Poštni urad 9020 Cetovac Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ! ceioietna naročnina 200 šiiingov ! P. b. b. .......... LETNiK XXXiX. CELOVEC, PETEK, 20. JULiJ 1984 ŠTEV. 29 (2184) Razširjena zadruga v Šentjakobu gre s časom Levo: Movi dom šentjakobske zadruge, ki ieži v vzhodnem deiu vasi med cesto v Podgorje in cestovPodrož-čico. Desno: Predsednik nadzornega odbora šentjakobske zadruge Mihi Antonič pri pozdravu. Zaradi spreminjajočih se potreb konzumentov je Zveza siovenskih zadrug odpria v soboto v Št. Jakobu v Rožu svojo posiovainico v renovi-ranih prostorih Miklavčičeve betonarne. Novi market šentjakobske zadruge nudi svojim odjemacem obširen izbor konzumnega biaga za kmetijstvo, gospodinjstvo, gradnjo in vsakdanjo potrebo. Zadruga-market je opremljen z viličarjem in z moderno računalniško napravo, ki bistveno oiajšuje knjigovodstvo. Delo, ki so ga opravili šentjakobski zadružniki, je bilo ogromno, saj so v nekaj mesecih pregradili staro betonarno v privlačen gospodarski center. Prav tem neutrudljivim delavcem se je prisrčno zahvalil za njihovo delo predsednik nadzornega odbora ZSZ Mihi Antonič in je tudi naštel imena tistih Šenjakobčanov, ki so se od vsega začetka naprej posebno zavzeli za zadružniško gibanje v občini. Antonič je pri svečani otvoritvi novih prostorov zadruge-mar-keita pozdravil med približno 120 prijatelji zadruge številne častne goste, tbad njimi oba predsednika osrednjih organizacij, konzula SFRJ v Celovcu Zorana Markoviča, župana Johanna Gressla z občinskimi odborniki, odbornike sosednjih zadrug ter nekatere še živeče člane ustanovnega odbora kmečke gospodarske zadruge iz letu 1948. Zadruga v Št. Jakobu j;e v svoji že skoraj 40 let dolgi zgodovini — v občini deluje tudi najstarejša avstrijska Posojilnica — doživela že veliko sprememb na gospodarskem in kmečkem področju. ,,Ker se je struktura našega kmeta, našega kupca bistveno spremenila, se zadruga skuša z otvoritvijo novih prostorov prilagoditi trenutnim zahtevam kupcev," je razložil inž. Fridl Kapun, predsednik upravnega odbora ZSZ, ob preselitvi šentjakobske zadruge iz starih, že pretesnih zidov, v nove prostore. Ugotovil pa je tudi, da imajo ustanove ZSZ izrecno močan gospodarski napredek, saj je otvoritev nove poslovalnic? zadruge v Št. Jakobu ž& peti dogodek te vrste v dokaj kratki dobi dveh, treh iet. Veselimo se lahko tega močnega gospodarskega gibanja na celem območju južne Koroške, saj. tako pravi Kapun, bo- mo narodno preživeli le tedaj, čs bo vzporedno k politični tudi gospodarska krepitev močna. Predsednik zadruge št. Jakoba Loj-zi Baumgartner je na kratko poročal o nastanku zamisli in o intenzivnem delu, ki so ga opravili zadružniki v zadnjih treh mesecih pri izgradnji in opremljanjem novega zadružnega poslopja. Nekaj besed v obeh deželnih jezikih je spregovoril tudi župan Gressl in žeiel zadrugi-marketu mnogo uspeha pri delovanju v novih prostorih. Otvoritev je glasbeno olepšala godba na pihala iz Lesc (Siove-nija) in nekaj pesmi je zapei domači mešani pevsč' zbor .Rož". Prostore novega marketa je blagoslovit kaplan Marjan Schuster in nato je imel poslovodja Milan Kropivnik polne roke dela, saj se je hotel vsakdo na lastne oči prepričati o ugodnostih marketa in številni občani so se takoj lotili kupovanja. Ostale pa je zadruga pogostila s pivom in klobasami. Vši so bili prepričani, da bo šentjakobski zadruga-market postai važen gospodarski faktor v občini in njeni okolici in da bo v korist nam Slovencem, kakor tudi našim nem-škogovcreoim sodežclanom. Deželni svet Južne Tirolske podpira zahteve Slovencev v Italiji Dežetni svet Tridentinske-šužne Tirolske [katere sestavni dei je avtonomna provinca Bozen/Južni Tiroi) je na svojem zadnjem zasedanju sprejet resotu-cijo, s katero poziva obe zbornici rimskega partamenta, naj čimprej uzakoni giobatno zaščito pravic siovenske narodne skupnosti v ttatiji. Ta podpora za Stovence v ifatiji iz najsevernejše dežeie Matije, v kateri živi tudi nemška južnotiroiska narodna skupnost, je vetikega moratičnega pomena. Resotu-cijo je dežeini svet sprejet skoraj sogiasno, proti njej je giasovat samo svetovalec neofašistične stranke, vzdržaia pa se je svetovatka tadinske jezikovne skupnosti. Razpravo sta sprožila svetovalca Langer in Ardizzone iz skupine .Druga Južna Tirolska", pridružiti pa so se jima še Ballardini in Marzari iz neodvisne te-vice, Franceschini iz skupine .zelenih", Tonelli od Proletarske demokracije in južnohtirolski nenodvisnež Meraner. Pobudniki resolucije so poudarili, da jih je k temu koraku spodbudila .mo- gočna manifestacija Slovencev maja v Gorici, ki je opozorila na nerešene probleme te narodne skupnosti". Po živahni razpravi je bila resotucija sprejeta tudi z glasovi Južnotirolske ljudske stranke, Socialistične stranke, Komunistične stranke in Krščanske demokracije. Koroški Slovenci pri slovenski Skupščini Predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Šinigoj je v torek 17. 7. 1984 ob prisotnosti Marka Vrhunca, predsednika Repubiiške-ga družbenega sveta za mednarodne odnose, Stefana Cigoja, predsednika komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja SZDL in Cvetke Selšek, namestnice predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, imet razgovore s predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki sta jih vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser in kih Slovencev dr. Matevž Griic. Predstavniki koroških Slovencev so sogovornike informirali o aktualnih dogodkih in o dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Poudariti so, da je na Koroškem še vedno veliko odprtih vprašanj, ki trenutno zadevajo obstoj in ovirajo razvoj siovenske narodnostne skupnosti. V okviru teh vprašanj v zadnjem času obe osrednji organizaciji posvečata dvojezičnemu šolstvu največ pozornosti. SR Slovenija skrbno spremija aktualne dogodka na Koroškem. Na tej podlagi je bila v razgovoru izražena skupna zaskrbljenost matične domovine in predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem giede nadaljnjega razvoja dvojezičnega šoltva. Predstavnikom predsednik Narodnega sveta koroš- cbsh osrednjih organizacij je predsednik Šinigoj ponovno zagotovil podporo matičnega naroda prizadevanjem Slovencev na Koroškem za ohranitev narodne identitete. V nadaijevanju so spregovorili tudi o sodelovanju SR Siovenije s slovensko skupnostjo z Vidika uresničevanja politike enotnega slovenskega kulturnega prostora. V tem okviru se poleg kulturne dejavnosti in sodelovanja razvijajo tudi vse druge dejavnosti, ki prispevajo k ohranjanju, afirmiraciji in krepitvi položaja siovenske narodne skupnosti. Beseda je tekia še o gospodarskem sodelovanju, kjer imajo mešana podjetja na Koroškem pomembno vlogo pni pospeševanju gospodarskih vezi SR Siovenije z republiko Avstrijo. PREBEH!TE na ttrani 2 Študentje so predati kancierju Sinowtzu 10.000 podpisov zoper apartheid na Koroškem 2 Nizozemski časopis piše o načrtih KHD inFPO 3 Zaktjuček otroškega vrtca v Šentprimožu 4 Pohod po poteh Domnove čete 5 Zbor „Anton Foerster" pet v Vrbi 8 Pop-koncert v Šentprimožu 8 Žitara vas: SPO-Tonitz-frakcija upo-rabtja skupne sktepe za votitno propagando F. Wieser: referendum je huda zloraba demokracije in napad na mednarodno pogodbo „Odpor proti potujčevanju in asimiiaciji je postai sestavni dei narodnostnega deia siovenske narodne skupnosti na Koroškem" saj „spada-mo Siovenci med najmanjše narode v Evropi in tudi med tiste, ki so največji dei svoje zgodovine živeti pod tujci" to je med drugim povedai minuto nedeijo na Komiju predsednik ZSO Feiiks Wieser v svojem siav-nostnem govoru stotim udeiežencem petega pohoda na Komeij. Wieser je dejai, da vsebuje ta pohod dve pomembni komponenti: ..spomine na najtežje čase sioven-skega koroškega tjudstva, na iz-seijevanje, preganjanje po KZ-tih, hkrati pa na najbolj svetii de) naše zgodovine — zmagovito protifašistično NOB, ki so jo podpirati vsi stovenski rodoljubi negiede na ideoiogijo od duhovnika do komunista." Dejai je, da je nekaj mesecev pred praznovanjem štiridesetietni-ce zmage nad fašizmom, že skrajni čas, da končno tudi na Koroškem vsi priznajo, da je bii doprinos koroških partizanov enkraten zgodovinski prispevek, ki je pripomogel k podpisu Avstrijske državne pogodbe. S tem pa je seveda pomagal tudi ohraniti slovenski jezik in kuituro od raznih uradov do prižnic. V tej zvezi je naštei vrsto pogumnih rojakov, od duhovnika Vinka Poijanca do Karia Prušnika-Gašperja, preko seiskih žrtev tja do kuiturnopoii-tičnih deiavcev kot sta Poiti in Miika Hartman, ki so pomembni vzorniki za našo miadino, od katere drugi pravijo, da nimajo pravih vzornikov. Avstrijo je med drugim spomnii, da je s podpisom ADP prevzeia doiočene mednarodnopravne obveznosti, „med drugim dolžnost manjšinsko varstvene zaščite narodnostnih skupnosti, ki živijo v Avstriji." Poudarit je, da predstavlja sedmojuiijska zakonodaja iz leta 1976 nadaijnje zoževanje čiena sedem ADP v zahtevi KHD-ja in PPU po iočevanju šolarjev po narodnosti pa predsednik ZSO vidi predvsem očiten poskus nadaije- Ob spomeniku pri Cimpercu pohodnikom. (Giej tudi vanja poiitike rušenja doiočii in vsebine čiena sedem. Dobesedno je dejai: „Zato je referendum, ki ima za ciij zožitev pravic in člena sedem huda zioraba demokracije in napad na mednarodno pogodbo." Nasprotno pa je jugoslovanska odtočna obsodba te zahteve v ceioti v skiadu z mednarodnopravnimi predpisi. Kot najboij pomembno pa je označit Wieser to, „da je demokratični nemškogovoreči tabor solidaren z nami". Wieser, ki je pozdravi! nazna-niio Wagnerja, da ne bo podpisat referenduma, je apeiirai na obe ve-iiki stranki, da naj ne popuščata ncmškonacionainemu Haiderju, ki govori predsednik ZSO Feiiks Wieser poročilo na 4. strani.) je poieg Feidnerja, Burgerja in Scrinzija eden najboij profiiiranih nemških nacionaiistov. Občinske voiitve so bo!j pomembne V zvezi s prihodnjimi volitvami je Wieser apeiirai na vse, ki vodijo voiiini boj med siovensko narodno skupnostjo, da imajo pred očmi akcijsko enotnost v borbi za narodne pravice ter borbo za ohranitev in izboijšanje dvojezičnega šoistva. Pritrdiipaje, dasoza siovensko narodno skupnost brčz dvoma občinske voiitve boij pomembne. Skupaj s kulturnimi in drugimi organizacijami na dvojezičnem ozemiju pa bo ZSO v naslednjih tednih razlagala ijudem, zakaj naj ne podpišejo referenduma. „S pomočjo strank in voiiinih grupacij pa bomo spremijaii kdo bo podpisa) referendum" je dejai Wieser, saj je znano, da so med njimi tudi bivši nacistični aktivisti in tudi ijudje, ki se neonacistično udejstvujejo. „Hkrati pa bomo v nasiednjih dneh in tednih budno spremijaii razvoj med koroškimi strankami. Siovenski narodni skupnosti seveda ni za zaostritev narodnostno-poiitičnih razmer na Koroškem. V siučaju pa, da bi veiiki stranki direktno aii indirektno podprii zahteve KHD-ja bomo moraii seči tudi po demonstrativnih akcijah" je ob koncu dejai Wieser. Sinowatz: "Razumevanje za manjšino v vsej Avstriji, samo na Koroškem ga ni!" Dunajski študentje so v ponedeljek predali zveznemu kanclerju Sinowtzu 10.000 podpisov proti ločevanju slovenskih od nemškogovorečih dijakov Klub slovenskih študentov in študentk zaključuje svojo podpisno akcijo „POZIV PROTI APARTHEIDU V AVSTRIJIDo zdaj je klub zbrat nad 11.000 protestnih podpisov zoper Feldnerjeve in Haiderjeve zahteve o spremembi manjšinskega šolstva v ,,koroški geto". Ktubaši so kot prvo predali avstrijskemu zveznemu kanclerju okroglo število 10.000 podpisov. Predvidena je tudi predaja podpisov koroškemu deželnemu glavarju. Afera Androsch: gre za bodoči razvoj sociaine demokracije Proti vsakršnim spremembam! Sedemčlanska delegacija dunajskega kluba (M. Koncilja, J. Os-wa!d, R. Vouk, tajnika I. Schellan-der in G. VVutti, podpredsednik P. Štern in predsednik KSŠŠ/D Flori Wieser) je po slavnostni predaji podpisnih pol pri daljšem razgovoru tolmačila zveznemu kanclerju namen podpisne akcije. Flori Wie-ser je poudaril, da je dandanes edinole s tako akcijo mogoče informirati in vzdramiti avstrijsko javnost, saj so ostala sredstva javnega obveščanja Slovencem prej ko slej zaprta. Pozval je kanclerja, da naj tudi on po svojih možnostih, predvsem pa na podlagi svojih obvez- Uveljavljanje ženskega spola NA CELOVŠKI UNIVERZI Univerza za izobraževalne vede v Celovcu ni samo dobro povezana s svojo okolico in s slovensko narodno skupnstjo na Koroškem, celovška univerza prednjači tudi glede žensk na univerzi. Že 65-odstot-ni delež ženskega spola pri študirajočih je najvišji od vseh avstrijskih univerz. S Susanno Dermutz pa imajo asistenti v Celovcu sedaj tudi svojo prvo žensko predsednico, saj dosedaj v Avstriji še nobena ženska ni imela te funkcije. Vrhu tega pa je zanimivo, da je Dermutz postala predsednica, kljub temu, da zasedajo od 56 asistenskih mest le 7 ženske. Posebnost celovške univerze pa je tudi v tem, da že v samem študijskem programu bolj upoštevajo posebno žensko tematiko, kot na drugih univerzah. Tako so v minulem letu obravnavali spolnospeci-fično socializacijo, v naslednjem študijskem letu pa je napovedano predavanje s tem: ..Ženski študij: izkušnje in modeli". Popolno moško premoč pa je opaziti v profesorskih vrstah, prva ženska profesorica bo na celovško univerzo prišla verjetno že začetek jesenskega semestra. Profesuro za življenjsko in vzgojno nasvetovanje bo dobita gospa Jutta Menschek iz Berlina. nosti brani pravico (tudi) slovenskih otrok do enakopravne vzgoje in izobrazbe. Pogovor pa je potekal v prijetnem vzdušju. Sinowatz se je izrekel proti segregaciji otrok; kot stvaren politik se vsekakor zavzema za ohranitev sedaj obstoječe ureditve. Prepričan je, da nekateri spričo bližajočih se volitev ta šolski problem vse preveč napihujejo. Sino-watz dobesedno: ..Boljšo pozicijo bodo imeli vsekakor tisti, ki vztrajajo pri tem, kar trenutno obstoja. Razgovor se je razširil seveda tudi še na druga vprašanja. Kanclerja je predvsem zanimalo tudi kakšno mnenje imajo slovenski študenti npr. do vprašanja trgovske akademije in do dvojezičnosti v otroških vrtcih. V splošni razpravi o narodnostnih vprašanjih je med drugim zatrjeval, da vlada v Avstriji razumevanje za manjšino, samo na Koroškem ga ni. Dejal pa je tudi, da še čaka na predloge s strani Slo- vencev. Pogovore z njimi je označil kot koristne, zato je on tudi v bodoče še za nadaljevanje politike malih korakov ... e Kakšna bo ta politika, bo vsekakor pokazala koroška jesen. Klubska delegacija je predajo podpisov ter pogovor s kanclerjem ocenila kot zelo važen akt, saj je izraz za perečo aktualnost problema, ne nazadnje pa tudi dokaz za pomembnost in uspešnost klubskega dela. I. Sch. Kancler še ni dal odgovora Na ugotovitev zveznega kanclerja Freda Sinovvtza, da čaka na predloge koroških Slovencev je predsednik ZSO Feliks Wieser, poudaril, da sta obe organizaciji že pri lanskem razgovoru z novim kanclerjem razložili svoja stališča in da ni bilo vzroka, jih spremeniti. Vrhu tega je dejal, da sta obe organizaciji februarja letos pisali uradu zveznega kanclerja in zahtevali nadaljevanje razgovorov med kanclerjem in Slovenci, a do sedaj še ni bilo odgovora, niti napovedi kdaj se bodo razgovori nadaljevali. Čft% met /en/eA ' iUt' 8ttr*:S Nizozemski časopis ,,NRC Handelsblad" je 26. junija 1984 na svojih zunanjepolitičnih straneh poročal o načrtih nemškonacionalnih sil na Koroškem — ločiti šolarje po narodnosti. Ugledni nizozemski šasopis piše pod naslovom ,,Na Koroškem grozi .apartheid'", da se je v zadnjih mesecih razvila močna diskusija o bodoči ureditvi dvojezičnega šolstva. Avtor članka, Frits Schaling, ugotavlja, da se pojavljajo v tej diskusiji argumenti, ki močno spominjajo na rjavo preteklost Koroške. V stvarnem prikazu najdemo jasno odklonilno stališče do načrtov KHD-ja tin koroške FPO, saj bi taka odločitev še zaostrila nasprotja med ,,nemškonacionalno večino" in slovensko manjšino. Vrhu tega pa bi takšen ukrep še podčrtal, da se obravnavajo Slovenci kot drugorazredni državljani, piše Handelsblad. Holandski časopis omeni tudi germanizacij sko politiko na Koroškem, ki je prav posebno prišla na dan leta 1972. Svoje poročilo zaključuje Handelsblad z ugtovitvijo, da se je razvila široka odklonilna fronta proti predlogu FPO, predvsem v javnem mnenju, med pedagogi in v cerkvi, ni je pa toliko opaziti v politiki. Kulturno življenje Slovencev v Italiji Pred nedavnim je na Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu prišel novinar nekega iokainega tednika, da bi tu naše! gradivo za enostavni, a popoini opis družbenega živijenja Slovencev v Itaiiji. Po nekaj urah razlaganja, opisovanja in navajanja imen je fant obupa!: namesto zamišljenega ,,izčrpnegaf' prikaza je list nato objavit skromno shematično risbico in, poieg nje, opis najvažnejših organizacij. Dejstvo je, da slovenske kulturne ustanove v Italiji predstavljajo razvit In zapleten družbeni organizem, ki se stalno razvija in spreminja in ki ga je zato težko stlačiti v enostaven model. Res pa je tudi, da so se slovenske ustanove šele pred kratkim lotile ..opazovanja samih sebe" in da te podobe nimajo še zadovoljivo izdelane, še manj pa analizirane. Kdor hoče razumeti slovensko družbeno in zlasti kulturno organiziranost v Italiji, mora predvsem upoštevati njene tri glavne sestavine: izrazito slovenske organizacije, stranke, v katerih dedujejo Slovenci, ter državnie ustanove, namenjene Slovencem. Izrazito slovenske organizacije so vključene skoro vse v dve struktuni: v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo (SKGZ) ter v Svet slovenskih organizacij (SSO), ki se naslanja pretežno na edino stranko, ki zbira samo slovenske glasove, na Slovensko skupnost. Ostali Slovenci na Tržaškem in na Goriškem volijo pred- vsem KPI in PSI (Socialistično stranko) in samo ti dve stranki imata nekaj kulturnih struktur namenjenih Slovencem (tisk in kulturne krožke). Država vzdržuje šole s slovenskim učnim jezikom in slovensko radijsko postajo. Osrednje kulturne ustanove so v bistvu tri: članica SKGZ Zveza slovenskih kulturnih društev, ter članici SSO: Siovenska prosveta (za Tržaško) in Zveza slovenske katoliške prosvete (za Goriško). V te matične strukture je včlanjena večina "tradicionalnih" prosvetnih in specializiranih, novejših društev. Nekaj je povsem ali navidezno avtonomnih društev, nekaj pa je takih, ki delno spadajo v kulturo, delno pa drugam. Taka so na primer dobrodelna društva, strokovna društva medioincev, ekonomistov, pravnikov ter naravoslovcev in tehnikov. In tu so še: filatelisti, gobarji, jamarji, ljubitelji šaha in še dve množični organizaciji kot Društvo slovenskih upokojencev ter Združenje aktivistov OF. Mimo vsega tega pridemo do jedra, do mreže prosvetnih društev, katerih je 40 na Tržaškem, 20 na Goriškem in 10 v videmski pokrajini. Teh 70 društev tvori zelo raznolik mozaik, raznolik po tradiciji, po razčlenjenosti in po številčni udeležbi v delovanju. Nekatera obsegajo ie pevski zbor z istim imenom ali krijejo le del neke vasi, druga pa so zelo razčlenjena in obsegajo celo občino. V nekaterih vaseh delujeta vzporedno katoliško in levo usmerjeno društvo, drugod le eno; ponekod so si mladi omistiii 'Lasten odsek aii krožek, drugod celo društvo. V povojnem času je poleg teh tradicionalnih društev začela nastajati še vrsta specializiranih kulturnih enot. Na gledališkem področju je najpomembnejše Slovensko stalno gledališče, ki trenutno doživlja izredno nevarno finančno krizo. Samostojno delujejo še štiri amaterske skupine, ravno toliko kabaretnih skupin, ena lutkovna skupina, kot odseki prosvetnih društev pa še devet drugih amaterskih skupin. Letos so goriški Slovenci ustanovili prvo specializirano društvo za filmsko kulturo, pred leti pa sta nastali dve društvi, ki združujeta likovnike. Teh je kar precej, za kar gre zasluga verjetno vrsti dobrih pedagogov na slovenskih srednjih šolah. Mladina ima poieg mladinskih odsekov pri društvih in župniščih na razpolago še taborniško in skavtsko organizacijo, ki privedeta pod šotore vsako potetje skoraj 1.000 mladih. Letos bo poleg teh taborov že četrtič steklo delo mladinskih raziskovalnih taborov. Najmočnejša oblika kulturnega delovanja izhaja iz tradicije, iz pesmi in plesa, ki se prenašata iz roda v rod. V vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci v Italiji, deluje 5 samostojnih folklornih skupin in še pet folklornih društvenih odsekov. Najbolj znani skupini sta gotovo tržaška ,,Stu ledi" dn rezijanska skupina. Zbore je najtežje prešteti. V prosvetnih društvih deluje kot posebna ali edina oblika dejavnosti najmanj 39 zborov. Nekateri redno nastopajo že vrsto let, nekateri zaidejo v krizo, a pojavijo se novi. Poleg teh je še najmanj 20 samostojnih zborov ali zborovskih dejavnosti drugih vrst društev. Nekateri od teh so sl pridobili že mednarodni sloves, kot na primer Tržaški partizanski zbor, ali Mladinski pevski zbor Glasbene matice, drugi pa se naglo uveljavljajo, kot Tržaški oktet. Kvaliteta omenjenih zborov ne jemlje pomena ostalim; obratno, jasno jie, da bi brez teh temeljev ne bila dosegljiva. Seznam pa še ni končan, kajti navedenim 60 zborom je treba dodati še vsaj 10 cerkvenih pevskih zborov in ravno toliko aktivnih šolskih zborov. Glasbeno življenje Slovencev v Italiji ima še druge dimenzije. Poleg dveh osrednjih zasebnih glasbenih šol, ki imata obe več podružnic v vseh treh pokrajinah, deluje med Slovenci še 7 samostojnih godb na pihala in tri godbe, ki so odsek prosvetnih društev; devet je modernih glasbenih ansamblov, ki znajo ustreči predvsem okusu mladih, a tudi ne le rosno mladih plesalcev, in deset je še izrazito narodno zabavnih ansamblov. Poraja se tudi rod mlajših ,,kantav-torjev", ki so ob pogostih obiskih Andreja Šifrerja in drugih slovenskih vzornikov našli lastno pesniško-glasbeno žilico. Klasično glasbo izvajajo štirje ansambli, od komornega kvarteta do orkestra. Precej je tudi nadarjenih in že priznanih solistov. Vsa ta dejavnost potrebuje primerne prostore. Poleg dveh osrednjih kulturnih domov, v Trstu in Gorici, je še približno 50 stavb in prostorov, kjer se odvija kulturno življenje: manjši kulturni domovi, srenj ske hiše, družbeni centri, dijaški domovi, Marijini domovi, oratoriji, večnamenske telovadnice, stadioni, galerije, knjigarne in celo nekaj manjših muzejev. Skupaj z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu ter s Slovenskim raziskovalnim inštitutom, dobimo podobo razvejane 'in solidne strukture. Ko bo letos v Špetru pri Ctedadu začel delovati še Sloveniski šolski center, bo ta celota še bolj dovršena, bolj sposobna izvajati nove naloge, zlasti prehod iz ohranjanja kulture v ustvarjalnost. Pavel Stranj (Trst) Manjšinskošolska tematika v okviru pedagoških tednov Zaključna prireditev otroškega vrtca V V SSD v Sentprimožu Obiskati otroški vrtec je vedno lepo doživetje, kajti otroci, ki v njem prebijejo pretežni del dneva, so veseli, nasmejani, skratka prisrčni. Da je v taki ustanovi takšno vzdušje, so kajpada odgovorne njihove tetice, ki skrbijo za dobrobit malčkov. Simona Rovšek in Helena Novak se svoje dolžnosti dobro zavedata, saj jima starši zaupajo svoje otroke, da lahko opravljajo delo doma ali na službenem mestu. 2e samo dejstvo, da je vrtec Slovenskega šolskega društva v Šent-primožu zaseden, potrjuje, da je vodstvo te naše vzgojne organizacije vzorno in med našimi rojaki v Sentprimožu in okolici uživa vse zaupanje. K temu brez dvoma doprinaša tudi dosledna dvojezičnost v kateri vodstvo vrtca vzgaja svoje varovance, kar otrokom samo koristi, zlasti, ko pričnejo hoditi v šolo, pa tudi v poznejšem življenju. Iz objavljenih posnetkov je razvidno, da vrtnarice v Šentprimo-žu ne skrbijo zgolj za varstvo, njim zaupanih otrok, ampak z njimi razvijajo tudi kulturno dejavnost. To sta Simona in Helena dokazati pretekli petek, ko je tudi za njune varovance nastopil čas počitnic. Zato so v šentpri- moškem vrtcu pripravili zaključno prireditev. Že pred pričetkom je v vrtcu in na vrtu bito živahno. Malčki so se pripravljali za svoj nastop — nekateri na prvega v življenju; to pa ni kar tako, saj so celo odrasli nervozni, ko nastopajo v javnosti. Čeprav smo v Sentprimožu doživeli že več zaključnih prireditev, moramo naglasiti, da je tudi zadnja za starše in obiskovalce bila posebno doživetje. Simona in Helena sta s svojimi varovanci tudi tokrat prijetno presenetili. Skupaj z otroci sta pripravili spored, v katerem so pokazali, kaj bodo, ko bodo veliki. In čisto zares smo videli dimnikarja, zdravnico, perice, natakarje in še marsikakšno upodobitev poklica. Seveda tudi kratkih igric ni manjkalo, posebno je ugajala tista o copatah, ali kako je bilo, ko je krava prišla stanovat v stolpnico. Toda to še ni vse, kajti otroci so skupno s tetkami pripravili prave prodajne stojnice, kjer so fotografi, kuharice, trgovke in peki razstavili — in tudi ..prodajali" svoje izdelke. Bilo je res lepo, vsi, posebno starši, so biti zadovoljni in ponosni na svoje otroke. Zato je bilo slovo prisrčno in obljuba trdna, da se po počitnicah spet dobijo v otroškem vrtcu v šent-primožu. Simoni Rovšek in Heleni Novak in tudi ostalemu osebju je treba ob tej priložnosti izraziti vse priznanje za trud in skrb, ki jo vlagajo v to, da se malčki v njihovem varstvu počutijo dobro. Seveda velja priznanje tudi Slovenskemu šolskemu društvu v Celovcu in njegovemu krajevnemu odboru, zlasti Mileni Grob-lacher, ki je glavni organizacijski dejavnik na področju škocijan-ske občine. Kulturne novice Od 9. do 13. julija je bil na celovški pedagoški akademiji prvi del letošnjih t. i. pedagoških tednov (drugi del bo od 3. do 7. septembra). Slavnostna otvoritev tega seminarja za nadaljnje šolanje učiteljev ljudskih in glavnih šol je bila v domu glasbe ob prisotnosti večine političnih predstavnikov dežele. Te pedagoške tedne prireja pedagoški instiut, ki praznuje letos svojo 30-letnico obstoja in katerega glavni cilj je nadaljnje izobraževanje učiteljstva. Predavanja, katerim je vedno prisluhnilo lepo število učiteljev, so imela raznoliko tematiko (od nemške literature preko sitotiska do elektronskega računalništva). Dve zanimivi težišči pa sta bili o pouku slovenščine na glavnih in na ljudskih šolah. Obema skupinama (Ijudskošol-skim in glavnošolskim učiteljem) je predaval dv. sv. dr. Valentin Inzko o državno- in kulturnopolitičnem pomenu manjšinskega šolstva na Koroškem. Prikazal je celoten pregled razvoja dvojezičnega šolstva zadnjih 30 let na področju obveznega in višjega šolstva ter tudi na področju izobraževanja učiteljskega naraščaja. Ob tem je posebno poudaril pozitivne aspekte, dai pa je še navodila, oz. prikazal možnosti za nadaljnjo izgradnjo dvojezičnega šolstva na glavnih in ljudskih šolah. Dr. Inzko je med drugim menil, da se delo učiteljev v okviru manjšinskega šolstva še veliko premalo primerno upošteva s strani vlade, a tudi s strani manjšine. To delo je vendar velikega državnega in kulturno-političnega pomena. Po govoru dr. Inzka so se Ijud-skošolski učitelji pod vodstvom direktorja Valentina Vautija in Johanna Milloniga bavili s posledicami lanskoletne reforme ljudske šo-!e, s prometno vzgojo in z drugimi stičnimi problemi. Poudarili pa so tudi pomen skupne vzgoje v juž-nokoroških šolah. Glavnošolski učitelji pa so se poglobili v problema- tiko pouka slovenščine z ozirom na preureditev učnih načrtov za glavno šolo. Od leta 1985 naprej se bo v glavnih šolah namreč poučevalo po istih učnih načrtih, kot jih imajo na gimnazijah. Učni načrti gimnazije za posamezne predmete so povečini že prilagodili na nove glavnošotske potrebe, isto pa je zdaj treba narediti z učnim načrtom za pouk slovenščine. O šolskih poizkusih v tej smeri so poročali mag. Kurt Jager ter direktorja Herman Germ in Karl Theml. Glavnošolskim učiteljem je govoril tudi okrajni šolski nadzornik za dvojezično šolstvo Franz VViegele. V zvezi s preurejevanjem učnih načrtov se je tudi zvedelo, da je zvezno ministrstvo za pouk pred dvema mesecema ustanovilo regionalno delovno skupnost za slovenščino na obveznih šolah v okviru pedagoškega instituta. Ta delovna skupnost bo pripravila do jeseni dva osnutka učnega načrta, enega za učence z znanjem slovenščine, drugega za začetnike in ju bo predložila ministrstvu, kjer se bo odločilo ali bo učni načrt odobren. Jazz v Pliberku Na travniku v Pliberku, kjer se odvija vsakoletni tradicionalni sejem, bo jutri, 21. julija 1984, s pričetkom ob 15. uri potekal jazz-koncert, na katerem bodo sodelovali znani virtuozi improvizirane glasbe. To bo brez dvoma edinstvena priložnost za ljubitelje jazz-glas-be v Podjuni in tudi širše Koroške, kajti Kulturna iniciativa Pliberk, je k sodelovanju pridobila vrsto mednarodno priznanih jazz-glasbenikov kot so Egberto Gismonti in Nana Vaconcelos, ansambel „Copit Roots" in drugi. Sodeloval bo tudi pliberški ansambel „Waves" pri katerem sodeluje tudi naš rojak Emil Krištof. Znanemu slovenskemu slikarju Lojzetu Spacalu, ki živi v Trstu, je predsednik pokrajine Marchio pred dnevi izročil zlato spominsko kolajno v znak hvaležnosti zaradi njegovega prispevka manifestacijam ob 40. obletnici začetka delovanja krematorijske peči v tržaški Rižarni. Lojze Spacal je namreč dal na razpolago 21 svojih det, ki jih je ustvaril v času med teti 1944 in 1981 in sicer na temo odporništva, za razstavo, ki so jo priredili pred kratkim v Rižarni. Po zaprtju razstave je umetnik slike podari! tržaški občini, tako da bodo lah- ko stalno razstavljene v muzeju Rižarne. # Dediščina je naslov novega slovenskega filma, ki so ga pravkar začeli snemati v Sloveniji. Gre za celovečerni, torej umetniški film, v katerem gre za življenje o zasavski družini med leti 1914 in 1944. Film režira Matjaž Klopčič, ki je tudi avtor scenarija. Režiser je glavne vloge zaupal Mileni Zupančič, Radku Poliču, Poldetu Bibiču, Borisu Juhu in Majdi Potokar in drugim. Film Dediščina je deveti celovečerni film, kar jih je Matjaž Klopčič doslej posnel. Za svoje umetniško delo je Klopčič prejel že več nagrad in priznanj. W V Pulju v Istri, kjer pravkar poteka letošnji festival jugoslovanskega igranega filma, Slovenija oz. Viba film kandidira s sledečimi filmi: Veselo gostiivanje (France Štiglic), Nobeno sonce (Jane Kavčič), Leta odločitve -(Boštjan Vrhovec) in Trije prispevki k slovenski blaznosti (Žare Lužnik, Boris Jurjaševič, Mitja Milavec). Imenovani slovenski filmi bodo v tekmovalnem programu predvajani 22., 23., 24. in 25. julija 1984 v puljski filmski areni. ŽELEZNA KAPLA Foklorno srečanje v nedeljo 29. julija 1984 v Železni Kapli 11.00 igra pihalni orkester 13.00 zbiranje folklornih skupin pri glavni šoli 14.00 povorka in nastop pred hotelom Obir Nato ples z ansamblom „Fantje iz Podjune" Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja" v Železni Kapli Letno poročilo SG 1983-84 Kot vsako leto, je tudi letos spet izšlo Letno poročilo Zvezne gimnazije za Slovence, ki ga je izdalo in založilo ravnateljstvo te ustanove, za vsebino pa odgovarja ravnatelj dr. Reginald Vospernik, medtem ko je skrb za tisk edicije imel na skrbi mag. Lojze Dolinar. Načrt za ovitek je na osnovi posnetka Vinka Wie-serja izdelal dipl. inž. arh. Janez Oswald, drugo slikovno gradivo pa so prispevali VVakounig, Trenkwal-der, mag. Urbajs in šolski arhiv. Stroške za tisk Letnega poročila je tudi tokrat delno prevzelo Združenje staršev na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Vsebinska zasnova Letnega poročila je razumljivo podoba dosedanjim izdajam, saj gre za pregled delovnaja slovenske gimnazije v Preteklem šolskem letu. Tu je naj- prej pregled imen podagogov, ki so v preteklem šolskem letu skrbeli za brezhiben potek pouka in uresničitev učnega načrta. Tako je na slovenski gimnaziji poučevalo 41 pedagogov, dva pa sta prihajala še z drugih šol. Iz pregleda upravno-vzgojne skupnosti je razvidno, da je le-ta razdeljena na upravo šole, kustose za razna področja kot so svetovanje za učence, fonolabor, knjižnica in učni predmeti od geografije do telovadbe, potem je na šolski odbor z zastopniki profesorjev, staršev in dijakov, navedba referentov za razna področja, predsednikov delovnih skupnosti ter imena personalnega zastopstva šole in drugo. Končno ima bralec vpogleda na število ur v posameznih predmetih in razredih v minulem šolskem letu. Iz kronološke navedbe o dejavnosti šole oz. njene- ga vodstva in profesorjev je razvidno, da je le-ta na slovenski gimnaziji zelo bogata, saj se njeni pe- dagogi redno udeležujejo raznih strokovnih seminarjev in tečajev, vodstvo pa na šolo vabi razne referente; z dijaki prireja poučne ekskurzije, tečaje in druge prieditve. Pregled razredov navaja imena učencev posameznih razredov in njihove razrednike. Zanimiv je tudi prikaz naslovov šolskih nalog posameznih razredov (od 5. naprej) ter naslovih pismenih maturitetnih nalog. V letnem poročilu so navedeni tudi učbeniki, katerih se poslužujejo na slovenski gimnaziji; večina le-teh je delo domačih stro-kovnjakov-pedagogov. Rubrike o pregledu dijakov po starosti in razredih, kje stanujejo naši dijaki, katerim poklicem pripadajo njihovi starši in iz katerih krajev dijaki prihajajo, so nazoren prikaz, socialnega porekla dijakov, oz njihovih staršev, kar na koncu Letnega poročila dopolnjuje še posebna študija in grafična preglednica. Ostali prispevki govorijo o letošnji šolski akademiji, o smrti dolgoletnega profesorja slovenske gimnazije profesorja Polanca, o odkritju doprsnega kipa dr. Jošku Tischlerju in uspehih dijakov slovenske gimnazije na raznih področjih. Tu je treba omeniti spis dijaka Gorazda Zivkoviča, ki je izmed štirinajstih spisov prejel oceno najboljšega dela. Posebne uspehe so dijaki slovenske gimnazije beležili na področju športa, zlasti v nogometu in v smučanju, pa tudi na področju likovne umetnosti. Omenjenim uspehom je razumljivo namenjenega precej prostora. To so v glavnem (na skupno 104 straneh) vsi bistveni prispevki, ki jih vsebuje Letno poročilo 1983-84 Zvezne gimnazije za Slovence. Kdor ga še nima, almanah lahko naroči pri ravnateljstvu slovenske gimnazije v Celovcu, Prof.-Janežič-PlatzL Z. A. 5. spominski pohod na Komel j V ZNAMENJU 40. OBLETNICE PADLE DOMNOVE ČETE !N 40. OBLETNtCE POHODA PARTtZANSKtH EDiNiC ČEZ DRAVO NA SViNŠKO PLANINO Dolga vrsta pohodnikov se je v nedeljo vila z Borovja proti Šmar-jeti in naprej proti vrhu Komlja, kjer je bila pri spomeniku mogočna slovesnost, posvečena 40. obletnici padle Domnove čete in 40. obletnici pohoda partizanskih edinic čez Dravo na Svinsko planino. Odlično obiskana prireditev je vsebovala govore, bogat kulturni spored in zaključno partizanski miting pri ljudski šoli na Komlju. Zbrano množico pri spomeniku, med katero so bili številni zastopniki kulturno-političnega in javnega življenja z obeh strani Koroške (jugoslovanske in avstrijske), je pozdravil predsednik nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij in podpredsednik Zveze koroških partizanov Lipej Kolenik. V svojem govoru je med drugim naglasil, da pohodi dokazujejo, da je partizanska miselnost pri naših ljudeh še vedno živo prisotna in da smo dali preveč žrtev za svobodo, da bi vse to pozabili. V imenu nekdanjih borcev je izrekel zahvalo tem domačijam in njihovim ljudem, ker so jih v največji stiski sprejemali pod svoje strehe in jim dajali kruha. Na pohode prihajamo vedno spet z željo, je dejal Lipe Kolenik, da bi naša mladina spoznala globoko vsebino in pomen narodnoosvobodilnega boja, da bo čuvala te pridobitve, da bo naprej gojila partizanske tradicije, da ji bodo za vzor predani mladi partizanski junaki, ko se bo treba postaviti po robu tistim, ki nam kratijo pravice in skušajo izbrisati naš narod na Koroškem. Svoj govor je tovariš Kolenik zaključil s pozivom mladini, da naj bo korajžna in aktiven borec za enakopravne odnose, za mir ter za ideale, da naša slovenska bese- da in pesem ne bosta izginili z naše zemlje - prelepe Koroške. Pri polaganju vencev k spomeniku je mlada skupina godbenikov iz Šmihela, pod vodstvom profesorja Burdzcija zaigrala pesem Žrtvam, nakar je imel predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser slavnostni govor, ki ga posebej objavljamo na 1. strani. Zbrano množico sta pozdravila tudi pliberški podžupan Mirko Kumer v imenu občine in v imenu krajevne Enotne liste ter globaški podžupan Janez Hudi v imenu globaške občine. Mirko Kumer je v svojih pozdravnih besedah med drugim naglasil, da je boju koroških Slovencev proti nacizmu za osvoboditev izpod fašističnega jarma v minuli vojni, treba s strani avstrijske republike dati polno priznanje. Lepa priložnost za to bo prihodnje teto, ko bomo obhajali 40-letnico vojaške zmage nad fašizmom. Med častnimi gosti je bil, kot vsako leto, preživeli nekdanji partizan Domnove čete Juriz Bojano-vič iz Vojnika v Sloveniji. Seznanil nas je z usodnimi oktobrskimi dogodki leta 1944, ko so po izdaji, fašistični policisti skupno z domačimi hlapci napadli Domnovo četo in jo na grozovit način uničiti. Še pol živa telesa so pometali v go- reče poslopje Apovnikove domačije. Samo trije so se rešili iz tega pekla, ostalih 13 med njimi Domen, pa je našlo strašno smrt v plamenih. To je bila na kratko grozljiva zgodba uničenja Domnove čete. Kljub tej tragiki pa partizanstvo ni bilo uničeno, prišli so novi borci. Za Domnom je nato prevzel četo Bojanovič, ki je do konca vojne držal vezo preko Drave na Svinško planino. Koroški pisatelj Valentin Polan-šek, ki je pred nedavnim še posebno zaslovel z romanom „Bratovska jesen", v katerem med drugim opisuje tudi dogodke na Komlju, je tokrat za nedeljsko proslavo pripravil recital (recitirala avtor in Franci Sa-dolšek), katerega vsebina je poklon vsem trpinom za naše slovensko preživetje in poklon vsem vojnim žrtvam antifašističnega boja v drugi svetovni vojni ter vsem trpečim iz pliberške okolice. Med številnimi žrtvami zadnje vojne je avtor v recitalu še posebno izpostavil Šmar-ječana Franclja Visočnlka-Falenta, ki se je od navadnega borca povzpel do komandanta 3. bataljona Vzhodno-koroškega odreda. Na žalost je septembra 1944 padel v Heleni pod Peco. Komelj in njegovi prebivalci so v tem nevarnem vojnem času igrali težko vlogo in ne čudimo se, da je na tem območju in na Svinški planini padlo mnogo naših deklet in fantov. V Velikovcu so dve leti po vojni v skupno grobišče pokopali nad 80 padlih borcev, pripadnikov sedmih narodov. Iz vsebine recitala smo mogli zvedeti tudi mnogo novih stvari, ki so velikega pomena za zgodovino NOB naših krajev na Koroškem. Polanšek je zaključil svoj recital z besedami: „Vojnim žrtvam, vsem padlim na koroški zemlji, SLAVA! Vsem preživelim borcem in trpinom: HVALA!" Vsebina recitala je zanimiva in privlačna dokumentacija NOB, za katero smo mu zelo hvaležni in mu v tem smislu želimo, da bi bil še naprej tako prizadeven na tem področju, saj nam vedno spet v svojih delih razkriva nova področja slavne zgodovine NOB na južnem Koroškem. Pohod po poteh Domnove čete je bil kot vsi ostali pohodi manifestacija za mir in dobre medsebojne odnose. Prebivalci tega goratega Komlja na samotnih domačijah so pohodnike prav tako prijazno sprejeli, kot pred 40 leti protifašistične borce partizane. Kot nekdaj so Ko-meljčani ponudili jedi in pijače ter stare borce sprejeli kot dobrodošle prijatelje. Tovariš Lipej Kolenik, glavni organizator teh pohodov, nas je na pohodu seznanil tako s tra- gičnimi, kakor tudi veselimi dogodivščinami tedanjega časa in nam tako naš pohod naredil, čeprav je pripekalo sonce in je kapal znoj, prijeten in privlačen, zakaj tudi ne, saj se tokrat ni bilo treba bati sovražnikovih hajk in zased. Da danes svobodno hodimo po naših gorah in dolinah je vsekakor zasluga protifašistične borbe vseh svobodoljubnih narodov, med katerimi smo koroški Slovenci igrali pomembno vlogo, da je Avstrija spet postala samostojna in svobodna republika. Nedeljski pohod po poteh Domnove čete je bil res pravo doživetje in prepričljiv dokaz žive povezanosti našega ljudstva z dogodki pred 4 desetletji, ki so tako usodno posegli v življenje našega ljudstva. Na pohodu so ravenski har-monikaši skrbeli za prijetno počutje in z borbenimi pesmimi hrabrili upehane in trudne pohodnike, da so z novimi močmi nadaljevali pot. Kot je tako navada so nekdanji borci obujali spomine na težka leta bojev, hajk in zased ter pripovedovali o trpljenju in umiranju ter o gostoljubnosti koroških ljudi, predvsem kmetov, s katerimi so biti povezani na življenje in smrt. Po uradnem delu proslave je bi! pri ljudski šoli na Komlju partizanski miting s petjem in godbo. Nedeljsko prireditev so poleg harmonikašev iz Raven in mlade godbe na pihala iz Šmihela popestriti tudi moški pevski zbor SPD ..Edinost" iz Pliberka, oktet „Lok-vanj" iz Vojnika ter recitatorji. Povezavo je imel mladi Tomaž Hudi iz Nonče vasi. Nedeljski pohod po poteh Domnove čete se je odvijal v duhu zvestobe tradicijam partizanske borbe, organizirali pa so ga — Zveza koroških partizanov - področni odbor Pliberk, SPD ..Edinost" v Pliberku, Krajevno združenje ZSM Pliberk in Zveza slovenskih organizacij — Krajevni odbor Pliberk. PR!RED!TVE Glasbena šola na Koroškem razpisuje mesto GLASBENEGA PEDAGOGA za instrumente: klavir, kitara, harmonika, pihala in godala ter nauk o glasbi Obseg zaposlitve: polna ali delna učna obveznost Pismene prošnje naj se naslovijo na: Kuratorij za Glasbeno šolo na Koroškem, Gasometergasse 10 ali Viktrin-ger Ring 26, Celovec Priložijo naj se spričevala ali druge podlage o kvalifikaciji Slovensko prosvetno društvo „Radi-še" vabi staro in mlado na TEKMO KOSCEV v nedeljo 22. julija 1984 ob 15. uri pri Lipšu v Kozju. ŠENTJAKOB V ROŽU POLETNA NOC v soboto 28. 7. 1984 ob 20.30 uri v kulturnem domu v Šentjakobu v R. Igra: Planinski sekstet Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Rož" v Šentjakobu v Rožu REBERCA TEDEN MLADIH UMETNIKOV je od ponedeljka 30. 7. do 4. 8. 1984 v Mladinskem centru na Reberci. Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in Mladinski center na Reberci ŽELEZNA KAPLA KONCERT v soboto 21. 7. 1984 ob 20. uri v glavni šoli v Železni Kapli. Nastopajo: Kasermandln (Sepp in Ferdi) — Obirski vižarji — harmonikar Engelbert — trio Pavlič Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem DOM V TINJAH W V četrtek 26. 7. 1984 ob 20. uri „MALI PRINC" Nastopa: Theaterensemble 365 # V nedeljo 29. 7. 1984 ob 20. uri KONCERT S KITARO Nastopa: Joaauin Riano Beltran & Od nedelje 19. 8. ob 18. uri do nedelje 26. 8. ob 13. uri SLOVENSKE POČITNICE. Slovenščina kot seminarski in pogovorni jezik za začetnike in napredujoče. Vodi: ravn. prof. dr. Reginald Vospernik s profesorji, učitelji in študenti SELE POČITNIŠKA TEDNA ZA OTROKE od nedelje 5, do 12. avgusta in od nedelje 12. do 18. avgusta na Kališah v Selah. Prijave sprejema Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26 v Celovcu. Cena: 350 šilingov. Prireditelj: Kat. otroška mladina SPD Bisernica v Celovcu Dia-predavanje PALESTINA 1882—1982 Predava Pavel Stranj, sodelavec Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Cas: torek 24. julija 1984 ob 20. uri. Kraj: Klub Prežihov Voranc, Bene-diktinerpl. 5 v Celovcu. Zveza koroških partizanov vabi na tovariško srečanje k Peršmanu v Podpeci v ned. 5. avg. 1984 ob 14. uri. Srečali se bodo antifašisti treh dežel. V okviru tega srečanja bo sodelovala tudi znana godba na pihala z Jesenic. PLIBERK KLAVIRSKI KONCERT Sonje Kert v petek 20. julija 1984 ob 20. uri v Posojilnici v Pliberku. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na IZLET NA TRIGLAV v času od 17. do 19. avgusta 1984. Prijave do 6. avgusta na sedežu Slovenskega planinskega društva, Celovec, Gasometergasse 10. BOROVLJE Nastop folklorne skupine „KOLO Z BEOGRADA v nedeljo 5. 8. 1984 ob 14.30 uri v mestni hiši v Borovljah. Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Soprireditelji: sosednja društva iz Borovelj, Slovenj ega Plajberka, Sel in Smarjete v Rožu Glasbena šola na Koroškem — oddelek Pliberk in Slovensko prosvetno društvo ,.Edinost" v Pliberku vabita na KLAVIRSKI KONCERT v petek 20. 7. 1984 ob 20.30 uri v Posojilnici v Pliberku. Spored oblikuje Sonja Kert. ..ZVEZDA" v Hodišah POLETMO MOČ ki bo v soboto, 21. julija 1984 ob 20.00 uri pri Č1MŽARJU v Dvorcu SODELUJEJO Trio ..Korotan" Volkstanzgruppe Keutschach Tamburaši iz Hodiš DOBR! ZNAN(? Menjava denarja Stanje v četrtek 19. julija 1984 Za 100 dinarjev dobite 12.50 šil. Za 100 dinarjev plačate 15.50 šii. Za 100 iir dobite 1.10 šii. Za 100 tir plačate 1.19 šii. Za 100 mark dobite 692.00 šii. Za 100 mark plačate 708.30 šii. Zbor „Anton Foerster" pel v Vrbi SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in KOROŠKI PARTiZANSKi PEVSKi ZBOR razpi$uje1a natečaj za besedilo nove :)oven:ke pesmi, ki naj vsebuje sledeče elemente: a) odpor koroških Slovencev proti fašizmu in boj proti pojavom neofašizma b) boj za narodno enakopravnost c) prizadevanje za mir v svetu Pesem naj bi jedrnato izpovedala, da je antifašistični boj bi! in vedno bo boj za humanizem, človeško dostojanstvo, prijateljstvo med narodi in mir v svetu. Slovenska prosvetna zveza ir) Koroški partizanski pevski zbor bosta poskrbela za uglasbitev besedila in bosta nagrajene pesmi objavila v tisku. Besedilo pesmi je treba postati na naslov Slovenske prosvetne zveze [Gaso-metergasse 10, Celovec) do 1. 10. 1984. Besedilo bo ocenila strokovna komisija in podelila sledeče nagrade: 1. nagrada šil. 3000.— Z. nagrada šil Z000.— 3 nagrada šil 1000.— Pavla Jobsta ni več Minulo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak" s Kostanj vabilo v slavnostno dvorano občinske hiše v Vrbi na koncert mešanega komornega zbora „An-ton Foerster" iz Ljubljane, ki ga vodi Jože Trošt. Komorni zbor obhaja letos desetletnico obstoja in že od rojstva ga vodi Jože Trošt. Peli so nabožne in narodne pesmi. Nositelj imena Anton Foerster (1837—1926) je znani slovenski skladatelj in avtor prve slovenske nacionalne opere ..Gorenjski slavček". Znan je tudi po klavirskih skladbah. Gotovo je bil samo slučaj, da sta se v Vrbi, v tem svetovno znanem letovišču, znašli dve kulturni ustanovi s tako slavnima imenoma kot sta Drabosnjak in Foerster, vsak po svoje pionirja v slovenski kulturi. Vendar nam bo to srečanje ostalo v nepozabnem spominu, saj smo bili priče tako kvalitetnega petja, da je res lahko žal vsem tistim, ki so to priložnost zamudili. Odlični glasovi in za petje navdušena publika so tvorili harmonično prijetno vzdušje, tako da so morali tega večera podaljšati svoj pripravljen program. Med poslušalci so bili tudi tuji gostje, ki letujejo ob Vrbskem jezeru in tudi iz njiho- vih ust smo slišali samo pohvalo o kvaliteti tega komornega zbora. Ni jih motilo, da so pevci peti v tujem jeziku, fascinirala jih je lepota in dovršenost glasov. Čeprav je bila bolj slabo zasedena dvorana, kar opravičuje dejstvo, da so ta dan v neposredni bližini bile kar tri pomembne prireditve, je pa bilo zato navdušenje za tovrstno petje tem večje. Ljubiteljev petja pa imamo na Koroškem dovolj in zato bi bilo v prihodnje pametno, prireditve koordinirati tako, da imajo vsi nekaj od tega. Sicer je danes pri ogromni dejavnosti koroških Slovencev na vseh področjih to težko izvedljivo, bi pa včasih le bilo prav malo pokontaktirati, da takšna kvalitetna prireditev, kot je bila v nedeljo, pride bolj do izraza. Kljub temu hvala „Drabosnjakov-cem", da so nam pripravili ta pevski užitek. Huda železniška nesreča v Sloveniji V soboto preteklega tedna se je v Divači na Primorskem pripetita huda žeiezniška nesreča, ki je terjata življenje 31 tjudi, 33 pa jih je bito huje ati tažje ranjenih. Nesreča se je zgodita ob 6. uri in 10 minut na žetezniški postaji Divača, kjer je br-zovtak Beograd—Putj čakat, da bo prosta proga za Putj, kamor bi mora] pripetjati števitne potnike. Toda čakanje je prekinito nenadno trčenje, ko je v stoječi brzovtak od zadaj treščit tovorni vtak in povzročit strašno tragedijo. Nesrečo je zakrivit strojevodja Franc Vodopivec iz Postojne. Slednji je spregtedat pred-signat, ki opozarja, da je vhodni signa! na postajo Divača zaprt. Zato je z vso sito — od zadaj zapetjat na stoječi brzec in s tem postajo Divača v hipu spremenit v prizorišče strašne katastrofe. Med mrtvimi in ranjenimi je pretežno mtadina iz Beograda, ki je bita na poti na počitnice v Putj. Dogodek je botestno odjeknit po vsej Ju-gostaviji in širnem svetu. V Jugosta-viji so ob tej tragični nesreči 16. julij proglasiti za dan žatovanja. Kakor poročajo iz Stovenije od preživetih ranjencev nihče ni več v živtjenjski nevarnosti. Ponovno so tudi potrditi dejstvo, da je v nesreči zgubito živtjenje 31 oseb in ne 36 kot so to poročati tuji časopisi, tudi avstrijski. Strojevodjo Vodopivca so aretirati na tiču mesta, preiskovatnem sodniku je priznat, da je med vožnjo zadremat in tako povzročit eno najhujših železniških nesreč v Sloveniji. Nesreča v Divači pa je bita tudi povod za to, da bodo uvedti predpis, da morata vtak voditi dve osebi. Ni še do/go tfgd, je pnzzno- i?%/ svoj visoki živijenjs^i j^Mej Zw že prete^/o soboto swo se z% vseiej od njega posiovi/i. E^onotns^i svetnih Pave/ JoRsl p.d. Watfi v Prosovičab je prav ZzMf7Mč/f?io Ktnrf, #3 /el star. G/oRo^a narodna zavesi tnn je Ma poiožena že v z/Re/Ro, saj je njegova mali izFajaia iz znane Grajenaaer-jeve rodbine na Z?rda pri RmoRorjK. Nada/je sla ladi znani 7M