Učitelj svetuje svojeinn tovaršu. Preljubi moj! V odgovor na tvoje poslednje pisanje naj ti bodo besede slavnega apostola paganov: ,,To pa vedi, da bodo poslednje dni prišli nevarni časi. Bodo ljudje sebe Ijubili, lakomni, napuhnjeni, prevzetni preklinjavci, staršcra nepokornj, nehvaležni, hudobni, brez Ijubezni, nepokojni, obrekovavci, necisti, neusmiljeni, brez dobrotljivosti, izdajavci, prederzni, napihnjeni, kteri bodo sladnost bolj Ijubili kot Boga, kteri imajo sicer podobo pobožnosti, njeno moč pa taje. In takih se ogibaj". (Tim. 3.) To se vzlasti sedanji čas spolnuje, kakor se sam prepričaš, če premišljuješ, kaj vse ljudje počenjajo, govore in pišejo. Toda ni še konec vseh dni. Včasih je žerja- vica v peči vsa mertva, pride pa kurjavec, pa razpiee pepel, in glej! iskrica tleča pod pepeloni, se vžge v plamen. NTekako tako se godi' sedanji čas. Resnica \n pravica ste na videz zginile iz sveta, a niste še; le pepel praznih fraz in nečimurnih besedi ji pokriva, iskra še močno tli; viharji jo bodo vžgali v planien. Hudoben človek živi na svetn, da se poboljša, ali pa je pravičnemu v pokoro in spodbudo. Človek je k liudemu nagnjen od rojstva sem; pri vsakem človeku se vzdiguje meso zoper duha in nastopajo trenutki, v kterih človek hoče čisto pozabiti svoj namen na tem svetu, hude strasti hočejo vse dobre občutke zadušiti; tako se zgodi po posebnem božjim pripuščenji tudi v življenji narodov in Ijudstev. Hudobija široko kraljuje; Iaž, brezbožna vednost in pa fraza se koščati, resnica pa v kotu molči. ,,To je vaša ura, ura teme", je rekel Zveličar tisto strašno noč, ko so peklenske moči večno Resnico vklepale in obsojevale. Vendar po žalosti velikega petka je nastopila zarja velikonočne nedelje, in po sramotnem križanji častitljivi vnebohod. Luč nikdar svetleje ne sveti, kakor po hudi temoti. Iz tega stajališča presojuj sedanji svet, in med vertoglavci boš ohranil zdravo pamet. Gotovo si želiš in vošiš, da bi drugi od tebe dobro mislili 1'n govorili, s tabo in s tvojimi pomankljivostimi poterpljenje imeli, kar je pa tcbi prav in všeč, to tudi drugim stori, posebno pa svojim tovaršem in ljudem svoje verste, in varuj se, da sam ne zabredeš v to, kar nad drugimi grajaš. — Golob in sraka sta bila svoje dni pri pavu v vasi. Ko odideta, začne srakagrajati pava, kako ima gerde noge in neprijeten glas; „» jaz", reče priprost golob, ,,sem le gledal njegova krasna peresa". Vedi, da je prednikom, tvojira in drugim, vladanje v našeni času, ko človek človeku ne zaupa, sitno in težavno; povsod pa glej bolj na to, kaj Ijudje ravnajo, kako se vedejo, kakor pa na njih besede in zlate obete. ,,Prišel bo čas, ko zdravega nauka ne bodo terpeli, temuč si bodo po svojih željah zbirali učenike, kteri ušesa zgačejo; in bodo od resnice ušesa odvračali, k basnim pa se bodo obračali«. (Tim. 4.) Poglej tak čas je posebno sedaj nastopil — ,,otroci se po šolah vse preveč uče kerščanskega nauka; namesto veroznanstvo naj se uči po šolah naravoznanstvo, nravno modroslovje in Bog zna, kakošno slovje in znanstvo še". Poprej je zamoderžna vlada vendar skerbela za učenje kerščanskega nauka in za pobožne vaje; kerščanski nauk je bil poglavitni oauk in kerščanska izreja poglavitni namen šole. Sedaj pa ima biti ta nauk enak drugim naukom. Komur pa vera ni pervi nauk — temu pa kar nič ni, in kdor versko izrejo ne stavi na pervo mesto, jo stavlja na zadnje. — Kakor jaz, tako tudi ti poznaš šole, v kterih se mladost pred vsem kerščansko izreja. Ako jih vendar še ne poznaš, vzemi v roke ,,Danico" I. 1866. in posebno 1. in 2. list leta 1867. V teh šolah delajo možje, ki so uzor vsem šolskim učiteljem, in njih šole so drugini vzgled. Ako tedej hočeš bolj popolnoma biti in vendar nočeš svojega stanu spremeniti, stopi v red solskih bratov. Tvoje posamesne moči se bodo z drugimi združile, in tvoje prizadevanje ne bo tako samoterno ostalo. Pri tebi je tedaj, če se čutiš zmožnega živeti ves čas svojega življenja v zatajevanji samega sebe in vkvarjati se v nizkem in zaničevanem stanu s podučevanjem nevednih, da sam sebe prevdariš, in potem po svetu modrih in kerščansko mislečih ljudi ravnaš. Tii boš najdel ponižne in delavne sobrate sebi v zgled in spodbudo; tudi, kar časnost zadene, se ne bosumenil. Imel boš namesto ene liiše njih veliko gostoljubno odpertih, in kedar tvoje inoči opešajo, te ne bodo spodili kruha si prosit od hiše do hiše, in tvojemu trudnemu lelesu bodo privoščili zaslužen počilek. Toda vedi, da boš živel ves čas svojega življenja v pokorščini in zatajevanji, pa to naj te nikar ne straši; kristijani smo popotniki na tem svetu, in naš namen ni, da bi dobrote tega sveta vživali; tudi te bo svet še lepravzačel sovražiti; doslej so te milovali, če se nisi bolel vdeleževati vseh zabav in veselic, ali k večim si bil ljudeni v kratek čas in šalo; sedaj te bodo pa sovražili, opravljali in obrekovali; redovniška obleka že nekteriin ljudem tišči kri v glavo, pa spomni se Zveličarjevih besedi: ,,BIagor jim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe, ker njih je nebeško kraljestvo"! Če te delo straši, glej na plačilo! Izvanredni časi tirjajo izvanrednih pripomočkov; cerkev si bo sedaj sama mogla pomagati, in če bo treba, bo mogla osnovati cerkveno šolo nasproti svetni šoli; Bog, ki previdi žalostne čase, kliče može v svojo službo in po njih celi rane, ktere si človeštvo samo seka. Morda je ravno red solskih bratov za 4# sedanjivek tisti pripomoček, kterega se Bog hoče posiužiti, da si izreja verno in sebi dopadljivo ljudstvo. Po novih šolskih postavah učitelji na deželi ne bodo ne gospodje, ne podložni, arnpak tako neka polovičarska stvar, na pol tič, na pol miš. Učitelj in župnik bo(a sedela v srenjskeni šolskem odboru. Samostalni školniki ne bodo poznali gospoda nad sabo; duhoven bo ali šolo vladal, kakor poprej; ali pa se čisto ne bo nič brigal za njo, morda bo še šolo in učitelja grajal. — Kaj potem nastopi? svobodni učitelji bodo pri vernem ljudstvu čedalje manj veljali, čedalje manj jih bodo čislali, ljudem bodo nadležno breme, kterega bi se radi znebili; šolstvo, ktero je pri nas ravno vslalo, bi pojemalo. Ne želim tega, a prišlo bo tako — če teorija djansko obvelja. Če bode pa pri učiteljstvu vse zmedeno, bodo pa tudi starši premislili, ali bi sina poslali v pripravnišnico, in dobrih učiteljev ne bo na izbiro. Človek v življenji ljubi navado, in duh želi take hrane, kakor se je navadi. Kedar sc enkrat človeško serce navadi kerščanskega življenja, kedar na se vzame Gospodov jarem, sc prepriča, da je sladak, in ni ga zadovoljnišega človeka na svetu od tistega, kdor vse z Bogom ravna, in prost časnih skerbi živi Ie za izveličanje svoje in svojega bližnjega. Lej tako veselje boš tudi ti najdel, če greš iz pravega namena v red in si naložiš Kristusov jarni. Ce te tedaj božja previdnost, kar po svetu modrih ljudi in po svojih osebnih okoliščinah lahko spoznaš, kliče na trudapolno pa zaslužno plačilo, ne obotavljaj se, in pojdi na delo! Če te delo straši, pa glej na plačilo! Kar so drugi storili, tudi ti lahko stori.š, samo da bočes. Z Bogom! Tvoj pravi prijatelj Govorič.