[Our Write U» Tod»r Advertising ! are REASONABLE____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA >* PO P06TI NAKAVNOHT NA ff SVOJ DOM (liflf* HMj ta pruaikvr). jf TELEPHONE: CHelsea S-1242 mm Seend Cbum Matter September 21st. 1993 al the Part Office at New York, N. Y, under Art of Congress off March 3rd, 1879. No. 62. — Stev. 62. NEW YORK, FRIDAY, MARCH 15, 1940 —PETEK, 15. MARCA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII FINCI SE SELIJO Je DLSNEY, Okia., 14. marca. — Vveraj je bila mobilizirana thrzavna milica, ki ji je bilo naročeno ustaviti dola «pri Grami River nasipu. Nasip bo veljal dvajset milijonov je v ter ga made v severov dnem delu države s jkhikk zveznih prispevkov; 100,000 Fincev na žalostni poti iz odstopljenih krajev HELSINKI. Finska. 15. .marca. — Finska svojo žalost potopila v delo. Finska ima pred seboj velikanske probleme in da pozabi ponižanje, ki ji ga je naložil mir z Rusijo, ji je veliko delo dobrodošlo. Skozi Finsko je na potu novovrstna armada — begunci. Prvo delo, ki ga mora Finska izvršiti, je najti domove za 100,000 Fincev, ki se selijo iz krajev, ki so po mirovni pogodbi pripadli Rusiji. VSE CESTE IN 2ELEZNICE SO POLNE BEGUNCEV Po cestah in železnicah se gnetejo finske družine, ki se pomikajo proti novim mejam, s seboj pa ženejo živino in nosijo toliko svoje lastnine, kolikor pac .morejo. V odstopljene kraje prihajajo z vseh strani vlaki, avtomobili in vozovi, da' pomagajo pri selitvi nesrečnega ljudstva. VSAKDO PROSTOVOLJNO ZAPUSTI SVOJ DOM Nikdo pa ni primoran pustiti svojega doma in se preseliti; selitev je prostovoljna, toda le maloka-teri Finec bo hotel ostati pod rusko vlado. Vojaki pomagajo bežečemu prebivalstvu. Civilisti in vojaki si delijo živež in vojaki pomagajo kjer morejo. Velike množice se pomike jo proti meji po dnevi in ponoči. Po nekaterih krajih se morejo pomakniti dalje komaj štiri milje na dan. V severnih krajih, kjer ni železnic in le malo voz, morajo ljudje hoditi peš in nositi s seboj, kar vml° okrog 1. aprila. Co se to m» Im> zsrodilo, 1k»<1o povodnji, morejo. Spor zaradi PWA izzval mobilizacijo Governer države Oklahome ni zadovoljen z vladnim projektom. — Izjava P. W. A. administratorja Clarka. javljajo, re-no ogrožale še ne-dovršene betonske temelje. — To sem storil zategadelj, — je izjavil Phillips, — da dobi država svoj denar nazaj. Z ROMUNSKA VARNA PRED RUSIJO NEMČIJA JE DOBILA OD RUSUEOBLJUBO, DA NE BO NADLEGOVALA ROMUNSKE - ARMADA JE POSLALA KMETE DOMOV BERLIN, Nemčija, 15. marca. — Nemčija je od Rusije prejela odločno zagotovilo, da se pred njo Romunski ni treba ničesar bati, pa naj se zgodi v jugovzhodni Evropi karkoli. Ta vest sicer nima uradnega potrdila, toda prihaja iz najverjetnejšega vira. Ta vest obenem potrjuje re-sničnos poročil, ki >o bila razširjena pred nekaj tedni po Europi in po katerih je Nemčija ponudila Romunski jam-svo za njeno varnost in v namenu, d;i od nje dobi čimveč -uiovin, zlasti pšenice in petroleja. Nemčija je že prej dala bil Berlin rajanj. kraj dejanskih po- dolar- obljubami se ne bomo zadovo-1 D , . . >v,.ho- ljili, !»ae pa hočemo denar. Komunskl JEmstvo močjo Vojaštvo bom imel pripravlje- Rusko zagotovilo Romunski, I no, dokler bo treba. ki bo najbrže v kratkem oh- » I ir .i •____i______ r „ii ■» Governer Phillips je demo- f V Washingtonu je rekel P. krat, navzlic temu je pa odlo A. administrator Clark, da een nasprotnik Xew Deala in gradnje javnih elektrarn. V dotičnem okrožju baje namerava proklamirati vojno pravo. Vojaštvo je bilo mobilizirano v Muskogee. 50 milj v.-tran, ter jo pripravljeno na pohod proti na>a pravi, da ima pogodlw> s Phillip-sovim prednikom, governer jem Marlandom, da bo država prispevala $3o0,000. Phillips zatrjuje, da je bila tozadevna pogodba le ust mena ter je vsled tega neveljavna. Projekt je skoro dovršen, in rezervoar se ima napolniti z Pogodba bo škodovala zaveznikom NAD 600,000 FINCEV JE BREZ STREHE Na Finskem je okoli 600,000 ljudi brez strehe Večinoma so se preselili iz mest na deželo, nekateri, ki so bodo vrnili, bodo še našli svoje domove, okoli 460,000 pa jih bo našlo domove porušene in poiskati si bodo morali nova bivališča. 3. termin - - j j Ce bo sklenjeno premirje pred 15. julijem, predsednik Roosevelt ne bo vtretje kandidira1.. — Tega mnenja so Angleži. ki so običajno v tem čas«i. po bo najbrže v kratkem objavljeno, je omogočilo Nemčiji pridobiti Romunsko, da je gradi projekt pravzaprav dr- j pri pni v I jena skleniti z Rusijo žava, ne pa zvezna vlada. Zve- nemipadalno pogodbo, zna vlada je dala le posojilo. — Ce noče Phillij»s dobro Jjudem v svoji državi, — je poudaril Clark, — je to |>ov~cni njegova stvar. j Ako Romunska sklene z Ru- Carmodv, upravitelj zveznih --i.jo nemipadalno pogodbo, bo-javnih načrtov, je pred dese- 'do zavezniki izgubili vse prido-timi dnevi pozval Pliillipsa,. bit ve, ki so jih dosegli lan-naj predloži eelo zadevo sodi- "-ko poletje, ko so (»d Roinun-šču. — Kolikor mi je znano, jske i-skali podpore in ji dali — je dostavil. — je sedaj edi-'jamstvo proti napadu, nole v Evropi in Aziji voja- j štvo na .pohodu, pa eelo tam Pogajanja so v teku skušajo skleniti narodi premir- v Berlinu je. V tej deželi imamo pa mir j in sodišča. 1 1 ° zadevna pogajanja med T'prava za zgradnjo na ip.i j Romunsko in med Rusijo se je bila ustanovljena leta UKVijvrŠe v Berlinu v največji taj- ter je prodala za $11,000.000 Itondov RFC, dočiiu je P\VA za jamčila $9,000,000. Privatne kompanije ni-o nasprotovale projektu. Pri gradnji je bilo zaposlenih tri tiso«" oseb. Nasip je 150 čevljev visok in fi,500 čevljev dolg. Rezervoar bo obsegal 52,000 akrov. nosti, toda nemški, ruski in romunski viri zanikujejo, da bi Romunska odpušča kmete od vojakov BCKAREŠTA, Romunska, 15. marca. — Romun ka vlada >e je naglo okoristila oh Ijnlw Nemčije, da jo bo varovala proti agresiji, in je kot naznanja poljedelsko ministrstvo, pričela odpuščati od vojakov kmetske fante. Poljski delavci in nekateri trgovski (»omočniki bodo takoj demobilizirani. Kmetje tvorijo skoro polovico romunske voj-ke, ki jf sedaj pod orožjem. Trgovska pogajanja •med Rusijo in Italijo BERLIN, N emeijii, 15. marca. — Dobro poučeni nacijski krogi poročajo, da se pogajanja za trgovsko pogodbo med Italijo in Rusijo bližajo uspešnemu koncu. Znano je, da se je zadnje čase Nemčija zelo trudila, da zbliža Rusijo in Italijo. Po-slediee tega prizadevanja >o sedanja pogajanja, ki imajo vse znake uspešnega zaključka. Ti viri tudi pravijo, da se bo v kratkem ruski poslanik vrnil v Rim, italijanski poslanik pa v Moskvo. Kratke vesti KiO ŽRTEV EKSPOZIJE Iz Trsta poročajo: V premogovniku Rasi (Arsa) Roosevelt zopet v uradu WASHINGTON, D. C., 14. marca. — Predsednik Roosevelt, ki se je bil prejšnji teden močno prehladil, se je včeraj vrnil v woj urad. Zdravnik m u je prepovedal vsak premi por. AMERŠKI PREMOG ZA ITALIJO Rim, Italija: v Istri jo 2S. feibruarja v globini 280 m eksplodiral treska-j Italijanska vlada se pogaja vi plin. (Poročali smo že o tem z Zedinjenimi državami za do-k rat k o poročilo iz Rima.) — jbavo treh miljonov ton rjave- _______Nesreča je zahtevala mnogo g« premoga letno. Italija hoče NAROČITE SLOVENSKO-AMEBI-!prvotno,« tem nadomestiti izgubo pre-KANSKI KOLEDAR ZA 1W0. — jdomnevali. Pri eksploziji je bi- iz temelje, ki ga je do- 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STA-jj0 uhljili nad (10 rudarjev, o ^Ki prejemala |*> morju, pa je koli 100 pa ranjenih. Več sto nadaljnji dovoz nemogoč zara- NE VAS SAMO 5» CENTOV. — V Združenih državah laliko pošljete znamke po 2 oz. po 3 eentr. rudarjev se je rešilo v stran- angleške vojno-tihotnp k» ske rove. »kontrole. Drega sprejemna svečanost WASHINGTON, D. C., 14 Ko tornodo pridivja na Jugu. . . JUGOSLOVANSKI PAVILJON NA VELE-SBJMU V LEIPZIGU Beograd, J ugosla vija: Minister za trgovino d •-Andres je odptoval s trgovskim atašejem v Berlinu Ke-čjčem in trgovinskim atašejem v Budimpešti Grgicem v Le i p zig k otvoritvi jugoslovenske ga paviljona na tamošnjer: [Kjmladanskem velesejmu. Dr. Andres potuje preko Budimpešte. R A USCHN IN fill belgijska oblastva se ved infternirala v posebnih tabori-Sčili. Belgijska oblastva hod > r>oi»krl>ela, da bo r bodoče be-; inteniiranim angleškim letal eem onemogočen. S H R E V E1 * O R T, ' Lit., 14. marea. — m area. — Ko sta lani obiskala 1 X a il tukajšnjim LONDON, Anglija, 14. mar jljeii za predsednika Združeni. — Tukaj prevladuje vplo- uili držav. mio mnenje, du liodo prcdseU-ni-ke volitve v Združenih dira vali odvisne od |ioložaja liu e\ ropaketu l>ojišču. Dne 15. julija se prične v Chicago, lil., demokratska narodna konvencija in pri tisti priliki bo ta ali oni nominiran za demokrat-kega predsedniškega kandidata. Kdo bo iioiuiiiiran! S tem perečim vprašanjem se bavi \>a ameriška javnost. Tukaj je precej točeni odgovor: Ce bo do 15. julija sklenjeno premirje, ne bo predsef|l,li v nijii ti i traja niti eno uro, paiM110li l>rotl Texa-vendar veljala $2/294. Ve-!>u- K<>Iikor ^ nioglo zaenkrat Od kje izhajajo te informa eije, ni znano, toda z*li ^e, da V je nekaj takega namignil a- I i? , , . . meriški chiavni podtajnik S. cina dcnarJa Je za t ve-Wcllesa, ki proučuje politični (Mjložaj v Evropi. Angleži si itlicc in okraske. zelo zanimajo za prihodnje predsedniške volitve v Združenih državah. Angleški \ladi je veliko na tem, da ostane Franklin D. Roose velt ve-> čas vojne v Beli hiši Roose vel t ova administracija je namreč zaveznikom naklonjena, veliko vprašanje je pa, kakšno stališče fci zavzela Amerika napram zaveznikom vsplošneut in AngUji posebej, če bi Roosevelt odložil vladne vajeti jn bi bilo vodstvo, komu drugemu poverjeno. Nixon je spet v kabinetu 'faiem aerodromu TORONTO, Kanada, 14. marea. — Kabinetna kriza v pro\inci Ontario je končana, {prave na Državni tajnik Haryy C. Nixon se je zopet vrnil v urad. — Pred nekaj dnevi je re^igni-ral, toda pozneje se je izkazalo, da je bila resignaoija posledica "neljubega nesporazuma'*. Nixon se ni <5rinjal z ministrskim " predsednikom Hepbu r -nom, ki j3 ostro kritiziral ka-'uadski vojni proračun. dognati, je bilo u-smrče n i h ].'{ o-( seb, nail trideset j»a {»oškodovanih. Povzročena škoda znaša nad milijon dolarjev. Na-armad- iBarksdale Field so zelo jx»škodovanc. Vihar je -spremljala huda toča. Petsto liiš je skoro popolnoma Ipb-rušenih. Governer je poslal v mesto več oddelkov narodne garde, ki bodo pomagali pri reševalnih dekli. Brzojavna in telefonska zveza je prekinjena. Pogled na opustoseno mesto Albany, Ga., kmalu zatem, "ko je pridivjal tornado, Friday, March ! 5, I 940 RTjOYENE (YUGOSLAV) DAILY GLAJS 66 Owawl and FnbUskerf fey ffiovepfe gaMMilng OiWMiij, (A Corporation). ; J. L^su^i, — pi*qe,of business Mrf corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T. 47th Year "Glas Naroda" la lamed every day except Sundays and lxgidaya. — Subscription Tear!; - Advertisement on Agreement. Za celo leto relja list xa Ameriko in Kanado $6.—; za pol leta $3.—; aa Četrt leta H-60. — Za New York aa celo leto $7.-1 za pol leta $3.50. Za iaosemstvo za celo leto $7.—; za pol leta "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZE^JŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV -............................... .. m .i. t . n — ,. .......-......— i .i i—.....— i "GLAS NARODA." 21C WEST Ityli STREET, NEW ¥0RK. N. Y. Telephone: CHelsea M^K ... ... = SB 1 iv POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST • tem, da imate vedno VNAPREJ plačano carocnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. 'liable letter*' SE JE CAS, DA VASA VELIKONOČNA PQSILJATEV : DOSPE V DQMOVINQ PRAVOČASNO ZA PRA^NIJCE, {AKO SE POSLU21TE "CABLE LETTER". — Pristojbina je $1,—. PESMARICA "Glasbene Matice" *\» ^ .n - _. • vi Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebujte 103 pesmi. — Dobite jo-v Knjigami Slovenic Publishing Cp., 216 W* 18tb Street, New York, N." Y. i I . s Potniški Ondelek "Glasa Naroda" 216 \V. I8th Street New York City VPLIV VOJNE NA JU2NO AMERIKO Vojna, ki divja že šest mesecev v Evropi, izvaja na ves »vet o j vpliv. Ve pravimo — na ves svet — tudi Južna Amerika ; iz zeta. Države Južne Amerike so izgubile vero in nado v i r Razočarane so giede svetosti pogodb in obljub ter so se začele, dasi proti svoji volji, oboroževati. Oboroževanje je v zvezi z ogromnimi stroški. To dobro vedo, nočejo pa tega vpoštevati. Nobena južnoameriška republika noče držati rok križem ter mirno gledati, kako njena soseda jača isvojo armado in mornarico. V Urugvaju je naprimer kandidiral za predsednika Alfredo Bahloinir. Tekom volilne kampanje je zatrjeval in »veča no obljubljal, da njegova vlada ne bo okušala uvesti prisilne vojaške službe. Izvoljen je bil, svoje obljube pa ni driai. Pod njegovim pritokom je odredil kongres, da se mora vsako leto izvezbati za vojaško službo 13,800 mladih mož. V desetih letih bo imela torej uruguaj.-ka republika nad 12j tisoč dobroizvcžbanili rezervistov. Vsaka zdrava neporočena ženska med 18. in 30. letom bo morala nekaj vedeti o negi bolnikov in T&njencev, kajti prej ali slej bo mogoče domovina potrebovala njene -službe. Urugvajska vlada bo |x>večala tudi svojo mornarico z nabavo dveh ali treh vojnih ladij. A'rgentinskemu kongresu je bila predložena predloga glede razširjenja prisilne vojaške službe. Zdaj znaša leto dni, razširiti jo pa nameravajo na dve leti. Večje «tevilo mladih mož se bo izvežbalo za špecijaliste in tehnike, kajti nekateri vojaški oddelki so že popolnoma mehanizirani. Argentinski predsednik Roberto M. Ortiz je uedavup nadziral argentinsko mornarico, ki je največja in najbolj moderna mornarica Južne Amerike. Po pregledu je priporočil nabavo nekaterih novih 'vojnih ladij in znatno ojačanje zračne sile. Evropske bojujoče se države nočejo priznati pomorske varnostne oone ob južjio-aiueriški obali. Ortiz je rekel: — Ce je pravica na nasi strani, nam nikakor ne zadošča, pač pa moramo to pravico tudi uspešno zaščititi. Republike Čile, ki je bila pred leti močuejša na morju kot Argentina, je naročila v ueki evropski ladjedelnici tri nove križarke, pa tudi Brazilija bo kaj kmalu izboljšala svojo že precej zastarelo mornarico. Medeebojuo nezaupanje, bojazen pred skupnim so vražnikoin — to so sadovi evropske vojne. Suuaj pa še, pozivam Urbana Ol i van i, zakaj se več ne o-glasi z dopisom, da bi kaj povedal, kaj je kaj- novega tam, kjer so mu tekli časi, dobri ali slabi, ko je delal pod zemljo; in tudi, kje mu družina živi in žena v lilaunji zemlji! spi ter on >am premišlja še svoje življenje, da se mu še spomlad približa prihodnji mesec. — Naj še kaj napiše. Sedaj mi pa oprostite in Vam želim polno velikonočnih piruliov. Ivana Zakraišek. BESSEMER, Pa. — Tako malo dopisov se vidi v "Glas Naroda", da se mi čudno vidi, zakaj se ne oglasi eden ali drugi z dobrimi ali slabimi uovicami. Tako naprimer jaz bom pričela, da je zima bila mrzla in dolga kot Poljanska dolina. In vendar smo najhuje pretrpeli ter nam se bliža pomlad, ki bo še nas malo poklicala, če ne drugam, p a delal in sejat spomladansko solato. V zimskemu času smo se pa zopet nekoliko čas krajšali z našim starim prijateljem, ki je prihajal vsak dan, da smo kaj zanimivega ali krat-koča.-nega čitali; to nam je list, ki je meni že prijatelj čez trideset let. Nimam sorodnikov v tej deželi in tudi ne sinov in hčera, da bi mi naredili veselico ali čestitali za rojstni dan, ali obiskali, ko me bolezen obišče. Tudi znanci so bolj oddaljeni, ker v naši naselbini rii veliko Slovencev. Sedaj moram še to omeiiiti ali zapisati, da vsak dopis mi je v veliko veselje, ako je od rojaka, ki mi je nekoliko znan, pa ga osebno ne poznani, pa vseeno me veseli, ko mi je že ime znano, da je v bližini mojega rojstnega kraja doma. Najbolj se mi pa dopade roman 44Vaški apostol." To pa je nekaj, da bi rekla, da jc prava resnica, da so ljudje tako postopali s siromaki. Jaz se spominjam moje fciromaščine in tudi v sedajnem času ni drugače. Mogoče moj dopis gre v koš, ko preveč resnično pišem, pa mislim, da nisem prehuda. Novic pa nimam kaj pisati. Delavske razmere so podobne drugim pri nas kot drugod. Kdor ima razum in pamet, se preživi. Društva so tukaj vsakovrstna: so ženskna in moška in vesela, zabavna, cerkvena in ple-saželjna, tako, ako ima kdo veselje našo naselbino obiskati, se lahko oglasi in zabava med svojimi rojaki. Sedaj pa se nam bližajo velikonočni prazniki, to nam naj bo v pobudo, da bomo tudi mi bolj sposobni, da vstanemo in se malo bolj veselimo, da nas še enkrat obišče ljubljena sponi lad, ako smo že v visoki starosti. Tako jaz želim vsem svojim prijateljem in znancem in ei tateljem 'Glas Naroda" veselo Alelujo. Mislim, da bo moj dopis za gledal beli dan in se čital v našem dnevniku. Po svojem mišljenju tako priznan, da je to precej koristno, če človek črta ali bere kaj koristnega. Tako naprimer Peter Zgaga dostikrat kaj piše, da se marsikateri ne spozna, da je resnično, posebno ko piše o ženskah ali moških. Dosti, dosti je resničnega. Samo to je pa resnica, da, ako resnico govoriš, da to oči kolje. Peter FINSKA Ko se je lansko poletje kdo- j Majhne države so žalostno ve rz kakšnega razloga zvezala prepuščene same sebi, in ni je Rusija z Nemčijo, se ji je zde- pod božjim, solncem instance, Ip. potrebiiQ zavarovati syojo pi;ed katero bi se.mogle s primorsko^ mejo na Zapadu, do- doiji sklicevati na svojo pra-bro se zavedajoč, da bi se, mo-jvico., gle je po čudnem naključju iz ; (Mednarodno.ra^odišee v Haa-ogfiiti se vojni z Anglijo in 'gu, Kcllogg-^riandov.a nena-F rane i jo. , , 'padaJna pogodLa, Liga naro- tiNa Zapadu leži njeno glavno 2KTVE ANATOLSKEGA POTRESA. Poročevalec več velikih turških listov je obiskal bolnišnice v Carigradu, kamor so spravili ranjence anatolskega potresa. Preden so mu izdali dovoljenje za obisk, je moral obljubiti s častno besedo, da ne bo nobenega pacienta vprašal po njegovih doživljajih, ker e oblasti iu zdravniki prizadevajo storiti vse, da bi nesrečneži te doživljaje čim prej porabili. • 'Šele sedaj, ko sem videl to neznansko bedo — pue novinar — si lahko predstavljam grosotne dogodke. V bolnišnicah in zasilnih bolnišnicah leži danes preko 60,000 ljudi. Nobena bitka ni nikoli aahte-vala toliko irtev. V prvem trenutku ogromnega navala M»veda n*o zmagovali. Vlaki so prihajali neprestano s kolonami raajenosr. V prvih dneh »i bilo na raapolago dovolj postelj, fcilo ni tudi dovolj zdrav-Stikov In pred vsem je primanjkovalo obvezi! ia zdravil. Podnevi in papoa so operirali. Komaj to tega pacienta dvig* bili s operacijske mise, že je KI drugi na vrati, » - u (Velik del nesrečneže v bo za posledicami katastrofe trpel vse življenje. Neštetim so morali odrezati roke ali noge. Ležali so po več dni brez ponio-ei v snegu in mrazu, preden so prispeli reševalci. Najgrozot-nej»i vtis delajo tisti, ki so izgubili razum. Mnoge so morali zapreti v celice za besni 1-ce, od koder skušajo abožati. Po vsej priliki menijo, da so še vedno pokopani pod razvalinami. Mnogih se je lotila zasledovalna mania. V vsako* jnur. ki se jini približa, si predstavljajo sovražnika, ki jih hoče umoriti. ■ Človek se mora vprašati* kaj se bo zgodilo z vsemi temi tisoči ljudi. Velik del jih bodo sčasoma lahko izpustili izbol-nižnic — a kako si food© moj?I i tisoči pohabljencev ki «0 izgubili vbc, ustvariti novo exisr tenoof Odkod bodo dobili m to pogum? Kdo jim bo pomaga) t Kje bodo dobili sredstva ki naj bi jim pomagala vsaj preko najhujšega? To bo vprašanja, ki 4>odo delala vodstvu tfiifke drove |e mnogo skrbi. Vesti izManda (Dne 4. mifirea je nagloma preminul Anton ROgel v starosti 71 let. Donia je ibil iz De-šeče vasi. fara Smihel pri Žn-žemlberku na Dolenjskem, od-kjer je prišel v Ameriko pred f>3 leti. Zapušča ženo Anno, v Willington, O. hčer Mar>T Far-rar. v Madison, 0. pa brata Johna. Po dolgi in niueiii bolezni j«> preminul na svojem domu Joseph Vidmar, v starosti 60 let.. Doma je 'bil iz vasi Vi-sejc, fara Hinje, odkoder je prišel v Ameriko pred 36 leti. Zapušča žalujočo soprogo Mary, pet sinov in tri vnuke. - — Izredna nesre.ca je doletela Franka Novoselca. Dne 23. dec. je šel klat prašiča k svojemu prijatelju. Eden izmed onih, ki so n*u pomagali, se je ponudil, da »bo prašiča ustrelil. Po nesreči.pa je strel zadel Novoselca v nogo. Odpeljan je bil v Ibolnh^nico, sedaj pa .se zdravi na domu. I— Dne 6. marac je umrl Fr. Pačič, star 56 let. Bolehal je fcadnjih osem mesecev za ers-no boleznijo. Rojen jo bil v selu Sv. Ana. kotar Jaška. Zapušča tri omožene hčere. 1— Po enotedenski bolezni je preminul 8. marca splošno znani rojak in pionir newiburske naselbine, Josip iSadar, v starosti 76 let. Doma je bil iz Žužemberka na Dolenjskem, odkoder je prišjel v Ameriko pred 50 leti. Bil jo eden prvih Slovencev tukaj v Ameriki in ustainovnik fare sv. Lovrenca. ZaqmSea žalujoče hčere Mary Snvder, Sestro Regina Clare O. P., ki je učiteljica pri Nativity of Blesesd Virgin šoli, Josefino in Frances Suliadol-nik. Starokrajska SEMENA To leto nato jih ie dobili ter. so sedaj pripravljen* za racpomljanje Sirom Združenih dri»v. Posmile po njih. ker za časa vojne v bodoče jih skoraj Kotovo ne bo mogoče ver Importirati. Ako še nimate našega cenika, pišite po njega takoj. Dopisnica zadostuje. "BAH0YEC PLAHINKA" "ZDRAVILNI ČAJ IZ LIIBUANE Kljub temu, da vsled vojne marsikaterega blaga ni več n»og»če dobiti iz starega kraja, smo dobili ie zalogo pristnega "Bahovee Planinka" zdravilnega čaja. To je svetovno slavna sredstvo za zdravljenje želodca, ledvic in posebno za čittenje ktrL *» utrjevanje iste. zato daje telesu novib moči in energije. Se. posebno pripoco-ea ženskam v prestopnih le«Uu Tudi coper slabo prebavo in zaprtje ni bo-ljega kakor pristen "Babovee" Planinka Črni. CENA.i l ikaOja $1.0®: 3 šk. SS^«.. Poštnina prosta v V. S. A. STKVE MOHOBKO CO. 7M So. 2nd ST., MILWAUKEE, WIS. mesio Petro^rad, kateremu preti nevarnost od baltiških držav: Litavske, Letske, E-^tonske in Finske. . Prvo tri države -so pod pritiskom sklenile z Rusijo nekakšno nenap^dalno pogotjbo in ji izročile nekaj važnih postojank, Finska pa tega ni hotela storitL Dobro se je namree zavedala, da je pravica na njeni strani ter se je postavila Rusiji v bran, dasi ji je Stalin ponujal v zameno več kot je pa vredno ozemlje, ki ga je hotel sjjoeei-ka mirnim potom dobiti od njo. Finska jc dcmokratieua dr-Ižava, epa najbolj demokratič-liih in naprednih držav v Evropi. Za trdno je bila prepričana, da je Anglija in Francija ne bosta pustili na cedilu, kajti tudi Anglija in Francija imata vedno navado biti so po svojih demokratičnih prsih in trositi -be°ede o svobodi in de-mokratizmu. Finska je majhna država, ima komaj nekaj več kot pot | do v — to so stvori brez. kredita, brez vpliva, brez moči iu brez veljave, ko Itoče izsiliti ta ali oni izmed tn>jicp yelikilj diktatorjev syojo; voljo. Ogroženi narodi so imeli še nekaj zaupanja v dve veliki dozdevni demokraciji — v Anglijo in Francijo, toda to zaupanje se je prelevilo v britko razočaranje, ki ne Ijo takp zlepa pozabljeno in preboleno. Težko jc zapisati, tenia kar je re* je res: Finci so nespametno ravnali, Ali niso videli ali so pa sproti pohabili, kar se je začelo dogajati pred pičlimi par loti T Francosko - angleška demokracija ,je v sadujem desetletju temeljito odpovedala in sploh ne zusluži več svojega i-inena. Od naroda postavno izvoljena španska vlada je zaman po. šiljla svoje prošnje in |>ozi\> v Pa i iz in London, ko jo jo za čel ogrožati fašist Franco s pomočjo nemških in laških fu šistov. London in Pariz nista sli^a milijonov prebivalec v. Tega'la obupnega klica nad ti.-oč let mnrolo 1-n U! I.i________i » i i • • bi "Se morala zavedati, kajti živimo v časih, ko no odločuje pravica, pač pa pest močnejšega. UMOR OROŽNIKA V SP. HUDINJI. (\r Spodnji Iludiuji pri Olju se je pripetil umor, ki jo izzval med prebivalstvom veli-;ske demokraejje — v Monako stare afriške države A belini je, ko jo je začel mre vari t i tMussolini, dasi bi bilo treba Angliji edinole Sueški kanal zapreti, pa, bi se laška ekspe dicija žalostno končala. Ko je začel segat: Hitler po sudetskih Nemcih sta m u Ohamberiain in Daladior — zastopnika angleške in franco- ke razburjenje in to tembolj, ker clbstoja vsa verjetnost, da je morilec znani razibojn-k Josip Hace. Žrtev umora jo postal orožniški podnarednik I. vreden. lOrcržniški podnarednik Meden in kaplar Fran Mavko sta zasledovala nekega neznanca, ki je bil osumljen tatvine kole- vem dala odvezo iu ko je po grabil na to vso Češko. kot je par mesecev prej storil z Avstrijo, sta hinav-sko prekrižala roko na prsih t er svetohlinsko zavijala oči, češ, kaj hočemo, kaj hočemo, je pač tako . . . Ce bi vedeli Poljaki, da ne bosta Anglija in Francija niti z mezincem ganili, ko bodo sa. Sled je vodila v Sipodnjo I vdrle nemške tolpe v poljsk« Hudinjo k hiši Andreja Glu-šiča. v kateri ima pekovski mojster Avjgust Belčer svojo pekarno. Y kletnem stanovanju te hiše stanujeta dya dalmatinska krošnjarja. Ko sta orožnika opazila, da je krenil ozemlje, bi jim brez odport odprli vrata nastežaj ter tako ohranili par žttotisoč življen j ter že vsaj deloma rešili trideset milijonski narod neizme-ne bede iu gorja. Finci so videli in vedeli vse zasledovani neznanec v to hi- ^ pa so vseeno slepo zaupali šo, se je postavil kaplar Mavko pod oknom na cesti, dočim jo podnarednik Meden stopil okrog hiše, da bi pogledal za neznancem. Opazil ga je v sobi obeh dalmatinskih kro-šnjarjer, ter je stopil za njim. Ko ga je vprašal, kdo je, mu je neznane« odgovoril: "Jaz sem DalmaUnea" V naslednjem trenutku jo neznanec u-gasnil svečo, in v tem oddal proti orožniku šest strelov iz revolverja. Več krogel je .zadelo orožnika Medena v prsi. tako da se je na mostu zgrudil v krvi. Na strele je takoj priskočil kaplar Mavko in oddal iz svoje službene puške več strelov proti .neznancu, ki pa je v tem trenutku 4e razbil šipo na malem oknu in pobegnil skozi okno na cesto. Očitno je zfidet, ker. so v snegu krr vavi. sledovi. Kaplar Mavko je še skočil za njim in oddal še več strelov, vendar pa ga. .ni zadel in je neznanec pobegnil. Kapjarja Mpvka je ena krogla oplazila pod desnim očesom. Neenanec je bil najbrž razbojnik JosId Hace. i« mm zAxnovosii. NE VAS SAMO U CENTOV. M Vit r SUmNSKK FQNOGBAF8KS PLOŠČE. — Pifilte sa cenik. MABjSICH, INO. W W. 48 Street Now York v francosko in angleško demokracijo. To je bil n j i hov edini greh, to je bila njihova kriminalna napaka. Finski narod je v tri iu p<> mesececa trajajoči vojni dosti pretrpel. Vse to bi mu bilo pri hranjeno, če bi -se koj »početka vklonil volji nasilnika in mirno pogoltnil krivico. Krivico goltati je siccr težko, vendar je lažje kot pa še krvaveti in umirati povrhtega. Stalin je diktator, neusmi ljen in nasilen diktator, toda v primeri s Hitlerjem je še vedno krotka ovčica. Kajti če bi bil Hitler iz tega ali onega razloga napadel Finr cc, bi se ne zadovoljil samo z nekaterimi pomorskimi bazami in p^^ovi močvirnega ozemlja, bi pa liodjjarmil yes fin^ti narod in vso finsko zemljo ter bi ravnal s Finci tako kot ravna danes z Avstrijci, Cehi in Poljaki. ..... Tega naj si Finci zavedajo in naj bodo do gotove mere zadovoljni, ker so imeli le s Stalinom opr$ivlw. Kajti .če bi .bil Hitler na Stalinovem, mestu, bi -HWnla & ne bilo Teč "G Lit* K 1-« tt J> T" — Ne^ OH Friday, March 1 5, I 940 BLOVEWH o zapustile >voja navadna zale-donela bivališča in so se v velikih jatah dvignila če* visoke hrtbe iskat gostoljubnejsiji krajev. Visoko pod nebom k rožeč so zagledale .pod. seboj vijugasti trak reke Bistre. Ob nj<-j se priklanja trsje in se po igra vajo valovi, ki vabijo ptice v svoje naročje. Klin, v katerem "O race lepo razvrščene plavale ik> zraku, se začne razmikati in sukati vedno nižje. Močneje in močneje jih privlači vodna modrina, slednjič se spuste odločno, hitro in .-ko-ro navpično na mokro gladino. Bregovi Bistre so čudežno o-živeli. Na vseh ovinkih za ob-rožnimi grmiči iu med ločjem, plava, se potaplja in skriva našteta množica ploskoljune ]w»r-jadi. Od časa do časa se oglasi globok "auk. auk" raccka oglasijo se še drugi in z velikim trjjščein -e krdelo, zbrano v tistem kraju, dvigne in preleti drugam. Na visokem hrastu ob vodi sedi kragulj in z ostrim očesom motri okolico, s« t i ni kak letalec omagal, da l»i se bliskovito spu-til nanj in si .napolnil svojo nik.lar polno golšo. Med manjšim drevjem in griničjem kriče potuhnjene vrane in preletavajo -budni mko»lM?i. Kanje je spenjajo visoko nad ravnino in mijavka-jo. Ob bregu mod goščavo pa o p rezu je. kadar se stemni, rjava zvitorepka. 'Dober streljaj, «di dva od Bistre oddaljeno se previdno in težavno pomika več lovcev. Sneg se pod njimi globoko udira in hrošči. Ko pridejo do mesta, kjer race navadno ostajajo. "wviiejo pravokotno k reki, postavljajo noge še opre-zneje kot preje, da bi jih pazljivo ptico ne začutilo prezgodaj. Plitko imajo .napete, pripravljene za hiter strel. Tik za njimi so plazita enako tiho in skoro po trebuha, bi i ea rja •King in Freja, v vzburjenem pričakovanju skorajšnjih dogodkov. Tihoto (pretrga nenadoma plaJiotanjo in ploskanje težkih kril, izza rofoa zaistrtega brega se pokaže zelenoglav raček, in še eden in vsa jata. Puške začno pokati, kot v strelskih jarkrh tu in tam se urna ptica zvrne in zamolklo udari ■ • + f Uit (u^e-c* Osoje. . Utrujeni so bili in prem razen i, ampak vsi -o soglašali: "Lepšega lova ni, kot na race!" na tLu ali pljuskne v vodo. Če« .nekaj trenutkov preneha stre-Ijanje tako nenadoma, kakor se je nenadoma pričelo. S * Tri so moje," zakriei Ua-lubar, "ona je tu. drugi dve na drugi strani, ena pa mora ležati na vodi." 4*Pet strelov — trije kosi je sicer lepo, za prihodnjič pa si nabavite namesto brow.njnga kar strojno puško" >e razjezi Ridenbig. ki je dvakrat pokadil in preluknjal nebo. Tudi Previduik je streljal zaman iz obeh cevi hitro drug za drugim, ne da bi točno meril. Mo-žina je oddal samo en strel Ln zdaj ogleduje lesketajoče se modro-zelene prsi in temne krivičke svojega plena, ki mu ga je King lepo prinesel v gobcu. Pes gleda -še v vodo, kamor je videl pasti drugo raco. Toda gospodar mu tega ne dovoli, rekoč: "Za tvojo stare ko*ti je voda prehladna. Sem k nogi!" »Sivi Gorjan je oddal dva strela zadnji, ko so že vsi povablje-j.ni gostje izpraznili svoje puške. Dve temni točki v >negu na nasprotnem bregu dokazujejo njegovo ročnost. Črni točki, sta rate i, ki jih Rožmarin pobira, ki so pojavil na drugi strani, ko ie pokanje ponehalo. "'Frejo pošljite sem," vpije, "tamle še ena miga in bo brez psa ušla v vodo." iRidef/big pokaže preko vode in zapove: "Freja. alo, prine- si!" In kratkodlaka j^ica sko ?varnost. Njegov prijatelj je či v ledeno mrziiv.vtfdfc jftoziraje so na plamene, pla-nese najprej raco. ki plava po površini Bistre. Njen gospod ji znova ukaže: "Alo, na drugo stran!" Freja vslcd okornega glasu vznemirjena in preplašena. se vrže zopet v vodo in išče temeljito in na široko, taoaje s prednjima nogama pridno po votli. Ko le nič ne ■najde, zleze na -breg. se strese da sFrČe mrzle kaplje daleč na okolj i.n se boječe približa svojemu strogemu gospodarju. Ta pa jezno za rjo ve: "Ali »boš ulbogala. ali ne. t* grdoba." in jo sune z nogo, šo proden je mogla odskočiti. Cvileč in i h teč se zažene kaznovana rcviea v Bistro in jo preplava. Odtam hoče ubrati pot naravnost domov. Razžaljeno psieo komaj prikliče in z laskajočimi besedami potolaži. Rožmarin, ki ji pokaže v »premikajočo se kepico na bre- KLOBASE in vsakovrstno SUHO MESO pošiljam proti poštnemu povzetju in sicer: Klobase in želodec 28c lb Suhe sunke--25c lb Suha plečeta--20c lb Suho slanino (bacon) 20c lb Picnic Hams (krače) 17c lb KRAMER MEATS 9301 St. Clair Avenue .Cleveland, .Ohio . skok Mi pri raci, jo zagrabi in prinese čuvaju. Psiea odslej ves dan ni zapustila Rožmarina. Gluha je bila za klice Ri-denlbiga. svojega pravega gospodarja in pri vsakem vabilu na povratek je bil iz drhte-.nja njenega gobca razbrati kratek odgovor: "Pfci me v uho!" Taka je pasja pamet! svoje .tram njo težak denar. Da io bo za "tvovat. kos fVOJC' k1ozo> 'la se to o prvi priliki pokončal. Ta- Wgpvmu telesu obnovi ne ko zmerjanje je prekinil Mo-«ktianje stailJe-žina z besedami. 1 hodniki so prišli v hudo za- " Dokler boste vzgajali psa drego. Tožitelj se jo postavil s iškomji, >o no bo naučil lepili]na stališče, da je svojemu ne-navad." jkdanjemu prijatelju tisti kos •Nato so se oddaljili od bre- kože samo "posodil" in v tem ga in se tihotapili proti dru- primeru bi jo pač lahko zahte-gemu ovinku reke. Tn spet so val nazaj. O tem vprašanju vzletele race in padale. jda-li je res šlo za "posojilo" Proti večera so so vračali,ali pa za "darilo", je bilo že lovci z težkim 'bremenom na mnogo razpravljanja in ker ga Dekleta v zabojih DENAR ALI PA KOŽO NAZAJ!" Glavni inženir ter inženir neke tovarne v Genovi »sta si bila še pred dvema letoma vzorna prijatelja. To prijateljstvo so jo izkazalo posebno ob neki priliki, ko je v tovarni na-tal požar, in je glavni inženir prišel v smrtno ue- .*iiso mogli rešiti, poskuša sodišče sedaj na t:> način urediti stvar, da je povabila nekdanje prijatelje na miren pomenek, da bi se na kakšen način sporazumela. Kos kože. ki je bila last enega izmed -njiju in ga nosi sedaj drugi na svojem obrazu. bi ipo mnenju sodišča H) rez na daljnega lahko postal zediiijojoča voz . . . »Po naključju je policija v Marseillu izsledila tolpo trgovcev z dekleti, ki jo je vodila neka 70-le t na ženska. Stara ziočiuka je sama izbirala svoje žrtve, in sicer večinoma med mladimi, neizkušenimi dekleti v. dežele, ki so prihajale v mesto. tla bi si poi-kale zaslužka. Imela je navado, da je v kavarnah prised I a k mizi mladih leklet, ki so sedelo same. Tam je Z"igrala komedijo z omedle-vico. Dekle se je potom seveda sočutno pobrigala za starko in ta jo je prosila, naj jo spremi domov. Tako >e je tudi zgodilo. jStarka se je z dekletom odpeljala v vilo v na jod lične jšem mestnem predelu in tam je žrtev začela primerno obdela vati. Ce .ji je uspelo dekleta pregovoriti, da so bo vkrcala za Maroko, ni »bilo treba nobenega nasilja. Cr Pit to ni uspelo, tedaj so starkini pomagači dekle preprosto omamili i.n jo spravili, kamor so hoteli. Stara zvodnica je imela tudi navado, da se je nastanjevala v odličnih penzionih. Ce jo tam naletela na kakšno po>ebno mično sobarico, jo je poslala s pisemcem v tisto vilo. Tudi ta trik je nekaj časa dobro izginjajo številna mlada dekleta. 'Vilo so takoj obkolili in izvršili preiskavo. Sprva niso našli nič sumljivega, potem pa so odkrili skrivna vrata do stopnic,, ki fo vodile v tajno klet. Tam so .našli več deklet, ki so spale. Bile so omamljene. Tudi vojakova prijateljica je bila že med njimi. Policija. ki je aretirala vso v vili nahajajoče se člane tolpe, je še nadalje na skrivaj stražila hi-'-o. Xi se zmotila. Proti večeru je pri vozi I tovorni avtomobil, iz katerega so hoteli prene-ti velike zaboje v hišo, V takšnih zabojih so spravljali potem nos rečni ce v pristanišče in .na ladjo.- Seveda so to svojevrstne prevoznike tudi aretirali, a staro zločinko so 'bili že prej navili žena okna. -pravi l za zanire- PLESALKE, KI NE SMEJO NA PLESIŠČE. 'Ko je jappuski generalni ravnatelj električnega brzo-vlaka Išiso Ivobajaši ustanovil dekliško oporo "Tnkara-zaka", je to storil iz zasebnega nagnjenja. Tn vendar je 'bil ta poskus leta 1913 na Japonskem nekaj jako drznega uspeval, »na zadnje pa je po-!«n novega. Zakaj dotlej je vse- gn,; Freja .10 v nekaj _L£>- dolgih *tL J * u^iric ve j nil v poslopje ter ga rešil iz ognja. Glavni inženir je odnesel le 1 alike opeklino, prijatelja pa je hudo zdelalo. Desno liee mu je tako opeklo., da je bilo ena sama rana. Spravili so ga v neko kliniko, ki je bila še posebe urejena za. ki-ru rgi č.n o p] ast i ko. G1 a vn i i n -žonir se mu je hotel oddolžiti za plemenito dejanje in jo ponudil kos svojo kožo. da bi mogli njegovemu prijatelju obnoviti uničeno lice. Kožo in nekaj tkiva so mu na primernem mestu tudi v re-.niei izrezali ter .presadili poškodovanemu na, .obraz. Operacija Je uspela tako sijajno, da na ponesrečencu pozneje nihče ni Imogel opaziti kakšnega sledu za strašno opeklino. »Do tu je 'bila stvar v redu. Toda prec| nekaj časa se je staro prijateljstvo zavpljo neke zadeve fazibilo in moža sta si postala nato nasprotnika. V splošno 'začudenje se je postavil glavni inženir tedaj na.stališče, {la. smq syoja kožp, ki jo je ponudil za obrazno plastiko svojem uprijfltclju, zahtevati na«zaj. Izjavil je, da mu lukr nja, ki je nastala v njegovem kožnepi tkivu .Zftvoljq operacije^ dela hude neprijetnosti. Posebno pri. vremenskih preoib-rat'di ga mpcijo, nekakšne nev-m at i čn e bolečine. -Ker je inženir povračilo kože odklonil, je glavni inženir vložil tožbo. S to tožbo zahteva, naj nvu •bivši prijatelj kožo vime ali pa naj mu plača 100,000 lir, da bo roogtl piafcti fcik#no k\ v- ■V- *-;•-; iv^ Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma , CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno stal tolpi usoden po okoliščini na katero ni bil nihče »pomislil. »Ena izmed nič hudega slutečih sobaric, ki naj 80 mladih plesalk in igralk. • > 1 'Članice gledali-šča "Tuku-razaku" pa se no /pokoravajo navodilom koncema samo na večere v pramenih žarometov. »Zakaj to igralko in plesalko so hkratu gojenke internata. Vsako leto se javi najmanj tisoč dvanajstletnih deklic k sprejemnemu izpitu, .pa jih pripustijo samo 100 in od teh 100 je samo polovioa sprejeta, ;t ttStarši tistih t rečnih deklic ki prestanejo izpit, morajo podpisati pogodbo, da ostanpi jo njihove hčerke 9 let.,, pri "Tukurazuku". Prvih 5 let se samo izobražujejo, katera bo bodoča kraljica igralk. Vsako jutro se začne ob .9. pouk. Te dvanajstletne deklice se učijo japonskega lejioslovja, zemljepisa, angleščine, glasbe-neuju nai ka, glasbene zgodovine, glasbene teorije, modernega plesa, japonskega plesa in l»aleta. Toda že drago leto nastopi učenka kot igralka ali pa kot statist ka pri vprizorit-vih dekliške opere. Od leta do leta ji dajejo večje vloge in čez pet let je popolnoma iz-učena. . 'V "Tukurazuku" so v internatu jako strogi predpisi. Mlade "dame" ki v Tokiju ali kje drugje tolikokrat zabavajo ti-sočglavo množico, ki povzročajo .pozornost v lepih oblekah Ln na odrih, morajo po preddstavi -leči svojo pražnjo obleko, ki -estoji iz zelenega zgibanega svilenega krila in progaste bluze. Nikoli ne smejo priti v moško družbo in nikoli ne smejo na nobeno plesišče. Od pol 9. zvečer ugasnejo luči v njih spalnicah in velikanska vrata internata se zapro. Noben moški ne sme stopiti v internat. niti ne brat, ne bratranec. Ti strogi predpisi veljajo prav tako za iprimadone, kakor za najmanjše deklico, ki -o pravkar pristopilo k družbi. KOLIKO JE V LJUBLJANI LOKALOV ZA PRODAVA NJE. ŽIVIL. (Koncem leta 193!» je bilo po poročilu mc»lnega fizika v Ljubljani 9 restavracij, 217 gostiln, 17 kavarn. 51 bifejev, 14 krčem jn vinotočev, 15 ljudskih kuhinj, 7 hotelov. 73 pekam, GG mlekarn in 70 dna gili obratovalnic z /i v ni. V->,. te lokale so redno pregledovali organi mostnega fizikata. V>e uedostatke so lastnikivodr pravijali redno v sporazumu / uradnimi organi. JGLAS NARODA" 7i » J i . v aUuro do-. Kdor gi ho^ ^optj •VQJC Ije, to lahko stori. —^ Naročnin^ stari i i Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi «en-ci" pri "Oboževalčih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"'? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši s po* spomenik? IZ BAGDADA V ŠTAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBJNA: . r ~ Smrt Mohamed Srnina. — Karavana, smeti. — Na bega s Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.50 Kftl2tM PQ JUTROVEM » r j \ 4 knjige, 598 strani, s slikami , VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kake! eepi. v Mekko romal. — Pri ftamarlh. — Med ^ • \ $ . - * ' «' f Cena $1.S0 PO DIVJEM KURDISTANU ,4 knjige, 594 strani, s slikami VQWINA: i Apiadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.S0 PO DEŽELI SK1PETARjfcV 4 knjige, s slikamš, 577 atrani VSEBIN^:. BcaU UflHdUja. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardsrj«. Cena $1,50 Naročite jih laht^o pri h: V- b* i -iJ V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nsl divjem zapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo. zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt, Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U TI 4 knjige, s slikami, 597 strani . Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 216 WEST I Bth STREET NEW YORK, N Y. 'Friday, March 15, 1940 Infill (YUUfJWJIVT V9I9L9 laninski Kralj Spisal L. GAXGHOFER. Za Glas N«roda priredil X. X. 1 (iOVtu ni bilo treba dvakrat reči. \ Z največjo lahkoto te je zavihtel preko ograje ter se odipravil za gospodarjem. l)o>pe\M na drugo stran hi»še, se jima je nudil krasen pri-*or. Pod stresnim piv ves kom je bila nekakšna uta in v *nji je >edelo dekle, staro komaj petnajst let. Debele kite zlato rjavih las so ji olnlajalc podolgast Obrazek. Pod pravilnim uo«oin so bila po!oo >anjavo zrle v daljo, kot da bi se čudila »emu kar so ugledale. . fVilek vrat se je izgubljal v svileno ruto, za črnim žametastim opoi.ikom >o re ji bočiie mlade grudi. V naročju je imela napol dodelau venec, ki ga je pletla iz srečja. •Poleg nje cta sedi la dva zdrava otroka, petletni deček i' sedemletno dekletce. ; Zadnji žarki ])omladnega solnca so ob-evali to ljubko ikupino. i 44 In t ko ima vsak kamen svojega duha," sta slišala go *I»odar in lovec govoriti dekleta: 44Vsak cvet ima pa svojo vilo, ini je pravil oče. In vile so dobre in so Ijuddem naklonjene, le takrat so jezni«, kadar človek cvetko ureze. Samo ena cvetka, lepa pluninka, ki ra>te visoko -na planinah, nima vile. Planinka im i planinskega kralja. Prijazen je in lep, modre oči ima, rjave brke in rjave kodraste lase. Za klobukom ima šopek planink in \>a »njegova obleka je iz planinskih rož - tako mi je pravil moj oče. In kako skrbi za pla iun\e! In poleti, ko pritiska vročina, jim donaša vode iz morskega studenca ter jih zaliva, mi je pravil oče. In vedoč, k "ko ljudje ljubijo planiuke, jih »neviden vodi, ko jih gredo ir-knt. Sovraži le .istega, ki planiuke izruje s korenino vred, da ne more več ru>ti. Za kazen ga strmoglavi preko pečine. Globok zdihljaj je napel mlada prša deklice, čije glas se je )»il izpremenil v šepetanje. Ko je utihnila, .ie mala Lizika narahlo vzdrgetala, dočim ni bilo v obrazu rja-.o asega fantička nobeneg strahu. Samo čelo je namršii in rekel odločno: **Eviea, kako pa morejo ljudje vedeti, kakšen je in kaj poeue tisti tvoj planinski kralj, ko je vendar neviden?** 'Za vogalom .-e j»' Juri llra.-tar jxmosno nasmehnil in dregnil lovca, čeŠ: 144 Ali si ga rii'-al, kako je p rebri-an Eviea je s svojimi velikimi očmi očitajoče pogledala malega dvomljivca. t J MToda Jožef, kako moreš vendar reči kaj takega!" IXjen glas je razodeval, da je bila trdno prepričana o vnem, kar je pripovedovala otrokoma skoro z istimi besedami, kot ji je neštetokrat pripovedoval oče v temni gorski dolini pod šumečim drevjem.. 1 '"Tako mi je oče pravil," to je bil njen dokaz, proti kateremu ni trpela nobenega ugovora. 44 Vedno ni neviden planinski kralj. Včasi se pokaže, toda ne wakeiuu." -'Ali si ga ti videla!** je vprašala Lizika, dočim je fanti«* nezaupno pomežiknil. < . "'Kako naj ga vidim? Prej bi morala vendar najti kra-ije- sko cvetko. Moj oče mi je pravil o nekom, ki ga je videl najmanj stokrat, in kar je moj oče rekel . ." MtMoj oče pa pravi, da ni nobenih duhov," ji je segel fantič v besedo, Hrast ar je ponovno dregnil lovca s komolcem.. 144Pazi," ga je svarila Eviea. 44Kaj takega ne smeš na gla< govoriti. Ali nisi slišal sinoči tuliti po gozdu divjega :no/a: Huuhuuuuhuuu!" '4( uk je bil, pa ne d i v ji mož," je kljuboval deček. "'Kaj? <\ik? Divji mož je bil. In če tvoj oče pravi, d • ni duhov, pravi zato, da hi se ne bal. Seveda so dobri in slabi duhovi." 44 Kakšna pa je kraljevska cvetka,*' je vprašala Lizika, in oči o re ji zaiskrilc "SjMiznati jo je lahko, toda najti jo je težko. Vsako leto zra>te samo ena na planini. * Kogar prive ie sveča do nje, jo -pozna na prvi »pogled. Kraljevska cvetka je petkrat večja od navadne planinske. Sredi ima šest zvezdic, dočim ima navadna planinska h eno zvezdico, j>a obkrožajo trideset belili žarkov." < **Ijepa mora biti.'* j,, vzdilinila Lizika, dočim se je Jožef oziral proti goram, kot da hi delal načrte, kje naj poišče kra 'jev-ko cvetko. Ia »pri tem je vpraševal: *'Ali je re*? Ali je tam gori taka cvetka?" Seveda,** se j.- oglar i I izza vogala lovec Jakob. Otroci *o m* zdrznili, dočim je lov>ki pus, ki je sedel pri njih, lajajoč planil proti njemu. *4fleveda je res. ti mali Tomažek. ti. Saj sem bil jaz *aui našel tako cvetko. Skoda, ker ti je ne morem jiokazati. Za trak sem jo bil uitaknil. pa mi jo je veter odnesel.** *>briiil m- je k Evici. ki ga je motrila, hoteč z njegovega obraza uganiti, če m* šali ali govori re-nico. '"^I« prijmvedovati, Evjca. • l*re i.:i ure bi te po Iz Slovenije ZAKADI NESREČNE BEŽNI V SAVO. LJU lušaL •Eviea je sardeln in |M>nudila lovcu roko. ki re je povsem izgubila v njs'irovi rjavi šapi. 1'u'judno i*- <»d govoril«. kot se je bila navadila na Ura M««vini. Ix»vcc je Š<* 7. otrokoma spregovoril par besed. |hi plavil palico v kot ter stopil za s^jM>*larjem v hKo. u*Kdaj si g a pa nastavil?" ♦ 4*0 Božiču.** je odvrnil gospodar. Duša, ne Im ti treba več žeje trpeti," je mlasknil lovec 7. jezikom. "Kmalu ti bo odleglo." ' 2. P1XHJLVJK. Stopivši v pro>tonno sobo. ki je razodevala kmetovo blagostanje, je dejal lovec Jakob. *4Čedno dekle, ta Eviea! J^io se bo razrasla!" "In kako ji gre delo izpod rok! 1 Nič ji ni treba reči. ^Vse vidi, kar je treba. Vstrezati človeku, je njena največja tS^*^ In kako je otrokoma dobra! Le malo pree zgodbic Dne 12. febr. zjutraj so v Kranju našli pod Gradičevo hišo utopljenca. Ko so ga y>o-tegnili na suho, so ugotovili, da je to 24-letni čevljarski pomočnik Janez Perko iz Križ pri Tržiču. Janez Perko je prišel v Kranj in se je takoj odpravil v gostilno. Za nekaj ča-a je bil zaljubljen v natakarico, zraven pa močno ljubosumen. Obupan, ker natakarica ni vračala ljubezni, je grozil, da se bo obesil. Močno s«» .ie napil in razgrajal. Po|m>1-dne se je odiyavil v natakari-či-no sobo. Ko je nekdo odlii-tel za njim, ga jo že našel na zaniki, katero jsi je bil napravil z naramnic. 01 »upa ne a je takoj rešil, vendar je bil tako razburjen, da so jo z rešiteljem besno spo|widel. Po končanem pretepu ji' zapustil gostil.no in šel v Savo. . 80 LETNICO ROJSTVA je praznoval v soboto 17. febr. Matija Ijevar, ki živi na svoja sti/ra leta uri >vojih otrocih v Ljubljani. Po svoji izredni pridnosti in podjetnosti je razvil svojčas veliko delavnost kot trgovec z živino in lesom po Xotrnnjski, kjer je zrasel, njegov dom je Grahovo na naj-epši točki Cerkniškega jezera. Matija Eovar jo pravi Notranj-l:i korenjak. Še danes zdrav ko riba. Od 11 otrok, ki jih je imel v zakonu, jo 0 živih, ki so vsi v dobrih položajih, trije v Ameriki, eden v Franciji. Najbolj znn jo naš prvi dramski igralec Janez Levar. . Matijo pozna vsa Notranjska in Pri-morje.. kjer je trgoval in bil priljubljen |x> vsej originalnosti, Šegavosti neugnani delavnosti. SMRT STARČKA. 'Pod Zaplanom v Čatežu so Izkopali te dni 98 let starega posestnika Miilio Novaka,. 0-če Miha je bil rojen leta 1841 v Grosuplju. 'Pozneje se je priženil v Čatež, kjer je pridno gospodaril, do pred nekaj leti. Slednjič jo posestvo izročil sinu Jerneju, ki ima danes že precejšnje število otrok. Pokojni Miha je bil vse življenje marljiv gospodar in značajen mož. LASTNO SESTRO JE S KRIVIM SPRAVILA V JEČO. Kratke vrstice o tajni razpravi na okrož om sodišču v Celju, kjer sta bili obsojeni lani v januarju 24-letua Marija Višner na 15 let ječe, njena sestra. 20-letna Ana Višner pa na 12 let ječe, so morda šle mimo či ta t olje v, ki gotovo niso slutili, kakor tudi ne sodišče, da -e skriva za tem zločinsko dejanje detomorilke. ki jo spravila v zapor nedolžno svo- jo sestro, ki bi morala sedeti lo let za temnimi zidovi in se pokoriti zaradi krivega pričevanja lastne sestre. Višner Ana je bila obsojena zaradi groznih dejanj nad štirimi mladimi življenji, ki jih je umorila iz naslade, na 12 let ječe. Umorila je štiri otroke, med njimi dva sinčka svoje sestro Marije. Ana je trdila pred sodiščem, da jo je k umoru svojih sinov nagovarjala Marija, katero je sodišče zaradi nagovarjanja obsodilo na 15 let ieče. Višner Ano so odpeljali v Begunje. Tu je Ana izpovedala sestri prednici, da je na sodišču krivo pričala zoper svojo sestro, in da hoče to po-j j praviti. Bila jo namreč pri spovedniku, ki jo zahteval od Ane »la hoče popraviti zločin zoper svojo sestro, d-u mora to izgovoriti na merodajnem me->tu. Te dni jo bila na okrožnem sodišču v Celju obnovitvena razprava, na kateri jo sodišče izreklo oprostilno sodbo zoper Višner Marije, ki bo izpuščena na svobodo. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurru. V ITALUO $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 M 1000 KBR HIS CRNHS SEIJAJ HITRO MENJAJO HO NAVRliRNB CR NE POIA KZEVE "eilEilKMBl <;oKl ALI LMJL.1 NNNA .NAKAZILA IZVKftll. ftJEMO ro CABLK LETTER ZA PRISTOJBINO »1.— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) ti« W. Iftth ST.. NEW VOKK 173 NOVI STANOVANJSKIH HIŠ je bilo v letu zgrajenih v Ljubljani. S tem je bilo na novo -pridobljenih 502 novih stanovanj, od tega 5,17 j in (J.? velikih. Potom prezidav odnosno adaptacij pa je bilo pridobljenih na novo 52 .stanovanj. od tega 40 malih in 5 velikih. Skupno je bilo torej lansko leto nanovo urejenih 056 stanovanj. Kljub temu je potreba po malih stanovanjih še vedno velika. . knjiga, ki Vas ^GREŠNIK LENART Spisal Ivan Cankar. J J Eno najboljših del ^našega najbolj- 4$ šega pisatelja, v katerem se prod-jf stavlja kot izboren poznavalec t roške duše. bo zanimala! rr O M O K—-—= »OPOMBA: Knjige označene z & v platnu vezane. ** O Mehko vezano. 114,str. Cena $1— » __O H h GORNJO KNJIGO L.VHKO naroČite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 21C WEST 181li STREET NEW YORR, N. V. valne stroje v vrednosti mnogo milijonov funtov so bila oddana in jih zdaj izdelujejo. Del naročil >o prejele ameriške tvomice, in mimo toga so v delu novi obratovalni stroji. Vodja odseka za obratovalne stroje je dejal, da more spraviti pod streho vse obrato-malili val ne stroje, ki mu jih javijo. V angleških orožarnah Ang'esko tako zvano ministrstvo za preskrbo van je, ima slične naloge v sedanjem času, kakor jih je imelo municijsko min'Mivtvo v vojni leta 1914. čeprav so glede na obseg in organizacijo dela oba ministrstva precej razlikujeta. Pro- tKer so prvi vojni meseci potekli razmeroma mirno, je bilo oboroževanje britske armade olajšano. Vlada daje zdaj naročila za orožje za 2. in |>ol milijona funtov šterlingov na dan, (kar je približno polovi ca vseli javnih izdatkov Angli skrha vi no ministrstvo je bilo'je v mirnih časih) ne glede na Ustanovljeno mesec dni pred izbruhom vojne. 7, nekaj be- sedami hočemo označiti, kakšne uspehe je to ministrstvo že doseglo in kako mora ministrstvo paziti na najvažnejše surovine in jih uporabljati. lEna največjih težkoč sedanje vojne je v tem, da je treba zaradi mehaniziranja vojne veliko več orožja kot v prejšnji vojni. Ti.sti. ki so zaposleni s strojnim orožjem morajo biti dobro izučeni. Moderni vojak mora biti izurjen rokodelec, ki zna ravnati z velikim in kompliciranim orožjem. Gradnja velikanskih trdnjavskih naprav na bojiščih zahteva zmeraj težjih in dražjih bojnih r-drojev. Hitri oklopni avtomobili in tanki se brž obrabijo, prav tako kakor brzostrelni topovi. Zato se je brzina stre- d o'! go ročne pogodbe za dobivanje surovin v vrednosti več milijonov funtov šterlingov na leto. Od teh velikanskih vsot odpade skoraj tretjina za surovine. tretjina za strelsko o-rožje in razstreliva in petina za tovorne avtomobile in druga vozila. Preskrbovalno ministrstvo se okorišča s skušnjami iz prejšnje vojne in ima pooblastilo, da natančno nog!!eda vse tozadevne izdatke in tako zabranjuje kake neopravičene dobičke. 'Pa ne daje municije in orožja samo Amglija, marveč tudi britski dominijoni in Indija. Avstralija pošilja topove in o-rožje in najmodernejše težke protiletalske topove. Kanada ustanavlja novo orožarne in in je prosil mamjše tvrdke, naj mu dajo za dobo vojne svojo orodje, in obratovalno .stroje na razpolago. Izjavil jo tudi da so obratovalni stroji od lota 11918 izboljšani. Kakor Nemčija, tudi Anglija nima svojih najdišč tungstena, a Anpflija ima še več težav ž njim. ker mora to surovino d«»-važati po morju. Glede na vprašanje <» delavcih, so so podjetni Ivi in delavska vodstva v kovinski obrti že pred vojno posvetovali, da bodo odbrali, če bo treba, posebno strokovne delavce za posebna. podjetja. Sir Ilarold Brown .so je čim najbolj prijazno izrazil o delavcih a- državnih in zasebnih podjetjih. "Rekel je. da so morali razrešiti nove naloge po novih smernicah, in -o mora1 i napol izučene delavce uvesti v dela za izučene, pa pri tem proizvodnja ni niti najmanj zastala, f'eprav sega oblast tega ministrstva jako daleč, vendar je njegov smoter, da moče skoraj nič spremeniti glede na že obstoječe delavske organizacije in pod jetnike. (Tako poteka proizvodnja vojnega materiala daljo. V prvih štirih mesecih vojne je preskrbovalno ministrstvo priskrbelo več topov kot v vsem prvem letu bivše vojne. Proizvodnja topov tega leta, vseh vrst in kalibrov, bo prekašala proizvodnjo bivše vojne. l>e cembra meseca 1939 jo imela država več jeklenih izdelkov, RHMi.juiiniiiii|.,iiiiiiiiii|,|.l!iiiiiiii|i.:i|iiii >II»ih",!I>'HHI»»" "'»nmin^numniit«^!!!,,! MEHKO VEZANE KNJIGE Razprodaj a KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kznalc iztekla. mnogo obsežnih pošiliatev pri-jK^ spl°!1 .Z4no^> 1,r- haja od tnmkaj. Dalje kupuje £!£ Plujejo tank, , Anglija v Združenih ' v * ljanja tako povečala, da je tre- ^li-uženih državah ha v isti meri tudi brzo —-lin v državah vojne izvajati nove topov iMivalni minister mora biti temiK) orožja in municije tri do petkrat hitrejše kot v prejšnji vojni. Veliki Atlas sveta iKsdaljdTtoje pribo0 različnih oblikah. V eni sami tvornici izdelujejo zdaj na en sam dan ovornrh avtomobilov, jih je imela vsa angle-mnda skupaj ob izbruhu vojne leta 1014. Anglija je prva država na svetil, glede na proizvodnjo takih avtomobil--kili Obroče v. ki jih izstrelki ne preluknjajo. Pet sto tvrdk izdeluje uniforme, samo meseca novembra je bilo narejenih 500.000 popolnih vojnih uniform. Pri tem pa civilno prebivalstvo ni prav nie prikrajšano pri oskrbi s svojo obleko. Sedanja vojna zavisi od gospodarskih zmožnosti bolj kot sploh kaka prejšnja vojna. Proizvodnja municije in obratovalnih strojev v Angliji hitro raste, in kar manjka v Angliji, to dokupijo v i nožem stvu. Sleherna od bojujočih se držav je potemtakem prepričana, da je ni sile, ki bi vprav njo prisilila na kolena. NAROČITE ST/OVENSKO - AMEKI KANSKI KOLEDAR ZA 194C. — 180 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 60 CENTOV. — V Združenih dritavafa lahko po&ljete ■nniki M 2 •>. H t canto. t. 6 7. 1». 10. 11. 12. 15. 1». 21. 22. 21. 28. 29. 38. 31. 32. 33. 34. 35. 38. 38. «1 «5. 18. 18. vrenc S*upoll> Fran Baron Trenk (Ujuro Fandurlo Korejska Brata, ^rtira Iz mini jo nov v Koreji (Jottef SplUmaui Meaijo ,l>t. JegliCi Mladim Srcem, |K»ve»tl Ta luladlno (Ksavur Mt-Skoi Maran, kntemkl de^fk i Liba Ob 58-Leiniei dr. Kreka Parižki Zlalar Patri a. Povest Iz Janeza Ev. frake J»n»4li» (H. Ked^rer' Poberki Iz Roim 4 Iran Albrehti Popotniki, novelo In trtico (MIlan Puk?IJ) Poilgalee Pravljico (H. Majarl Pravljice lo prlpovrdkc rt mladino (S. Knftutmlkt Povrati in Sliko (Ksav. r Me^ko) Praški Judek (J'wip Volel Precanjanjo Indijanskih m M jo narjev (Jowf Solllninn> Revolucija na PortnralKkcm Kini o a Scoto (H. Feilnr-rl Spi »i Kri&tofo Aotida fttudrat naj bo (»crlnpc 81. Zbrani ««1 I llncelbcrt (iioil) Zbirka ■■! nOnik pripovedk za (J. l'UuluPkl» I J«*ef Siti I Ima o I (Vezam nrkalrrib k nji t Jo od M» l Ako ima k;ikn knjiga vte zvezkov, se šteje v&ak zvezek sa knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči- KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST I8t& STREET HEW YORK