgovski zastopnik, se je napadalca ubranil sam ter Ža čil policiji.	m
BOJI ANGLEŽfiV Z ARABCI LDU London, 6, septembra. Reuterjev urad priobčuje nastop*10 čilo vojnega urada: Arabci so P1"*, Istabolatu, 40 milj severozahodno od ^ dada, ustavili oklopni vlak z begun«' lezniška proga je bila tamkaj na stih razrušena. Uporniki, ki so se
boju.
vkopali v skalovit teren, so se v je nastal, energično upirali. Izfu^ p* lahke. Pomožni vlak z moštvom j0 v. ^ potu v Istabolat, da osvobodi vlak *■ mu odrezali nadaljno pot. Tudi lujejo.
STROGI LLOYD GEORGE.
LDU Rotterdam, 6. septembra. K 1 P n nAfAPlllI 1T T	T	»
KU.) Po poročilu iz Lucerna je Ll°riyi orge odgovoril na prošnjo newyo^ -
župana, naj izpusti iz zapora čorb--< pana, izjavil pa je v uljudnih besedah odločno, naj se ne vmešava v prav
Izpred porote.
ir
Včeraj je porota obsodila movca, o katerem slučaju smo poro«a včeraj, na 8 mesecev težke ječe,
Končno je bil včeraj obsojen na - . jj secev težke ječe Valentin Možgon. ± ukradel kobilo, o kateri so porotnik*5 da ni bila vredna 4000 kron.	p
Danes je predsedoval porotne**111 sjj natu dvomi svetnik Regally, votantf*r bila nadsvetnik Žužek in svetnik obtožbo je zastopal dvorni svetnik lf Prvi slučaj tiče
tatvine v Goričanah.
Dejanski stan je tak-le:	ir
Peter Štalc in Franc Babnik maknila v noči na 2. junija t. 1. po ll jj-nem vlomu v podstrešno skladišče Paj,j. nice v Goričanah dva gonilna jerme**8' $ tera sta stala tvornico 11.044 K, odkrito in brez pridržka priznala. ^ dene jermene sta skrila pod Grunt®*!? podom, ne da bi ta o tem kaj znal- ^ pold Sever v Svetjah je imel nalog0’.^. bi prodal jermena, kar se mu ni Posr0jid! Babnik je prinesel k Severju jermen0^
10. ■ julija, Sever ju je spravil doma v
M
kem zaboju deset dni, nato ju je 1920, zanesel k Ivanu Kristanu na Se
Vodici in je Kristanu naročil, da na!, yjjt blago komu prodati. Orožniki so P*1 $■ stanu 22. julija 1920 zasegli ukrade*!^ $ mena. Kristan je po Ljubljani prodaj ponujal in je dobil nekega 11 .jj, ki je bil baje pripravljen jermena k**P j |. France Babnik je pa veliko sr cu v
kl/t Q A.1-« n	T, < A Air O d O S a m'
v reki Sori nasproti Juričevega sV jež1
Sveteh lovil in ujel 5 drstnih sulcev ^ približno po 10 kg, na veliki petek P. pfi
pet dva taka sulca. Ribji lov v
Sveteh pristoja »Ribarskemu klubu .$0 Načelnik tega kluba je cenil P°vzr:e f škodo na 4000 K, sodni *zveden^n'
ocenil kilogram sulca na 50 K, 7
pa na 40 K. Če so tehtale ribe vsa* ^j'
je Babnik oškodoval omenjeni kh*. val<* manj za 2750 K. V tožbi se je za*1 da naj se Franc Babnik in Peter Sta ^0$ nujeta zaradi hudodelstva tatvine, L Sever in Ivan Kristan pa zaradi h stva deležnosti tatvine.	.	1	i{'
Franceta Babnika je zagovori0. vjc. Wurzbach, Petra Štalca dr.	jjf1'
Leopolda Severja dr. Stare in *va stana dr. Krejči,
Odgovorni urednik Jože Kut**' _ Izdajatelj konzorcij »Večernega k* Tiaka »Jugoaiovanaka tiskarna* y