dixhaja trikrat tiaiecUu:
v iorek, četrtek,
sobota.
U^sued three tirnem a week.
7ue$ dcuj, 7h iirs&n y Saturday.
RABILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADN^LASILO SLOVENSKE POD PORNE^RUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 19. APRILA - THURSDAY, APRIL, 19, 1923.	--
ŠTEV. (No.) 47.
LETO (VOL.) IK.
VLAK BELGIJSKEGA IM «JPHJE MILWAU-
Im	KEE & ST. PAUL PROGO.
FRANCOSKEGA MINI-
STRA NAPADEN.
Nemški oporniki so hoteli raz-dejati železniški tir. — Sledile l>odo hujše odredbe. — Baron von Rosenberg govori o ljubezni mej Francozi in Nemci.
Pariz. — Vlak, v katerem sta se vozila belgijski minister 'Delacroix in francoski minister Maginot in njihovi pomožni tajniki, bi bil kmalu zadela nesreča, ako bi se ne posrečilo francoskim železniškim nadzornikom pravočasno preprečiti razdejanja železniškega tira, katerega so poskušali tajni nemški provokatorji razde jati na dveh mestih.
Imenovana ministra sta ravno nadzirala razne industrijske in druge naprave, ki jih je upo-stavila že francoska ekspertna komisija tekom rurske okupacije- Na vlaku, ki sta se peljala proti Duesseldorfu, bi jih bila kmalu zadela nesreča, kakor o-menjeno.
Francoske oblasti bodo odločneje ravnale z provokatorji.
Essen. — Francosko vojno -poveljstvo v zasedenem ozemlju pripravlja ostrejše odredbe proti provokatorjem nereda v Ruru. Ker svarila, ki jih izdaja v ta namen francoska vojaška j
Minneapolis, Minn. — Iz finančnih krogov prihaja vest, da znani avtomobilski magnat kupuje Milwaukee & St. Paul železnico.- Družba baje zahteva 500 milijonov dolarjev za progo in ves aparat, ki je sedaj v rokah gori imenovane družbe. Ford hoče kontrolo tudi nad železnicami, radi tega hoče priti v posest omenjene železnice.
MORNARIŠKA KOMISIJA PRIPOROČA NAKUP ZAPADNE INDIJE.
RAZNE N0YICE.
DELAVSKA BANKA V NEW in/lAOT H V K MCFT? MflVTPl?'VIHARJI NA KOREJSKEM YORKU OTVORJENA. i uUUVOLUIliFIlJMj NUllVEj zahtrvat.t ma statt.
NA STAVKI V MEMPHIS.
Memphis, Tenn. — Vsi železničarji motormani in kondukter-ji so odšli včeraj korporativno na stavko. Železničarji zahtevajo enostavno povišanje plače, katere jim pa družbe ne privolijo. Ves poulični železniški promet je ustavljen.
, -o-
VRHOVNO SODIŠČE OBSODILO ŠPEKULACIJO S
ŽITOM. Washington, D. C. — Vrhovno sodišče Z. D. je izreklo obsodbo nad vsakim špekuliranjem z žitom, kakor se je to vršilo do sedaj po raznih verižnikih. Manipulacija žita se ima vršiti na pošten ustaven način, ki ne bo v protiglasju s postavo Zedinjenih držav in v protiglasju interesov kosumentov. Vse lokalne oblasti so naprošene, da pazijo, da se teh postav ne krši-
ZAHTEVALI NA STOTINE ČLOVEŠKIH ŽRTEV.
Tokio- — Poročila iz Korejske naznanjajo, da so zadeli strašni orkani korejsko južno vzho-ma na dve leti in tri mese- dno obalo. Nad 150 ribiških la-
io staliv formacijah s sVojirni °e	ie »dezertiral od ker j dij je razbitih in nad 250 ribi-
k^b^L^S^SP so?aInjI°srokbo7o uTad^ oTvorT-, T Žrtev Radičevih agitatorjev
li prvo unijsko banko. Na Uni_!Iz. ^ra^va poročajo, da je bil on Square, kjer so o tvorili zal J?. tS1^vojaslcemso-
promet Prvo Amalgamated Bank I tema "	*
je bil poln unijskih delavcev, ki ' L a
Washington, D. C. — O nakupu zapadno indijskega otočja, ki je sedaj v posesti Velike Britanije, se govori v naših državnih krogih že precej časa- Zadnji manevri! naše mornarice v Panama kanalu in tamkaj snih vodah ni nič drugega, kakor preiskava, ali resnično preti kanalu BIVŠI GUVERNER DRŽA-samemu in v slučaju vojne na- VE MISSISSIPPI KAZNO-hajajočemu se brodovju v pa- j	VAN.
namskem prekopu kaka nevar- ; Oxford, Miss. — Bivši guver-nost, ali ne. Teh manevrov se ner države Mississippi Bilbo, je je udeležil uradno tudi mornari- bil predvčerajšnjim na tukajš-ški tajnik Denbv, s posebno nem sodišču obsojen na $100. de"* strokovnjaško komisijo, ki je narne globe in 30 dni zapora, proučila vse podrobnosti o ne- radi žaljivega tiska. V svojih varnostih, ki resnično prete Ze- Člankih, ki jih je naperil proti dinjenim državam v slučaju voj- svojim političnim
linijskimi zastavami. Takoj prvi dan so delavci mesta New York vložili v banko nad $250,000.00. Znamenja pokazujejo, da banka bo izvrstno vspevala.
3EYER INAUGURIRAN KOT NOVI GHICAŠKI ŽUPAN.
so ga k temu nagovarjali Radi- bičev je utonilo. Po ostalih kra-čevi agitatorji.	jih na suhem je orkan razdejal
Ljubezniv popravljavec dež-
na stotine poslopij in zahteval
in napravil tu pa tam materialno škodo.
, Chicago, 111. — Predsinočnjim $e je vršila inauguracija novega chicaškega župana William E. Deverja. Slavnost se je vršila -v dvorani mestne zbornice ob velikanski udeležbi občinstva. Galerije m vsi prostori so bili do zadnjega kotička nabiti.
Novega župana je zaprisegel J bivši mestni klerk Igoe ob navzočnosti številnih drugih promi-nentnih mestnih uradnikov in ob navzočnosti treh bivših chi-caških županov, ki so bivši Carter H. Harrison, bivši Edward F. Dunne in ob navzočnosti do-
ZEDINJENE DR. PRIGNO UPRAVLJATI TRGOVSKO BRODOYJE. .
ne.
Mornariški strokovnjaki so se del kazni vrnili vred z tajnikom Denbv- ;	_o——
oblast so prezirana od ljudi, ki ,em in vsi soSlasno izjavljajo, da DELAVSKI TAJNIK O IZ-vodijo pasivni odpor proti fran-jind,Jsko otocJe je Vltalna- j ROLJŠANJU RAZMER, cozom .ne izdajo nič, bodo pri- treba Z& obr*mbo Panamskega | Washington, D. C. — Delavčevi nastopati s strogimi kazni-lprekopa v sIufaJu sovražnega ski tajnik Davis poroča v svo-mi, ki so edina pomoč v temlnapada na PrekoP- Geograficna jem zadnjem mesečnem poroci-slučaju.	otoc3a J'e tako situirana, da Iu, da se delavsko in industrij-
sovražnik v posesti tega otočja sko stanje v Zedinjenih državah
sedanjega župana William Hale nasprotni- Thompsona. ^oni je grešil in vsledtega zapji- ^ De ver se je po ustoličen ju kot
nikov. Neznani cigan je hodil te d0 400 človeških žrtev. Ttrdi Ja-
dni v vaseh pri Čatežu okoli in ponski kontinent je zadel orkan pripovedoval ljudem, da popravlja dežnike, ki so mu jih res dali 12 v popravilo, toda vrnil se ni z njimi in je lahkoverneže o-sleparil za 3350 kron.
Nezgode in nesreče. V Mostah pri Ljubljani je igralo več otrok "skrivalnico." Franc So-jer, sin železniškega čuvaja, se je skril za neko gramozno trugo, ki se je pri tem prevrnila, padla nanj in mu zlomila obe nogi. Nesrečneža so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Ivan Ocepek iz Doberle je napravil svojemu prijatelju "ofreht", pri čemer je hotel tudi streljati. Že pri prvem strelu pa se mu je stara puška razletela in mu raztrgala levo roko. — Družina ljubljanskega trgovca g. Žargija se je peljala te dni v kočiji na izlet. Nedaleč od Beričevega se je voz na nekem ovinku prevrnil. Pri padcu si ie Žargijeva soproga zlomila roko, dočim so bili ostali nepoškodovani.
novi župan hvalil vsem dosedanjim mest-
Nov gerent v Dolnji Lendavi. TS j^. BUglildium ■Simjtiii
bil v Dolini Lendavi gerent g.
nim uradnikom in zatem je po-j dr. Tina Cuš, komisar politične dal par smernic, po katerih bo( ekspoziture. Zakaj je bil zdaj vodil mestno upravo kot novi prestavljen, ne vemo. Znano pa
Rosenberg govori v Rheichsta- 'popolnoma lahko izolira prekop, gu o miru in ljubezni.	odreže dohod in izhod in obram
Berolin. — Baron von Rosen-
berg je imel zadnji pondeljek v nemškem Rheichstagu daljši govor, v katerem je odločno pov-darjal o "miru in ljubezni" mej Francijo in Nemčijo. Mej drugimi je dejal tudi to: "Francoski in Nemški narod imata samo eno pot, ako hočeta do srečnega razvoja in blagostanja, ki je živeti v ljubezni, miru in slogi. V tem bosta napredovala in nazadovala. V tem bosta vstala in se povspela po čemer hrepenita oba naroda. V sovraštvu in prepiru, pa bosta oba se potapljala in sama sebe uničevala!"
Te besede so resnično krasne, ko bi Dile pri tem le tudi odkritosrčne. Zakaj se niso Nemci spomnili na te besede, ko so napadli Francijo leta 1914? Nemci so najbrže taki ptiči, da še spomnijo na te besede, kadar so na dnu!
JUGOSLOVANSKI KABINET RESIGNIRAL.
London. — Iz Beograda se poroča, da je sedanji -jugoslovanski kabinet resigniral, kateremu je načeloval Nikola Pašič srbski radikalec. Resignacija je sledila po pritisku zedinjenih Slovencev in Hrvatov, ki zahtevajo temeljito revizijo ustave.
Koliko je za vrjeti tem poročilom, ki prihajajo iz Londona je težko dognati. Vendar, da bo imel Pašič, če tudi ni resigniral težave ostati na krmilu pa pokazuje posvetovanje, ki se je vršilo zadnje dni mej zastopniki Slovenske Ljudske Stranke in hrvatskimi zemljoradniki, katerim načeluje Radič. Najbrže so •be stranke" prišle do gotovega kompromisa, da bodo skupno nastopali proti centralističnemu Beogradu.
bena posadka bi bila primorana se vdati, v kratkem času na milost in nemilost sovražnika.
Na podlagi tega prepričanja strokovnjaki priporočajo Zeai-njenim državam nakup Zapadne Indije. Prihodnji kongres, bo najbrže odločil o tej zadevi. Skoro gotovo pa je; da bo kongres in senat privolil nakup indijskega otočja, ker v strokov-njaški komisiji so razni kongre-sniki in senatorji, katere je kongres autoriziral, jda gredo in se osebno prepričajo o resničnosti položaja, o katerem se je govorilo zadnjo leto precej v javnosti a v vojaških krogih pa že dolgo let.
Tudi se baje že vrše tajna pogajanja med Londonom in Wa-shingtonom glede te zadeve. Te pogajanja seveda javnosti še niso znana, ker tudi so poročana le kot neuradna poročila po raznih časnikih.
Če se sme soditi po poročilih, ki prihajajo v javnost, bo kupčija tekom enega leta gotovo izvršena in na zapadno indijskih* otočjih bo plapolala zvezdnata ameriška zastava.
ŠERIF IN SUHAŠKI AGENT USTRELJENA. New Orleans, La. — Blizu tukajšnjega bližnjega mesteca Violet je prišlo do spopada mej munšajnarji in okrajnim šerifom, kateri je prišel na pomoč prohibicijskemu detektivu, ki je izvohal gnezdo munšajnarjev-Prišlo je do ostrega spopada. O-be stranke so streljale. Zasledovalca šerif in detektiv sta bila oba zadet*. od sovražnih strelov.
-o-
Velika sreča za nekatere ljudi* je ta, da niso vse prošnje na svetu uslišane.
zboljšuje sleherni dan. V svoji statistiki podaja poročilo, da se je v 5.453 tovarnah in industrijskih izdelovalnicah dvignilo za-posljenje delavcev za 2.1 odstotka.
-o-
GOV. PARKER PROTI FAŠISTOM V Z. D.
New York. — Guverner države Louisiane Parker, ki je svo-ječasno odločno nastopil proti Kukluxklanom, je te dni enako odločno nastopil proti formiranju ~fašizma v tej deželi. Po južnih italijanskih kolonijah se klatijo razni fašistovski agitatorji in na tihoma ustanavljajo fašistovsko organizacijo celo v
mestni župan- Predvsem je pov-daril, da bo strogo nepristranski, kadar bo šlo za skupni blagor chicaških meščanov.
Javnost pričakuje od novega župana. temeljitih reform v na šem mestu. V svojih načrtih je obljubil pred časom, da bo izpeljal titdi gradnjo podulične železnice, ki je mestnemu potniškemu prometu v resnici že neobhodno potrebna. Ker je poulična železnica v rokah zasebnikov, in ti drže cene za prevoz potnikov še vedno na visoki stopnji, kar so lahko delali, do-sedaj, ker niso imeli na tem prometnem polju nikake konkurence, zato tem lastnikom poulične železnice Deverjevi načrti ne diše. Thompsona so baje kot so nekateri njegovi politični nasprotniki to govorili imeli ti magnat je pod svojim vplivom.
Z. D. Parker je odločen proti fašizmu prav tako, kakor proti ki se temu logično kajpada, ni klanstvu.	J zavzemal za gradnjo podulične
železnice, o kateri se že precej
DUHOVNIK USTRELIL SVOJEGA SOBRATA.
Kalamazoo, Mich. — Radi o-sebnosti je prišlo mej tukajšnim župnikom' Rev. Henry O'Neill-om in njegovim kaplanom Rev. Charles Dillon-om do prepira, v katerem je v veliki histerični razburjenosti, kateri je bil Father Dillon baje hudo podvržen, ustrelil svojega predstojnika župnika O'Neilla. Father Dillon se nahaja v ječi radi umora.
-o-
MILIJONSKA KAMPANJA ZA DOBRODELJE.
Chicago, III. — Chicaški nadškof Mundelein bo te dni otvo-ril miljonsko kampanjo za do-brodelje.. V škofijskih sirotišnicah se Jiahaja baje na tisoče sirot, ki potrebujejo dnevne hrane, obleke itd. Te sirote se vzgaja in tudi uči zraven raznih obrti, da tako prihajajo na dan kot dobri pošteni člani družbe. Na to plemenito akcijo, ki se bo pričela v par dneh mil. nadškof opozarja publiko že sedaj
časa govori v našem mestu. Sedaj pa, ako se smemo zanesti na moške besede našega novega župana, bomo dobili podulično železnico v prihodnjih par letih.
V BEROLINU POTEDO 500 KONJEV NA TEDEN.
Washington, D. C. — Trgovski department poroča, da v Be-rolinu na Nemškem pobijejo ao 500 konj na teden za prehrano. Konjsko meso se prodaja po 2 tisoč mark funt, kar pride po sedanji vahiti nekakih 10 centov ameriškega denarja.
je, da je v zadnjem času zaprla policija v Dplnji Lendavi nekega čevljarja v policijski zapor, ker je bil na ulici vsled močne alkoholne kapljice nekoliko preglasen. Zjutraj pa so našli čevljarja mrtvega v zaporu, ker je zgorel po nekem čudnem naključju. Dr. Čuš je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Kočevje. Za gerenta pa je imenovan dr. I. Pikuž, odvetnik v Dolj ni Lendavi. Sicer pa^ bi bil že čas, da bi bile v Prekmurju občinske volitve, katere so zdaj obljubljali volilcem vladni kandidati.
Roparski napadi na vlake. Tekom tega mesec sta se pripetila v bližini Zagreba dva neverjetno predrzna napada na vlake. Dne ^8. m. m. je skočilo v Pod-susedu na tovorni vlak, ki je privozil iz Zidanega mosta, pet roparjev z revolverji, ki so stra-hovali osobje in začeli z vlaka metati razno blago. Vlakovodja je rešil situacijo na ta način, da je pognal dalje proti Zagrebu, nakar so roparji poskakali doli. — Drugi slučaj se je pripetil 9. m. m. v bližini zagrebškega južnega kolodvora, ko je hotel neki ropar z odhajajočega vlaka zmetati dragocene pošiljatve. Vendar so ga pri tem opazili, nakar je skočil z vlaka in oddal več strelov. Roparjev nobenkrat niso dobili.
Washington, t). C. — Določeni in autorizirani parobrodski odbor je na delu, da prevzame-administracijo trgovskega bro-dovja, kateri po novih vladnih odredbah pade v roke administraciji,	i Naj prvo se bodo baje pod vzeli koraki od strani vladne administracije, da bi se konsolidira-ne —. spojene — linije prodalo, toda administracija ne pričakuje nikakega kupca, ker vse pri-vatne družbe se boje vladne konkurence.
Zara-ditega bo prva potreba za vlado, da regrupira vse linije in jih spravi pod enotno kontro-, edino na ta na-
OGROMNO ŠTEVILO AU-
TOMOBILSKIH ŽRTEV.
New York. — Statistikarji po-podajajo v svojem poročilu seznam žrtev automobilskih, žrtev lanskega leta 1922. Poročilo pravi, da je bilo tekom lanskega leta nič manj, kakor 14,004 oseb ubitih od avtomobilov. Ali bi se ne dalo število teh žrtev omejiti?!
POZOR!
I V prihodnji številki bomo pričeli objavljati velezanimiv roman v štirih delih.
"MALENKOSTI"
Roman je poln realnega življenja in je zraven zelo poduč-ljiv poln zdravega nauka, ki ga španski pisatelj jezuit- pater Luis Colona podaja svojim bravcem. Cenjenim bravcem ga priporočamo, da ga pridno čita-jo, ker v njem bodo našli marsikaj koristnega za življenje.
čin je pričakovati kakega vspe-ha drugače ne. Zasebni parobrodski lastniki prerokujejo, da bo vlada dosegla le fiaško z u-pravljanjem trgovskega paro-brodstva in da ne bo dolgo, ko bo stvar vlada rada izročila brez vsake posebne odškodnine zasebnikom. Drugi strokovnjaki pa prerokujejo, da bodo zasebni lastniki, ki vodijo trgovsko parobrodstvo pod zaščite vlade trpeli posledice, ker vladna konkurenca jim bo kolikor toliko škodila pri trgovskem prometu. Drugi pa so zopet mnenja, da ako vlada hoče, sedaj prav lahko dokaže, da je so-cializiranje parobrodstva koristno za državo in publiko. V krat-* kem bomo videli, kak eksperiment bo dosegla vlada z upravljanjem trgovskega brodovja^. ako bo istega sploh prevzela pod svojo kontrolo.
OBRAVNAVA PROTI RUSKEMU PATRIJARHU.
Helsingfors, Fin. — Včeraj se je pričela sodnijska obravnava proti vseruskemu patrijarhu Tikhonu poglavarju grške cerkve v Rusiji. Patrijarha se dol-ži, da je v zvezi z zarotniki proti sovjetski vladi v Rusiji.
DENARNE POŠILJATVE.
Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din-......$ 1.35
500 — Din....... $ 5.90
1000 — Din.......$11.60
2500 — Din.......$29.00
5000 — Din.......$57.00
Za italijanske lire:	J
50 — Lir ........ $ 3.25 j
100 — Lir ........ $ S-7S
500 — Lir ........ $27.00
1000 — Lir ........ $54.00
Pri večjih svotah, ki presegajo o* 5 tisoč Bin. ali a tisoč lir, damo ie posebni popust. Fredno pošljete denar črez druge tvrdke se spomtoite na irfse podjetje, ki ¥0 Vam poslalo Val denar v stari kraj ceifeje m hitreje, kakor kje drugje. Nase cene §0 redno najnižje I Vae

edinost
(UNITY.)
Izhaja vsak torek* četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. .	PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
>&49 West sand Street, CHICAGO, ILL. _____Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
kratkem govoru, v katerem je pojasnil pomen zabavne prireditve je predstavil občinstvu, kot glavnega govornika Very Rev. Dr. Hugona Bren, O. F. M., kateri je pozdravljen z nav-
tega za sedanjo dobo tako potrebnega in koristnega socialnega. društva. Njegov govor je
je žel burno ploskanje za svoj krasn i govor.
Nato je nastopilo pevsko društvo "Adrija," ki je prav iz-borno zapela krasno pesem "Ob rek obali." Zatem je sledila i-gra v angleščini "Monday morning in ticket office" v enem dejanju. Igro je sestavil Mr. Emil
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto..............$3.00
"	Za Združene Države za pol leta................................$1.50
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto________$3.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ...	$1.75
IUBSCRIBTION: For United States per year	I"!	$3.00
"	For United States for half year ........................$1.5®
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 -__Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
Številka poleg vašega naslova znači do kdaj je
plačan list.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš novi naslov in poleg teg» tudi vaš stari naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne t torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-__ca«°. HI- under the act of March 3rd 1879.
Tako bo - če se ne lotimo dela pravočasno.
Strašne senzacijonalne vesti, ki prihajajo zadnje dni iz Rusije so za krščanski svet resen in svarilen opomin. Smrt generalnega vikarja Bučkeviča nam jasno govori, kam pride narod, ako sam in zlasti njegovi voditelji ne stoje vedno na straži, na braniku. Narod, katerega voditelji spe, ali pa malomarno delujejo, tak narod je izpostavljen na milost in nemilost sovražnikom-Kjer pastirja ni pri ovcah, da bi čuval na nje, te zaidejo in volkovi jih raztrgajo. Prav tako je z narodom, ki nima voditeljev, da bi ga čuvali pred sovražniki.
Katoliški listi po vsem krščanskem svetu prinašajo senzacijonalne vesti iz Rusije in psujejo boljševike, kar v resnici zaslužijo. Toda čegava je glavna krivda, da je do tega prišlo! Kaj pomaga kričati sedaj, ko so krogle prodrle vikarjevo srce? Kje ste bili prej, pred leti? Ko je sovražnik pripravljal pot do tega kar sedaj izvršuje? Delati se mora tedaj, ko je čas. Kovati bi moral železo tedaj, ko je bilo vroče! Sedaj ne pomaga nič!
Toda boljševiška kuga ne bo ostala samo v ruskih mejah. Na tisoče agitatorjev je dnevno na delu. Ruski boijševiki sip-Ijejo milijone za agitacijo in propagando po vsem svetu. Po ev-ropejskih državah se to že čuti. Da, celo v Ameriko že sega ta kuga in zastruplja naše javno življenje z veliko hitrostjo. Proti katoliški pojav v državi Oregon ni nič drugega kakor izrastek iz tega semena. Ta duh se širi naprej, ne bo dolgo, ko se bo pojavil še v drugih ameriških državah — in kaj tedaj? Da, kaj tedaj, to vprašamo! Ali bomo tedaj spet kričali, kakor sedaj o smrti katoliškega vikarja v Rusiji? Da, to bomo morali. Toda kaj pa je naša dolžnost sedaj, ko je čas, ko je še mogoče te nakane z lahkoto uničiti, ako le hočemo? Ali se bomo ob teh znamenjih, ki živo pričajo in prerokujejo kaj bo v par letih mej nami, če bomo katoličani držali križem roke, zopet vlegli in zaspali, dokler nas ne prebudi zopet kak strel, ki bo pretrgal nit življenja zopet kakemu vikarju in to morda cejo v deželi, v kateri mi danes morda niti ne sanjamo, da bi bilo kaj takega mogoče? Pravim ponovno — bomo li spali?!
Dokler se ni pojavil v državi Oregon protikatoliški duh, je mislila naša amerikanska katoliška javnost, da je kaj takega sploh ne mogoče v civilizirani državi, kakor je Amerika: Toda, ko je padel udarec in to naravnost po glavi, se je zdramila in sedaj vidi, kako veliko napako je storila, da ni svoj politični vpliv bolj krepila, kakor ga pa je. Katoličani v Zeainjenih državah, dasi jih je kot trdijo nad 20 milijonov, nimajo nič več, kot en sam lastni katoliški dnevnik, ki izhaja v Dubuque, Ia. Ali ni to sramotno za 20 milijonov ameriških katoličanov? Po nadškof 1-jah in škofijah sicer izdajajo svoje tednike, toda kaj je tednik pri današnjih razmerah. Vse izgleda, kot da je bilo vse zaspano in da nihče ni gledal v bodočnost, kaj je lahko čez leta mej nami. Sedaj, ko je padlo po glavi, ko je Mehika izgnala papeževega delegata, ko so boijševiki ustrelili generalnega vikarja in osivelega nadškofa vrgli za vse življenje v temnico, sedaj še le so se prebudili in izpregledali, da je katoliško časopisje glavna sila in tista moč, ki ustvarja mej masami mišljenje, ki orijentuje politično delovanje držav in narodov. Pričela se je močna agitacija za katoliški tisk, kar Bog daj, da bi rodila obilo vspeha, ker edino močan tisk bo nas rešil drugega nič.
Tudi mej nam Slovenci spimo in katoličani smo podobni spečemu kralju Matjažu pod goro. Sovražniki so noč in dan na delu — mi pa vsak v svojem čolnu krmarimo vsak v svojo smer. Kako žalostno! Ali smo res tako malenkostni, da nas vsaka najmanjša stvar zamore razdvojiti? Ali mej nami res ni nobenega zmisla več za kako skupno delo? Ali bi1 se ne dalo pozabiti, kar je nam rodila preteklost? Jaz pravim, ljudje smo in zato imamo vsi svoje slabosti- Podajmo si roke vsaj ob zatonu našega dne in poskusimo napraviti mej seboj kar se še sploh napraviti ali popraviti da! Kaj pravite na to?!
Slovenci v Ameriki moramo na vsak način ojačiti svoj katoliški tisk. Naše podporne organizacije so v prvi vrsti poklicane za v to. Ali bi ne mogla KSKJ. ustanoviti svoj lastni dnevnik? Zakaj ga je SNPJ.? Mi moramo najprvo imeti močna agita-torična sredstva, s katerimi bomo pridno zanašali naše prepričanje v ljudska srca, potem še le bo agitacija za povečanje organizacije vspevala. Tiska, tega nam manjka! Tega si ojačimoj in ž njim si bomo ojačili našo celo fronto, da bo nepremalji- ^Najsv. Imena, va, in ne samo to, iz nepremagljive fronte bomo prešli v of en- Zatem pa je sledila igra "Poš-zivo in sad našega dela bo zmaga na celi črti!	tna skrivnost, ali začarano pis-
Ce pa ne bomo v kratkem z vso resnostjo pričeli tega dela,	jyjatjc $rakar katere a *
bomo čutili v bližnji prihodnjosti posledice, čutila jih bo cela naša	stavIjal Frank \vguštinJ ml^Ta
črta, tako naše župnije, društva in Jednote! Da tako bo — če	ulo^ je biIa kot naJa~ za " . se ne lotimo resnega dela pravočasno! Zapomnite si, kaj sem Matica Srakarja je igral t?-
vam povedal.	ko izborno, da bi ga v tekulo-
NOST"
t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. |
i L ^^ ~ ______ ♦
+ ^^ ^ ^ t
Chicago, IU. — Kakor smo že gi nihče ne prekosil. Ljudje so zadnjic mimogrede na hitro po- se mu smejali, da bi biLi -kma'u rocali o zadnji prireditvi v n.e- popokali. In kako bi se tudi ne deljo je prireditev, ki je imela bili. ko je pa tako tarnal za klo-jako lep in bogat program iz- basami, katei e mu je poslala nje-vanredno dobro izpaala. Člani gova sestra Urika in stara ma-Holy Name Society Juniors, ki ti iz "onega" sveta. Toda na koso priredili ta zabavni večer za-j kar se je obrnil, ga je nalagal služijo vse pohvale, kar tudi v : in nafarbafl. Končno je bil pri-resnici gre od hiše do hiše poh-; veden na policijo, kjer mu je valni glas o njih, in o njihovi bo- šele policijski načelnik povedal gati nedeljski prireditvi.	jčisto resnico. Nato se je seveda
fNajprvo je nastopil točno ob i Matic obrisal pod nosom za o-8. uri predsednik Mr. Maks O-kusne klobase. Drugi, kot pis-merzel društva Najsvetejšega I-jnošata, katere sta predstavljala mena, starejšega oddel. in je u-|J°hn Prah ml. in Joseph Žab-radno otvoril zabavni večer. Pojkar ml. sta izborno igrala svoje
uloge. Tudi brivec Stanley Koz-jek je prav lepo izvršil svojo ulogo. Ravno tako tudi sodnik, ki ga je predstavljal Joseph Ko-bal ml. in izborno je napravil tudi njegov pisar Viktor Mla-
dušenim ploskanjem nastopil in ;dič.
v krasnih besedah slikal pomen Po tej igri je zopet nastopila
"Ad rija," ki je zapela lepo pe sem "Zvezda" nakar se je program izčrpal in ljudstvo se je
bil sprejet od strani navzočega razšlo zadovoljnih src iz dvo-
občinstva z burnim ploskanjem, rane, želeč si še več takih pri-
Za tem je govoril še Rev. Leo jetnih in zabavnih večerov
Novitsky O F. M v anglež-, Dvorana je bila nabito polna
kem jeziku k. je tudi v navou- ' občinstva. Prišlo je več tudi ta-senih besedah apeliral zlasti na kih, ki smo jih ikrat vM
slovensko mlad.no, da naj se na prireditvi tega društva. Vse pridno zbira pod zastavo Jezu- to pokazuje, da zanimanje za to sovo dr Naj sv Imena. Tud. ta ugledno socialno društvo nara-
1*» 7Pl	nlncL.onio nn	! . .	.. . _
sca v naselbini, kar je s hvaležnostjo za vzeti na znanje. Le krepko skupaj fantje in možje pod zastavo društva Najsvetejšega Imena! Poročevalec.
-o-
So. Chicago, IU. — Prihodnjo ac3ia>ti xvir. ^mu,nedeI!°.dne	se začne
Gregorich in je vsebovala obilo !v cerkvi sv' -TunJa 40-urna po-humorja. Igrali so jo: Joseph iboznost- Za to *epo in ginljivo Žabkar ml. Frank M. Banich,	Vnfn,""lno	^
ml., Emil V. Gregorich, ml., E-wald Kremesec mL, Viktor Mladich ml., Wenceslav Toma-žič, ml. in Frank Avguštin ml.
Prav izborno sta igrala Emil Gregorich in Ewald Kremesec. Slednji se je hotel peljati v Kalifornijo. Mr. Gregorich, ki je predstavljal postajnega načelnika se je mučil na vse pretege, da bi lunatiku Cohenu dopovedal, da je Kalifornija precej daleč, in da vzame skoro tri dni da se pride po železnici tja. Toda chi-cažani nismo kar bodi, mi imamo Kalifornijo tudi v Chicago, namreč ulico, ki nosi to ime. In v to bližnjo Kalifornijo je hotel lunatik Cohen, iz katere je baje prišel peš v mesto še tisto jutro. Zato je tudi ves ozlovo-ljen povdaril postajnemu načelniku, ko mu je ta slednjič le dokazal, da v Kalifornijo ne more v enem dnevu, dejal je: "I wanta get there taaey!" Ko ga je po-«tanji načelnik vprašal bolj natančno, v katero Kalifornijo bi rad šel, mu je povdaril da na: "Kalifornija end twinty-second stri t!" Igra je povzročala obilo smehu. Tudi ostali igralci so ja-ko izvrstno igrali svoje uloge.
Zatem je zopet nastopila "A-drija," ki je pela lepo pesem "Škrjanček".
Takoj zatem pa je nastopil in to prvikrat na našem odru Mr. Joe Fergula koroški Slovenec iz Pullmana. Zaigral je na citre par komadov in to krasno, da ga je občinstvo kar strme poslušalo. Zapel je tudi par domačih narodnih pesmi zraven igranja na citre- Mr. Fergula je pravi u-metnik v igranju na citre kakor je to pokazal s svojim nastopom v nedeljo večer na našem odru. Le škoda^ da je tako oddaljen od nas, ker njega bi zelo potrebovali ob sličnih prireditvah. Mr. Fergulatu bodi na tem mestu izrečena prisrčna hvala za njegovo uslugo, ki jo je storil dr.
ter za katoličane pomembno po-božnost se trudijo farani, da bodo krasno okinčali veliki altar, na katerem bo 40 ur v češčenje izpostavljen naš Gospod bivajoč mej nami v Zakramentu ljubezni.
Vspored pobožnosti je:
V	nedeljo 22. aprila zvečer bo ob 7:30 prvi govor o presv. R. Telesu, potem litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Ta večer bo izvršil pobožnost domači župnik.
V	pondeljek 23. aprila zj. prva sv. maša bo ob 5 130 in takrat se izpostavi presv. R. Telo-Druga sv. maša bo ob 9. uri. Zvečer ob 7:30 bo druga pridiga o presv. R. Telesu. Govori Rev. Fr. Blanko Kavčič. Na to bodo litanije in blagoslov z Najsvetejšim.
V	torek 24. aprila, na praznik sv. Jurija, na dan farnega patro-na bo prva sv. maša ob 5:3o in druga peta sv. maša ob 9. uri. Zvečer ob 7:30 bo tretja pridiga o presv. R- Telesu. Govori Dr. Hugo Bren, ki bo tudi vodil ob sklepu pobožnosti procesijo.
Dragi farani in cenjeni okoličani slovenskega naroda! Dajmo v teh dneh svojemu Kralju, svojemu Bogu, svojemu prihodnjemu Sodniku dolžno čast ska-zati in dejanski s svojim pohodom v cerkev neustrašeno pokažimo, da se vernega srca gfobo-ko klanjamo največji skrivnosti naše sv. katol. vere, Jezusu, pričujočemu pod podobo belega kruha, v zakramentu ljubezni! -o-
Sheboygan, Wis. — Mr. Fr. Podbregar se nahaja nevarno bolan v sv. Nikolaja bolnišnici. Želimo mu, da bi kaj kmalu o-kreval.
—	Pri Mr. in Mrs. Jakob Jenko se je oglasila g. Štorklja in jim pustila zalo hčerko. Časti-tamo!
—	Mr. Mihael Skok je kupil loto j na 8. Street in Michigan Ave. Prostor je na najlepšem kraju v mestu- Kaj misli postaviti v tem prostoru, mi ni znano.
—	Hčerka od Mr. in Mrs. Joe Wersaj je bila ta teden v bolnišnici. kjer je bila operirana v grlu. Zdravje se ji vrača na boljše, kar ji tudi mi iz srca želimo. Poročevalec- •
Boj proti Bogu.
Namen preganjanjem na Ruskem, ki temelje na izključn verskih ozirih, in del sovjetskega programa je mučiti krščan stvo. Do tega prepričanja je prišel med drugimi tudi Francis McCullough, časnikarski dopisnik, ki je bil navzoč pri zadni" sodni obravnavi proti katoliškim prelatom v Moskvi, v nasled njem brzojavu na Kansas City Star nam on podaje prvo popDl no sliko o sodni obravnavi, ki se je vršila, preden je bil ruski generalni vikar na smrt obsojen in ustreljen — dogodek, ki je p* tresel ljudi dveh celin in vznemiril vse evropejske vlade.
Moskva, 26. marca 1923. — Kdor je pri sodni obravnavi pro. ti nadškofu Zepliaku in tucatu njegovih duhovnikov poslušal VSe dokaze, je prepričan, da ti petrogradski duhovniki niso nikdar bili zapleteni v nikako zaroto proti sovjetski vladi. Bili so preganjani edino le iz verskih razlogov. To je prva stopinja programa. ki namerava uničiti krščanstvo v Rusiji.
Državni pravdnik in sodniki so to jasno dokazali. Vprašali so vse. ujetnike, ako so otroke katekizem učili, in vsak ujetnik je odgovoril, da je. Nato so čitali boljševiško postavo, ki trdi, da ie hudobija dajati verski poduk komurkoli pod 18. letom starosti, in vprašali vsakega ujetnika, če bo še nadalje učil katekizem Odgovor v vsake mslučaju je bil "da," izrečen s krepkim glasom in včasih spremljan od nasmeha — morda pomflovafnega nasmeha vsled nevednosti človeka, ki taka vprašanja stavi duhovnikom. ki so zadnjih pet let grozovlade ostali pri svojih črecah v Petrogradu.
Nadškofov obraz se je razjasnil od radosti in presenečenja ko je odgovoril. Za prelatom je sedel mladi duhovnik, Edvard Junevič, šele pred kratkim posvečen. Veselje se mu Je zasvetilo v očeh in obžarilo cel obraz, ko so ga vprašali, če bi poslušal
zakon in nehal otroke učiti katekizem, a ie odvrnil jasno, "da
ne!"
Nato so bili duhovniki vprašani, ako so se potem, ko so bile cerkve zaprte, drznili prestopiti boljševiški zakon in brati sv. mašo. Da. seveda, vsi so maševaii. In v presenečenje rdečih sodnikov niso hoteli obljubiti, da bodo nehali maševati.
Ta sodna obravnava jVbila verska obravnava, dasi jo je državni pravdnik skušal spremeniti v politično obravnavo. Skušal je dokazati, da so se katoliški duhovniki petrogradski. ki se shajali pri navadnih škofijskih konferencah, združili v protizakonito proti-revolucijonarno organizacijo.
To pa je nesmisel. Papirji, zaplenjeni v hiši očeta Bučkavi-ca, kjer so bili najdeni v odprtem predalu, so se tikali le razprav, ki jih je ob raznih časih imela duhovščina glede vprašanj o katerih je bila duhovščina dolžna razpravljati — kako naj se obnaša glede novega razporočnega zakona, zakona glede ločitve cerkve in države, zakona glede ločitve cerkve in šole ter slično.
Državni pravdnik in sodnik pa je pojasnil, da so ljudje, ki se shajajo, da kritično ra^ravljajo o odredbah sovjetske vlade, protirevolucijonarji, in pravzaprav je imel prav. Tak je pač sovjetski zakon.
Obravnava je bila drugi dan tihega tedna zaključena O polnoči na cvetno nedeljo se je začelo brati smrtno obsodbo. Poslusalci so se skozinskoz sestajali večinoma iz komunistov Od vseh krvoločnih divjih zveri, ki bi si jih mogel človek misliti, je bil državni pravdnik najhujši. Zopet in zopet je pogledoval v oči očetu Bučkaviču z očmi, polnimi strašnega, ostudnega vzitka.
Divjal je kot vampir, kateremu je dovoljen le omejen delež krvi in ki ga vsled tega trapi besneča žeja. In moral je vedeti, — kajti izšolan človek je. — da v tem slučaju s svojimi dokazi ni prodrl. Sodniki so bili njega vredni. Pomežikujoče so se mu režali, on pa njim skozi celo obravnavo. Kazali so naj-surovejšo vrsto najočitnejše pristranosti.
Vzemite le na pr. duhovnika, ki je "demonstrativno" padel na kolena, ko je par rdečih postopačev stopilo v njegovo cerkev po službi božji in vernike izgnalo iz nje. Omenjeni duhovnik je bil skoro slep. Ni videl usiljivcev ter je le pred najsv. Zakramentom pokleknil, ko je odmaševaL Toda Krilenko, državni pravdnik, je trdil, da je zato padel na kolena, da zaneti versko nestrpnost, in da je torej ta čin kaznjiv po nekem členu v bofjše-viskem kazenskem zakoniku. Ta duhovnik je bil obsojen na deset let ječe.
Gledalci so bili vredni sodnikov in državnega pravdnika, vsaj komunisti. Ploskali so celo, ko se je KriTenko zvijal in penil okrog ust kot norec ter drugič in še strašnejše zahteval šest življenj. A predsedujoči sodniki niso niti poskusili pomiriti gledalce. Toda pol ure pozneje pa, ko je nekaj Poljakov z rokami plosknilo vnetemu in neprerečnemu prizivu za moževa življenja, dvignjenemu od enega izmed obtoženčevih odvetnikov, je pa isti sodnik divje zapretil, da bo dal sobo izprazniti, čc se demonstracija ponovi.
In ujetniki — kako so se pa oni obnašali med sodbo? Niti enkrat niso omahovali. Niti za palec niso odnehali. Bolj plemenito se niti krščanski mučeniki niso nikdar obnašali pred Neronovim sodnim stolom.
Od početka obravnave je bil nadškof videti slab in utrujen, kar je bilo čisto lahko. Toda ko je pa slišal Krilenka zahtevati smrtno kazen, se je pa očividno pomladil. Pordečel je, oči so se mu zasvetile, visoka postava se mu je zravnala in v svoji dolgi črni halji je izgledal kot kar je bil — knez sv. cerkve.
Ko je bil pozvan, naj izreče svoje poslednje besede, je nadškof vstal v celi svoji visočini in govoril tako plemenito, tako ganljivo in tako priprosto, da se je grobna tišina z nekako strašno grozo v njej spustila na ono večinoma sovražno poslušalstvo rdečih vojakov, zasmehovalcev in moralno propalih študentov.
Nadškof je zanikal, kot so vsi drugi, ki so za njim govorili, da je kdo spadal v kako politično organizacijo ali da je bil kdaj zapleten v kaka proti-revolucijonarna kovarstva. Nasprotno, svoje ljudi je uči! izključno le resnice njihove sv. vere.
' Danes." je nadškof zaključil, "stojim pred časnim sodnikom ; jutri bom morda stal pred večnim sodnikom, in upam, da mi bo časni sodnik pravičen, večni sodnik pa milostljiv."
Oče Bučka vič se je kot nadškof ova desna roka moral seveda drugače zagovarjati, ker je bil dolžan pečati se s posli škofije, pokrivajoče celo Rusijo, in je bil tožen, da je začel zaroto. Zato je moral iti v mnoge posameznosti, da zavrne obtož-
- 'T. ^n^J™
"EDINOST*

PRIJATELJ HE JE POTEGNIL ZA NOS.
(Gregor Dajga).
"Pa smo ga zvozili!" je djala Peteršiljčkova Francka, tisti torek večer, ko je kupila od\ dečka večerni list, v katerem je stalo zapisano, da si je Chicago izvolila novega župana.
"Ta je bel fest mož, ta ne bo pustu našeh elij tako umazanih, kakor so bie dosedaj," je še pristavila in je hi- -tela domov, da sporoči svojemu možu veselo novico o izidu vo-litev.
Ta večer jo je Peteršiljčkova Francka s tako naglico odkuri-la domov, da nisem imel niti časa vprašati jo za kako novico iz Kurje vasi, ker prepričan sem, da se jih v Kurji vasi vedno dovolj zgodi, zlasti o veliko nočnih praznikih. Saj je v postu govorilo vse vprek, počakajte, da velika noč prfide, potem se pa bomo ... In Peteršiljčkova Francka se za take novice zanima. Saj ima vendar patent na tako stvar, pa bi ona ne vedela takih novic? To mi še niti na misel ne pride. Peteršiljčkova Francka jih ima kar na "žnorc," samo treba jo poprašati pa jih ljudem pove.
Še moj prijatu Jakabuš je nekaj sanjal, da ne bo več dolgo sam. da se je naveličal biti sam in da mu je neka "bogve čega-va" povedala in povdarila ob neki priliki v postu, da človeku ni dobro samemu biti na zemlji. Jaz sem ugovarjal, da on vendar ni sam na zemlji, da je nas več itd. . . . Ja, ja, je že dobro je dejal . . . "Ti mene ne razumeš ! Jaz mislim vse drugo. Mislim namreč, da človek brez boljše polovice ni nič! Dolgčas mu je in Bog je tudi Adamu zato rebro ven vzel, ker je dobro vedel, da samemu bi bilo dolgočasno na zemlji, kdo bi ga pa od ■časa do časa okregal."
"O, ti šmentani Jakabuš ti. kdo bi si to mislil o tebi, od kedaj te pa prijemlje prav za-
prav ta misel?"
Ha, to misel imam jaz že dolgo in po velikonoči jo bom izpeljal," je prav modro nazaj odgovoril Jakabuš.
Glej ga kleka! Kake muhe so ga pričele ščipati, da je kerlc pričel svoje oči metati še po drugem spolu, klasi sem se na njega trdno zanesel, da ta ne bo nikdar napravil sramote peč-larskemu stanu, in da ga bomo v beli krs\i položili k večnemu počitku. Na koga naj se človek še zanese. Ko se pa včasih najožji prijatelj izneveri in skoči čez fenc.
Tak kerlc vidite ljudje božji je bil naš Jakabuš v postu. Ta-kele pa še bolj debele mi je pel, ko sva včasih debatirala o takih podobnih zadevah. Mislil sem, Gregor spet boš moral na ohcet! Pa mi vrjamete, da sem se globoko vrezal? Pa še kako! Jakabuš se ženi samo v postu. In jaz Ido letos tega vedel nisem, drugače bi mu bil povedal, da bi se prijel kar za svoj nos. Ti kerlc ti! Pa me je kar na lepem nafarbal.
Sedaj, ko so minuli velikonočni prazniki, pa s povešeno glavo hodi okoli, sedaj ti pa ta junak še ne pogleda na drugi spol. Sinoči sem ga vprašal: "No, kedaj boš pa poskočil, ali bo kaj kmalu?"
Pa je bil kar tiho. Take ne take mi ni odgovoril. "Kaj ti pa je Jakabuš? Ali se morda ne počutiš Idobro?"
"Ha to ravno ne, ampak premislil sem se, veš me še ne veseli, se mi pečlarski stan le še vedno bolj dopade, kot zakonski."
"Hm, kako pa to veš?" ga vprašam prav lepo.
"Tako, ker vem, zakaj bi pa silil v pekel, ker je v nebesih če tudi pečlarskih še vedno bolj lušno!"
Pokril je svoj široki klobuk pa pipo je v zobe' vtaknil pa je odšel, je rekel da gre na izpre-hod. V resnici se je pa čutil da je v zadregi, in da se tej izogne je namignil češ, grem na sprehod. Zmajeval sem z glavo, in štuidiral Jakabušovo pre-kanjenost. No, mogoče ima pa prav. Ogorčen sem bil v srcu na - njega samo zato, ker me je potegnil ,da sem mislil, da se bo kerlc res "opetelinčil," kakor mi
je to v postu trdil da. se bo. Drugače mu dam pa kredit, prav ima, da zna ceniti svojo neodvisnost, dokler jo lahko. On je previden in se drži gesla: "da po toči je prepozno zvoniti . . .!"
ZA NAŠE GOSPODINJE.
BOJ PROTI BOGU. be, dvignjene proti njemu in tovarišem; in res je te obtožbe popolnoma pobil. Dokazal je, da se nikdar ni zarotil s Poljsko proti sovjetu.
Nadškof in oče Bučkavič sta izgledala kot moža, ki sta dosegla hrepenenje celega svojega življenja. Nadškof je objel svojega starega, belobradega odvetnika, kj se je, dasi iz pravoslavne cerkve in ne katoličan, od potrtosti bridko razjokal. Nato jc nadškof objel vse duhovnike in vsi so bili odstranjeni pod močnim oboroženim spremstvom rdečkarjev.
Strašen je bil prizor v sodni dvorani, ko so se poljske ženske histerično onesveščale, kričale in popadale na tla, na kar so jih proklinjajoči rdečkarji surovo vlekli ven. Ostareli sluga nadškofov, Poljak in vzoren star vojak z belimi brki, se je obupno ril do pomola, da se poslovi od svojega gospodarja, ali bil je ustavljen in ven sunjen od rdečkarjev, ki so naposled, navdani od groznega strahu pred osvoboditvijo, izpraznili sodno dvorano z nasajenimi bajoneti.
(Copyright, 1923.)
To vam je živa slika bojlševiške civilizacije. Izvolite jo priobčiti. v svojem cenjenem listu "Edinosti," mogoče odpre oči kakemu našemu zaslepljenemu rojaku, da se mu bo začelo da-. niti. Tisti, ki so nalašč slepi, imajo pa že tako kosmate želodce, da jim drugo sploh ne diši kot takile prizori; njim pa dober tek pri njihovem gorilskem užitku.
J. L. Zaplotnik.
Goveje meso v polivki suhih gob. — Skuhaj kakor navadno govejo meso (1 funt) v juhi. Posebej pa kuhaj nekaj tninut eno pest suhih gob, kuhane stresi na rešeto in polij z mrzlo vodo. Odtekle gobe drobno zrer ži. V kozo deni eno žlico masti, nekoliko drobno zrezanega zelenega peteršilja in čebule. Ko se nekoliko zarumeni, prideni gobe in jih duši četrt ure, potresi jih z moko (pol žlice) premešaj in zalij s čefrt litrom juhe ali vode. Ko še nekaj minut vro ,jim pridaj ščep popra in žlico kisle smetane. Nato vzemi iz juhe meso, ga zreži na poljubne kose in deni v gobovo polivko, v kateri naj prevre. Meso naloži s polivko vred na krožnik in ga obloži s krompirjevim pirejem
'ali dušnim rižem.
* * *
Krompirjevi zviti cmoki. — Nastrži šest debelih kuhanih in olupljenih krompirjev. Deni jih na desko, pridaj dve žlici kisle smetane ali dve žlici mleka in za oreh masti; eno jajce, nekoliko soli in en četrt litra moke napravi testo in ga razvaljaj za mezinec na debelo, potresi ga z drobtinami, ki si jih zarumenila na masti in ga zvij v zavitek, potem ga zreži na 3 do 4 prste dolge kose in lepo okroži, da se drobtine skrijejo. Cmoke kuhaj v slani vodi četrt ure. Potem jih poberi \l skledo in še prav malo zabeli. Postavi jih s solato ali jobolčno čežano na mizo. * * *
Praženi vampi. — Zreži na rezance 1 funt očiščenih in kuhanih vampov ravno tako zreži en debel olupljen krompir in polovico stare žemlje. V kozi raz-grej žlico masti, v razgreto deni drobno sesekanega zelenega peteršilja, štrok česna, košček čebule in ene 3 unče suhe slanine; ko se to malo precvre prideni vampe, kruh, krompir, velik ščep popra, soli in par žlic juhe. Pokrij, duši, večkrat premešaj, da se ne prismodi, in prilij še kako žlico juhe; ko je krompir mehak, narahlo premešaj, stresi v skledo in potresi po vrhu s parmezanskim sirom. (Za dve
do 4. osebe.)
* * *
Sesekljana pljuča. — V kozi zarumeni na surovem maslu ali
masti nekoliko zrezane čebule, peteršilja in drobtin, prideni kuhana, drobno sesekljana pljuča, osoli popraj ter prideni še en rumenjak ali žlico kisle smetane. Popražena stresi v skledo ter jih obloži z močnatimi rezanci
ali opečenim krompirjem. ♦ ♦ *
Ocvrt rajželc z jajci. — Skuhani rajželc, zreži na mezinec dolge rezine; razbeli za polovico rajželca eno veliko žlico masti ter stresi vanjo košček čebule in rajželc; potem nekoliko mešaj, da se malo popraži, osoli in potresi s ščepom popra, prideni tri raztepena jajca, pa še nekoliko premešaj, da se jajca zakrk-nejo. (Dvem do štirim osebam.)
-o-
POZOR SLOVENCI V CHICAGO!
Prihodnjo nedeljo popoldan priredijo v šolski dvorani slovenski orli in orlice svojo zabavo z bogatim programom. Nastopili bodo v telovadbi. Pri skupnem nastopu nastopi nad sto slovenskih orlov in orlic. Na telovadnem programu imajo veliko novih točk, ki bodo brez-dvomno zainteresirali ljubitelje telovadbe, kakor tudi vsakega, ki bo videl nastop orlov in orlic.
Slavno občinstvo je vabljeno k obilni udeležbi. Na zabavi bo na razpolago vsakovrstne zabave! Pridite gotovo!
-o--
DEPORTIRAN ROMUNSKI . MLADENIČ.
Washington, D. C. — Delavski tajnik Davis je podpisal listo, za deportiranje 16-letnega romunskega mladeniča Sammy Goldman, ki je pred kratkim dospel v Zedinjene države. Fant je baje postal slaboumen, .kakor izjavljajo oblasti na podlagi zdravniških preiskav, zakar bo deportiran, ker bi bil v breme Združenim državam,
-o--
Zakaj je prišel?
Hišna gospodinja, ki je imela na hrani več fantov: "Zelo srečno se počutim, da moji bivši "bordarji" hvalijo mojo kuhinjo?"
Novi boarder: "Da, Vaš bivši boarder mi je priporočal vas. Vprašal sem ga namreč, da bi rad šel kam, da bi nekoliko shujšal, in ta mi je svetoval k vam!
Te tr ipotrebujemo sleherni dan. Da se pa oskrbi dobro in okusno zajterk, kosilo in večerjo, je potreba dobiti kakih dobrih stvari, zlasti dobrega mesa itd. Tega pa dobite najboljšega, če ga greste kupiti k:
MATH. KREMESE C '1
SLOVENSKI MESAR
POZOR SLOVANI!
Kane. prometna pisarna Sli-var, Ljutomer Jugoslavija, kupuj^ prodaja in zamenja hiše, trgovine, gostilne, grajščine, tovarne itd. in daje vse v te stroke spadajoče pojasnila tu in v inozemstvu.
Prometna pisarna Slivar, Ljutomer, Slovenija, JUGOSLAVIJA
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom Ln prijateljem našega lista po državi Pennsylvania in New York uljudno naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik Mr. Leo Mla-dich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar je v zvezi z listi Edinost. Ave Maria in Glasnikom P. S. J.
Vse naše naročnike prosimo, da mu gredo pri tem njegovem delu za katoliški tisk na roko in mu pomagajo širiti list, ki se bori za delavske koristi in za razširjanje katoliškega prepričanja
Upr. Edinosti in Ave Maria
VARČEN NAROD
Chicago, HL
1912 West 22nd Street,
Phone: Canal 6319.
Pri njemu se dobi vedno najboljše vsak dan sveže meso, suho po domačem načinu pre-kajeno meso in prave domače
* Kranjske klobase," doma narejene po slov receptu. Gospodinje zapomnite si to!
-Hi
jjgl


Pod državnim in vladnim nadzorstvom in
Chicago Clearing House Ass'n.

VLAGA PREVIDNO
IN INVESTIRA RAZUMNO V
Kaspar State Bank
NAJVEČJI JUGOSLOVANSKI BANKI V ZEDINJENIH DRŽAVAH
1900 —- BLUE ISLAND AVENUE,
vogal 19. ulice. CHICAGO,	ILLINOIS.
KAPITAL IN PREBITEK
$1.250,000.00
PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodne družbe za v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo prošnje (affidavi-te) za priseljence, ter pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje.	-	r

NEKAJ ZA VSAKO HIŠO.
PREBERITE NASLEDNJI OGLAS PAZNO
IN GOTOVO BODETE NAŠLI NEKAJ, KAR BO DOBRODOŠLO VAŠI HIŠI.
POSEBNOSTI ZA KUHINJO.
Ravno ob sedanjem času so kuharice najbolj v zadregi glede tega, kaj naj kuhajo, da ne bi dajale vedno eno in isto na mizo. One vedo, aa ima dobra večerja veliko besedo pri vzdrževanju soglasja in zadovoljnosti v hiši. Da jim pomagam pri tej težki nalogi, jim tu nudim nekaj pripomočkov:
SUŠE GOBE. Dobil sem zopet večjo količino dobrih zbranih suhih gob iz Ljubljane v začinjenih plehnatih škatljah. V vsaki en funt ali več okusnih, ročno zbranih, suhih gob. Nudim jih v nakup po znižani ceni: $1.00 za škatljo, 5 škatelj za $4.50 in 10 škatelj za $8.50. Pri večjem naročilu posebne cene. Poštnina vračunana.
Da ne bodete v zadregi, kako se te gobe pripravijo, pošljem z vsakim naročilom potrebna navodila. — Rojakinje—kuharice, sezite po njih, in nikoli ne bodete v zadregi, kaj bi skuhale, kajti gobova juha, gobov zos, gobova sala ta, gobov rižot, .gobov "ajmoht" iz teh gob, bo zadovoljil najbolj zbirčna usta-
IZLUŠČENE OREHE sem dobil iz starega kraja; lepi so, suhi in okusni. Ne bo Vam žal, če jih naročite, kajti Vaša orehova potica, orehovi štruklji, in orehova jedila bodo povečala Vaš gospodinjski vpliv v Vaši hiši. Funt teh orehov pošljem s poštnino vred za 65 centov, 5 funtov za $3.00, 10 funtov za $5.50.
STAROKRAJSKE JEDILNE DIŠAVE IN PRIMESI so potrebne našim kuharicam, kajti brez njih ne morejo napraviti jedi, da bi imela "naš okus." Najvažnejše med njimi so: Španski žefran, majaran, šatraj, lorberjeve jagode, lorberjeva peresa, muškatov oreh, muškatov cvet, importirana ogrska paprika, žbice, cimet, mak. Zavitek vsakega teh predmetov stane 25c. s poštnino vred.
SUHE ČEŠPLJE (slive). Importiral sem večjo količino pravih bosanskih sliv. Rečem Vam, da so iste nekaj posebnega za kuho. Dočim so ameriške večinoma preparirane § kemikalijami, da ob-drže vodo in težo, so bosanske skozinskoz pristne, vsled česar skoro še enkrat toliko zaležejo, ker Vi kupite samo substanco, a vodo imate doma. Ne bo Vam žal, ako jih naročite nekaj Zapokovane so v zabojih od 50 funtov. Nudim jih Vam po ioc. funt, to je, $5 .00 zaboj. — Prevoznina ni vračunana.
PRAVE IMPORTIRANE BRINJEVE JAGODE Vam nudim v nakup in sicer v vrečah od 100 funtov. Cena je $500 za vrečo. — Prevoznina ni vračunana.
ROŽICE IN ČRAVI RUSKI ČAJ imam tudi v zalogi ter jih razpošiljam v zavitkih od 35c. s poštnino vred.
KNAJPOVA DOMAČA ZDRAVILA.
Skrbite, da bo Va-še telo zdravo in sveže, ter da bo tako v stanu odbijati napade nevarnih bolezni. Slaba prebava, zasližena prša aH vrat in druge take navidez malenkostne bolezni čestokrat pripravljajo pot hujš in nevarnim. Knajp nudi vspeš-na zdravila za take potuhnjene bolezni. Vsaka hiša bi morala imeti zbirko njegovih najvažnejših zdravil vedno pri roki, da jih ni treba šele potem na-ročevati, ko je potreba že tukaj.
Najvažnejša med Knajpovimi zdravilnimi rastlinami so: Aloja, angelika, arnika, bezeg, borovnice, brinjeve jagode, dobova skorja, enejan, galun, grško seno, habat, hvošč ali preslica, sladki janež, roža sv, Janeza, kamelice, kafra, koprive, krčna trava, lanena moka, lapuh, lučnik, meta, močvirna detelja, motovilc, omela, pelin, pibrov koren, po-vojček, trpotec, revar ali divji regrat, rožmarin, ši-pečje jagode, smetlika, tavžentroža, trnovčev cvet, trobentica, truškavec, vijolica, vinska ruta, žajbelj, žoltilo. — Skatlja posameznih teh predmetov stane 25 centov s poštnino vred.
Dalje Knajp priporoča tudi razna olja, kakor: brinjevo olje, kafrno olje, nagelnovo olje, mandelno-vo olje, oljčno olje. Stekleničica stane 35c. skupno s poštnino.
Kdor naroči vsa navedena zdravila — rastlin in olja — naenkrat, mu jih pošljem za $10.00. Poštnino plačam jaz.
Z vsakim naročilom pošljem tudi spis: Kaj pravi Knajp o uporabi teh zdravil.
NA PRODAJ IMAM TUDI:
1.	Importirane lončene in porcelanaste pipe (fajfe), importiran tobak za pipe in cigarete, kakor tudi cigaretne papirčke.
2.	Slovenske gramofonske plošče, gramofone, _piane in šivalne stroje.
3.	Razno zlatnino, kakor ure, verižice, prstane, brazletne, jedilno orodje itd.
- 4. Vsakovrstno obleko, dežne plašče, čevlje, klobuke, blankete itd.
Ako še nimate mojega kataloga s slikami, pišite še danes ponj. Pošljem ga zastonj.
Naročilom pridenite poštni ali ekspresni money order, znamke ali denar.
ZA OBILNA NAROČILA SE PRIPOROČA
STATION D. BOX 8.
Joseph V Ogne, NEW york, city.


r
"E»INOST
(Konec.)
Na pogorišču ob gradu je delala gruča ljudi; majhna množica, ker ljudje se sedaj tudi za take nesreče niso mnogo brigali. Začudeni so gledali jezdeca.
"Ta pa jezdi, kakor bi bil požigalec!"
A Dominik se ni zmenil ne za njih zijave in zvedave poglede ne za pogorišče.
Po široki cesti spodaj pod gradom je počasi in leno stopal širokopleč, rdečelas Haložan. Tudi ta se je začudil jezdecu, ki je kakor blazen podil konja po prašni cesti.
"Kam za vraga tako divja? Ali morda hoče ubežati črni smrti? Bedak ti!"
Daleč doli med njivami se je črnil gozd. Kakor zapuščen je stal na širnem polju. In vse polje je bilo zapuščeno, žalostno. Razen Haložana in Dominika ni bilo žive duše ne na cesti, ne na vsem polju. Vse kakor izmrlo, vse kakor s prokletstvom u-darjeno. Še gozd je stal tako molčeč in žalosten, kakor bi čutil gorje, ki stiska in mori srca vsepovsodi okoli njega.
V ta gozd je zavil Dominik; kakor v sanjah, napol v nezavesti. Le ena misel mu je polnila srce : "Da se skrijem pred vsem svetom!"
Privezal je konja ob mlad hrast; kakor na smrt utrujen se je vrgel na mehki mah. Pomislil je in zahrepenel: "Ko bi tukaj-le in zčajle umrl! Z veseljem bi! Tako bi se združil z njo . .
Mah je zaprasketal pod njim. Ves izsušen, trd in izžgan je bil. To je bil edini glas, ki ga je Dominik slišal. Ker sicer je bilo vse naokoli tako mrtvaško tiho, da je težilo srce in misli. Listje je molčalo, ni se zganilo — mrtvo. Ker je odrevenel od groze pač" tudi veter: ni več vel čez deželo, ni se več pogovarjal z listjem. Nobena ptica ni zapela, niti v strahu ni začivkala. hipoma iz sanjarij zbujena; morda tudi vse mrtve1! Ne en čmrlj ri brenčal v tihem gozdnem svetišču; ali so vsi mrtvi, ali pa so se vsi zarili v zemljo, da se skrijejo pred gorjem in pred smrtjo, ki z mogočnimi koraki stopa po deželi. Pač, čuj! Zazibala se je veja. Veverica, shujšana in mršava, je previdno, zelo boječe skočila z veje na vejo. Nenadoma se je še bolj preplašila ; ker pod seboj je zaslišala bolesten, stokajoč vzdih. Krepko se je oprijela veje in se je pazljivo ozrla navzdol. Glej. na zemlji pod njo leži človek; mah puli okoli sebe iz zemlje, prijema se z obema rokama za glavo, glasno stoka, čudne besede mrmra in govori.
"Ne, ne morem več živeti! Umrem tudi jaz . . . Na to drevo se obesim!"
Vsa se ie preplašila nedolžna živalica.
"O, ti gospod stvarstva! Ti, ki nas zalezuješ in moriš, ali trpiš tudi ti? Ali je tudi tebe kdo obstrelil? Na smrt . . .?"
Videla je, kako vstaja. Skočila je za triveje više in se je potuhnila.
"Kdo ve. kakšne namene ima. FJudo gleda, ves zamršen in ves bled je! Ni blagih misli v njegovem srcu!"
Izza veje je opazovala, kako se je mladi neznanec oziral na bližnjo bukev, ki je stegala veje globoko doli k zemlji. Nenadoma je odpel krasni pas. Stopil je za korak bliže k drevesu-A je spet odstopil. Oči si je zakril z roko in je mrmral :
"Ne, samomorilec ne smem priti za njo v večnost. Oskrunil bi njen spomin in sebe!"
Zapel je pas in spet je legel.
Dolgo je nepremično ležal. Konj je postajal nemiren. Kopal je s kopiti in večkrat zahrzal. A gospod njegov se ni zmenil zanj ; morda ga niti slišal ni. Sonlce je gledalo nanj že poševno med drevjem, ko je bridko zajokal. S solzami, ki so mu privrele na dan. ko se je srce nekoliko umirilo, se je izlivala iz srca tudi prvotna strašna bol. oni grozni srd zoper usodo, zoper previdnost, zoper Boga. v katerem se je dvignil in puntal zoper njega in njegove naredbe.
Dolgo je jokal. Solnce je že zašlo, ko je vstal. Lice mu je bilo "bledo, a mirno. Odločen sklep mu je gledal iz oči.
Odvezal je konja. Zajahal ga je in krenil po cesti gor proti mestu. Tihi, molčeči mrak, ki je sanjal nad vsem poljem, mu
ft
POZOR IGRALCI HARMONIK
Izdelujem slovenske, nemške in kromatične harmonike, enako ka-korsi kdo želi. Popravljam vsakovrstne harmonike, delo garantirano, cene so zmerne. Pišite po naš cenik. Se priporočam rojakom sirom Amerike za naročila. S spoštovanjem
ANTON MERVAR, 6921 St. Clair Avenue, CLEVELAND, O. V zalogi imam tudi vsakovrstne LUBASOVE HARMONIKE.
D0MACE PIV©!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
»
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. , Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
iA1 "VI1	w^' »Vl' ii^' "^
je še bolj umirjal srce in dušo. Pogled na čudežno modro nebo, kjer so se odpirale druga za drugo blesteče oči angelov nebeških in so milo zrle doli na trpečo, v solzah vzdihujočo zemljo, ga je utrjeval v sklepu, po velikem boju s samim seboj storjenem ...
* * ♦
Oče Aleksander je klečal ob mizici v gvardijanski celici. Na mizi je gorela luč, gvardijan je molil ob nji brevir.
Nenadoma ga je zmotilo v molitvi glasno trkanje.
"Ave r
Vstal je in je zamižal, da bi v poltemi, ki je polnila celico v ozadju, videl, kdo prihaja, kdo je tako naglo in odločno odprl duri.
Se preden ga je prav spoznal, je klečal pred njim Dominik Sagadin.
"Častiti oče, osem bratov ste izgubili. Sprejmite mene v tihi svoj dom, ponižno prosim!"
Menih je strmel molče in začuden v klečečega mladeniča Z obraza, ki je bil bled in prepal, mu je bral gorje. Dolgi črni kodri, razmršeni, neredno viseči čez belo čelo doli do solznih oči, so mu govorili o nesreči, ki je morala s trdo roko udariti ponosnega in sicer tako samozavestnega mladeniča.
Prosilca je gvardijanov molk vznemiril. Zbal se je, da mu odreče prošnjo; zato je kleče, z bolestnim, tihim glasom razlagal:
"Ona, nevesta, je mrtva in pokopana . . . Kaj hočem zdaj na svetu? Prazen ^e zame! Naj molim v celici za njo in za sebe in za svoj — srčni mir."
Gvardijan je počasi dvignil belo. shujšano desnico, ki se je z njo naslanjal ob mizo. Počasi jo je položil na glavo mlade-j ničevo. In z mehkim glasom, polnim sočutja in usmiljenja z, mladeničevim gorjem, je tolažil in prosil:
"Mir s teboj, moj sin, v tihih naših zidovih . •
* * *
Zadnja, deveta žrtev, ki si jo je črna smrt izbrala v minorit-skem samostanu, je bil oče Aleksander, gvardijan. Sam se je ponudil Bogn v dar za ljudstvo, ki mu naj usmiljenje božje prizanese.
Vse je žalovalo za izrednim možem, vedno ljubeznivim, vedno delavnim. vse mesto, okolica. Dravsko Polje. Haloze, Slovenske Gorice ...
Po deželi pa je pojemala morija, kakor bi se kruta dekla božja utrudila, ali kakor bi dobila povelje, od svojega Gospoda, naj poneha, ker je padla velika žrtev, darovana iz velike ljubezni . . .
* * *
Prišla je jesen ; težki, groze polni čas je minul, črna surt je zapustila deželo.
Ob mirnih, mlačnih jesenskih večerih so hodili Ptujčani, kar jih je pustila strašita morilka živih, na izprehod v okolico mesta ali na ptujski grad. Tedaj so videii. kako se sredi polja na samotno stoječem griču, nekdanjem okopu, takozvanem "Atilo-vem grobu, više in više dviga lična stavba. Vsi so vedeli, kaj poinenja: kmet Rajavec .izpolnjuje svojo obljubo, ker ie črni smrt prizanesla vsaj ženi, dnsi mu ie hčerko umorila. Rogu v čast in slavo, ker se je dal omehčati in preprositi po blaženem svojem služabniku in prijatelju Roku. in v zahvalo temu mogočnemu svetniku zida svetišče — še dandanašnji se beli sirom polja. spomenik težkih in bridkih nekdanjih dni.
Čestokrat. posebno ob nedeljah popoldne, so klečali pred oltarjem sv. Roka ali pred stranskim oltarjem, posvečenim sv. Rozaliji, devici in nuičenici, štirje črno oblečeni molile i. Saga-
dinova in Rajavčeva so molili med solzami za dušni
mrr one.
ki spi v tihi zemlji, in za srčni mir onega, ki je vse zapustil ' se je zaprl v celico, da tam najde mir srca.
Večkrat je klečal pred oltarjem tudi stari župnik aH kapfenj Hauptmanič. In tudi ta sta prosila:
"Mir! Mir vsem, živim in mrtvim . .
* * *
Ko to pišem, se pne tam doli nad mojo domovino, nad venskimi Goricami in nad Ptujskim Poljem, vedro poletno bo. Na polju orje kmet, nad njivami žgoli škrjanček, na niku poje mlaca cvetoča pastarica, ob nji skaklja zvesta 1 tovarišica in družica, brzonoga pastiričica. V vinogradih grozdje, da razveseli jeseni srca žalostnih in trpečih .
O čudovita zemlja, ki mi zgodovina pripoveduje o tebi t liko gorja, ki si bila neštetokrat oškropljena s krvjo pagansk in kr-šcansko, ki si pila toliko solza, o zemlja, s slavo ožarjens s trpljenjem blagoslovljena in posvečena, izlij Bog vsedobrotni ' vso svojo srečo nebeško na tebe! Bodi pozdravljena in blagoslovljena od njega, ki te je ljubil z zvesto ljubeznijo vse dni in ure življenja in te bo ljubil, oboževal in proslavljal, da leže. izmučen od življenja in trpljenja in od truda delavnega dne. v grob v tuji zemlji . . .
Double Wear
POVABLJENI STE
da pridete v našo trgovino in si ogledate naše bogate zaloge vsakovrstnih oblek, narejene v vseh modah in velikostih!
Za može in mladeniče
OBLEKE Z ENIM IN DVOJNIM HLAČAMI
najnovejše mode, ki jih imamo na izbiro sedaj v naši trgovini, na različne načine narejene in v različnih barvah. Pridite v našo trgovino in našli boste fino izbiro, kjer si boste lahko izbrali obleko, ki bo vam krojila in ugajala. Mi krojimo obleke, da prija natančno vsaki postavi. Pri nas dobite obleke za vsako postavo, malo ali veliko, po sledečih zmernih cenah
$22.50, $25.00, $30.00, $35.00, $40.00 in $45.00.
V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.
z 800—1808 Blue Island Ave., Cor. iSth Street.
Že osem dni je čutila.
Možak z dežele pride v mesto ter gre s svojo ženo v gledališče. V drugem dejanju se vprizori tudi grmenje in vihar. Ko drugič zagrmi, pravi žena* "Ali ti nisem pravila? Že osem dni čutim v udih, da mora priti huda ura!"
-o-
Najstarejši red.
"Kateri je najstarejši red?" vpraša v družbi žena, katere mož se ni mogel ravno srečnega imenovati z njo v zakonu.
—	"Red domačega križa," odgovori nek pričujoči navihanec.
-o-
Tolažba.
"Ti Polona! Če jaz umrjem, ne vzemi Janeza, ampak vzemi Martina! Glej, 011 je priden in pameten in bo držal hišo v redu."
—	"Jaz sem tudi že nato mislila. Pa ne delaj si skrbi in potolaži se! Da le ti enkrat umr-ješ, drugo bo že vse Bog naredil r
-o-
leni log sta pričela stikati za divjačino. Janez je imel smolo^ to pot ni zasledil nobene divja* čine. Miha pa je bil srečnejši, ta je prepodil že pet potov krdelo jerebic, na katere je pridno streljal, toda nobene zadel. Ko jih prepodi v šestič in zopet strelja na nje. zakliče Janezu; "Zdaj sem jo zadel! Videt sem. kako ie perie odletelo!"
— "O da," pravi Janez hudo. mušno, "tako dobro je odletelo perje, da je šla cela jerebica z njim!"
IZPLAČILA
Lovska.
Janez in Miha sta šla neko nedeljo na lov. Ko prideta v ze-
J. KOSMACH
1804. W. 22nd St. Chicago, III
Rojakom se priporočam pri;
nakupu raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ i TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaH in znotrai, pokladam stenski oar>ir.
Naiboliše delo. nainižie cene Rojaki obrnite se vselej na svoietra roiaka!
v ameriških dolarjih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drugod.
V Tueoslaviu ie začasno ne-mosroče lokalnim bankam iz-plačevati ameriške dolarje, ker to.sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar Da potnikom, ki rabiio dolarje za na pot preskrbimo dolarje.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdaiamo in iste vnovči« io v stari domovini po dnevnem kurzu v iueoslovanske krone.
Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: dn Si^.oo po =;o centov. — od $n;.oo do $^0.00 po 75 centov. — od S^o.oo do S^o.oo po $1.00. za izplačila, ki presegaio $50.00 računamo 1 cent in pol od dolarja. ali 00 $f.qo od sto dolar, iev. H tem pristojbinam ie še nridiati za vsako posamezne nino.
pošiliatev 1 q centov za pošt-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street.
CHICAGO, ILL.
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih prav,ice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno Čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim druatvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne« prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, prerfno odraste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicajr«. 111.
Phone: Canal 0098.
■