RAZPRAVE IN ČLANKI DELAVNICA MOJSTRA BOHINJSKEGA PREZBITERIJA KSENIJA ROZMAN, LJUBLJANA Leta 1966 so v podružnični cerkvi sv. Lenarta v Bodeščah pri Bledu odkrili freske na južni in zahodni notranji ladijski steni in na severni in južni zunanjščini slavoloka. V poročilih in odkrivanju je bila pozornost v glavnem posvečena prizorom iz pasijona n a _ ladijskih stenah iz okoli leta 1520, o freskah na slavoloku ,pa ni bilo posebej govora, niti ni bil dan namig, da bi mogle soditi v kako drugo slikarsko skupino ali v drug čas.1 Tudi v zadnji publikaciji o našem gotskem stenskem slikarstvu so se te slikarije izmuznile nadrobnejši opredelitvi.2 V celoti sta odkriti severna in južna zunanjščina slavoloka. Po nanosu freskantskih plasti sta bila prizora nad menzama stranskih oltarjev nane­ sena prva — seveda če ni pod njim a še starejših plasti — plast z ozna­ njenjem ter Kajnom in Abelom pa sega čez spodnja dva prizora. Na južni zunajščini slavoloka je naslikan Prestol milosti, ki ga uokvirja širši rdečerjav, bel in zelen pas.3 Na rum eni klopi, ki se poglablja v ozadje, sedi Bog oče z nimbom. V vodoravno iztegnjenih rokah drži pred seboj križ z razpetim Kristusom, ki ima bel prt okoli ledij. Vsa kompozicija je zelo poškodovana, da je kar težko razločiti rdečerjavo haljo z zeleno pod­ logo, visoko naslonjalo v ozadju, na obrazu pa široko razprte oči in nos s srčasto oblikovanimi nosnicami. V omet so vrezane vodoravne črte naslikanih profilov prestola. Na severni zunanjščini slavoloka stojita pred rožnatim zidom s cina- stimi vrhovi sv. Helena in cesar Konstantin. Sv. Helena (sl. 1) je oblečena 1 Ivan K om elj, Dvajset let odkrivanja srednjeveškega stenskega slikarstva, VS, X, Ljubljana 1966, p. 56. — O(lga) Z(upan), Bodešče, VS, X, 1966, p. 219. — O(lga) Z(upan), A(nton) D(emšar), Bodešče pri Bledu, VS, XI, 1967, p. 138 — O(lga) Z(upan), A(nton) D(emšar, Bodešče pri Bledu, VS, XII, 1969, pp. I l l — 113. — Olga Zupan, Spomeniško varstvo na Gorenjskem. Kranjski zbornik 1970, Kranj 1970, p. 159. — Ivan K om elj, Zgoščen pregled restavratorske dejav­ nosti Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije v letih 1950—1971, VS, XVI, 1972, p. 41. 2 France Stele: Gotsko stensko slikarstvo. Zbirka Ars Sloveniae. Ljubljana 1972, p. L X X V II (katalog: Dam jan Prelovšek). 3 Na shem i v opombi 2 cit. literature je pod št. 35 ta prizor razrešen kot Marija na prestolu. R azrešitev naslikane kom pozicije kot m otiv Prestola m ilosti pa potrjuje tudi vizitacija iz leta 1631, ki natančno om enja patrona stranskih oltarjev: »...2. in cornu euangely S.tae Hellenae et 3. in cornu epistolae S:ma Trinitati (J) dicata et consecrata ...« Acta Visitationis generalis ab Rv. Episcopo Rainaldo primo sui Episcopatus anno habitae 1631. — NSkALj, KAL 27/18. — Danes je oltar sv. H elene posvečen sv. Florijanu, južni oltar sv. Trojice z upodo­ bitvijo Prestola m ilosti pa sv. Vidu. v zeleno haljo in belorumen plašč. Na glavi ima krono z vloženimi dragimi kamni. Glavo ji ovija bela ruta, ki vihravo plapola mimo vratu čez ramena. V tričetrtinskem profilu je zasukana h križu, ki stoji sredi kompozicje. Tudi njen obraz karakterizirajo široko razprte oči, srčasto oblikovane nos­ nice, zarisane v pretrgani črti, težke veke, okrogla brada, zarisana v dveh ne stikajočih se polkrogih, živo rdeča usta s polkrožno spodnjo in spodre­ zano zgornjo ustnico in s poudarjenim podaljškom ustnih kotov. Na desni strani križa stoji cesar Konstantin z žezlom v rokah. Oblečen je v kratko, do kolen segajočo haljo in zelene hlačne nogavice. Nimb je rdeč. Modelacija obraza je zabrisana. Vso kompozicijo obroblja rdečerjav in bel pas, na vrhu okrasto rumen. Na vrhnjem prizoru na slavoloku sta upodobljena poklekujoč angel Gabrijel iz oznanjenja z napisnim trakom in Abel, ki dviga k nebu ovco. Na južni strani sta M arija iz oznanjenja in Kajn z žitnim snopom v rokah ter s hudičem na ramah. Abel ima zelene in rdeče peruti, rum en plašč in zeleno obleko, Abel pa rdečo obleko in zelene nogavice. M arija stoji na krakelirastem tlaku pred modrim ozadjem. Figuri iz oznanjenja kakor tudi Kajna in Abela obdajajo širši pasovi rdeče, zelene in bele barve, notranji del pa je obrobljen z debelejšim okrastim pasom. Gube plaščev in halj so pogosteje vrezane v omet kot pri sv. Heleni in Prestolu milosti in se s tem bolj približujejo m ojstru bodeškega prezbi­ terija, ki je tu slikal v tretji četrtini 15. stoletja in je razen slik v prezbi­ teriju upodobil tudi Sveto Nedeljo na severni zunanjščini prezbiterija. Med upodobitvami sv. Helene in Konstantina in Prestola milosti je še najbolj razločna prva skupina. Helenin obraz z risbo oči, brade, nosa, ust in s cinasto zaključenim obzidjem v ozadju, ki ga delijo vodoravne črte — te naj bi zaznamovale zidni venec — so značilnosti, ki nas spominjajo na sorodne upodobitve na drugih freskah. Prvi tak prim er najdemo kar na severni zunanjščini prezbiterija bodeške cerkve — v podobah sv. Kri­ štofa in sv. Lenarta, ki rešuje jetnika iz ječe (sl. 13). Ozadje za sv. Le­ nartom zapira obzidje s šilasto zaključenimi plitvimi hišami, cinastim vrhom in z vodoravnimi črtam i »zidnega venca«. Motivi profilov, niše in cine so ponovljeni tudi na jetniškem stolpu. Tlak pokriva štirilistnat orna­ ment, kakršnega najdem o tudi na tlaku apostolov v prezbiteriju sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, na oboku in stenah prezbiterija cerkve na Rebrci (Rechberg) na Koroškem, časovno pred tem pa pri slikarjih »furlanskega« kroga pri nas (prim. sv. Lenarta z južne zunanjščine slavoloka na Bregu pri Preddvoru). Razen ozadij z značilnim motivom cinastega zidu in stolpa so tudi pri bodeškem sv. Lenartu in Krištofu patronirani vzorci na obla­ čilih, že znani obrazi s srčasto oblikovanimi nosnicami, široko razprtim i očmi itn., m ehak tek gub, ki se ob tleh lijakasto razlivajo, in obroba Lenartovega plašča z dvema vzporedno potekajočima šivoma, kar vse opazimo tudi pri m ojstru bohinjskega prezbiterija v Bohinju in Stari Fužini in na slikariji v prezbiteriju na Rebrci; to so poznali že »furlanski« slikarji okoli leta 1400 na Bregu pri Preddvoru in drugod in Janez Ljub­ ljanski (Visoko), podobne črte pa najdem o v drugi polovici 15. stoletja tudi pri suško-prileškem m ojstru in ob koncu 15. stoletja, leta 1490, tudi v Hrastovljah v delu Janeza iz Kastva. V članku Freske v Šm artnem ob Paki je France Stele opredelil m ojstra prezbiterija sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru kot domačega slikarja, ki se je opiral na vzore furlanskih mojstrov.4 Pripisal mu je freske v pritličju zvonika — v nekdanjem starem prezbiteriju — cerkve v Šmartnem ob Paki, ki so danes spet prebeljene in jih moremo ocenjevati le po repro­ dukcijah in starih fotografijah. Pri šmarskih in bohinjskih freskah je dr. Stele opomnil na kolorit, v katerem prevladujejo rdeča, zelena in rum ena barva, na močno poudarjene konture, zlasti inkarnatnih delov, na obrise, vrezane v omet, na značilne tipe obrazov s pretirano risbo oči in nosov, na bujna usta, na ponavljajoči se način kodranja las in na osamljen čop las na čelu pri angelih in drugih figurah. V dokaz, da gre za delo iste roke, sta mu bila tudi prizora M arije s plaščem v Šmartnem (sl. 2) in Bohinju (sl. 5), vendar je poudaril, da je dete v Šmartnem golo, v Bohinju pa oblečeno. Freske je datiral v drugo četrtino 15. stoletja. Opomnil je še, da je isti mojster poslikal tudi starejšo freskantsko plast v kapeli za cerkvijo v Bohinju, in sicer prizor Križanega med Marijo in Janezom Evangelistom (sl. 6). Ob odkrivanju fresk na fasadi v Stari Fužini (sl. 8) v Bohinju leta 1929 je France Stele ugotovil dve plasti. Starejšo plast s sv. škofom je pripisal m ojstru prezbiterija sv. Janeza.5 Ob nadrobnem pregledu plasti na fasadi pripisujemo tem u m ojstru razen sv. škofa in v isti kompoziciji uničene figure na njegovi levi strani še dva uničena prizora nad glavnimi vrati. Od teh je videti le njun vrhnji rdeč in bel rob, okrasno rumeno ozadje in del niše. Vsi ti elementi so slikani v enakem stilu in koloritu kot pri sv. škofu. Krogu m ojstra bohinjskega prezbiterija je bil pripisan tudi del slika­ rije v prezbiteriju cerkve sv. Jerneja na Rebrci na Koroškem,0 in sicer angeli na vzhodnem delu oboka (sl. 10), M arija z Jezusom, sv. Jakob (?) in Janez Evangelist na severnovzhodni zaključni steni prezbiterija, daro­ vanje v templju, apostol na južni zaključni steni prezbiterija (sl. 12) in pa presličasto poslikana rebra. Ce iz stenskih slik v Bodeščah (sv. Helena in Konstantin, prestol milosti, sv. Krištof in Lenart), pri Sv. Janezu v Bohinju (mojster bohinj­ skega prezbiterija s slikarijam i v prezbiteriju — razen onih, ki so delo Jerneja iz Loke —, v loku slavoloka in kapeli za cerkvijo), v Stari Fužini (trije prizori na fasadi), v Šmartnem ob Paki (prebeljene freske v starem prezbiteriju), na Rebrci (freske na vzhodnem delu oboka in na zaključnih stenah prezbiterija) in v Suhi pri Škofji Loki izločimo enake ali sorodne stilne in ikonografske elemente, potem moremo ugotoviti, da so po obraznih tipih, kulisni arhitekturi s cinastimi vrhovi obzidij in stolpa, po nasli­ kanih slepih ali plitvih gotskih nišah na zidovih ali klopeh in še po koloritu in modelaciji obrazov freske sv. Helene in Konstantina in Prestola milosti v Bodeščah delo slikarja, ki je naslikal sv. Krištofa in sv. Lenarta na severni zunanjščini prezbiterija; modelacija obrazov in vseh posebnosti na obrazih (nos, usta, brada itn.), kolorit, patronirane obleke in motiv slepih gotskih niš so ob prim erjavi bodeških fresk z delom m ojstra bohinj­ skega prezbiterija v cerkvi in kapeli za cerkvijo v Bohinju in v Stari 4 France Stele, Freske v Šmartnem ob Paki. CZN X X X II, 1—4, Maribor 1937, pp. 61—74. 5 France Stele, Zapiski XLVII, 24. 6. 1929, pp. 32—34. 0 K senija Rozman: Stensko slikarstvo od 15. do srede 17. stoletja na Slo­ venskem. Problem prostora. Inavguralna disertacija. Ljubljana 1964, p. 7 (tipko­ pis). — France Stele: Gotsko stensko slikarstvo. Zbirka Ars Sloveniae. Ljubljana 1972, p. XII. Fužini tako sorodni, da jih štejemo za delo istega mojstra. Fresk v Šm art­ nem ob Paki pa danes ne moremo presojati po originalu. Po modelaciji obrazov, pričesk in po obliki M arijine krone (prim. M arijino krono iz Šm artnega s krono sv. Agate v Bohinju, sl. 2 in 3) so menda res najbližje freskam m ojstra bohinjskega prezbiterija. S posamičnimi motivi in detajli pa nam prim erjave razširijo krog sorodnosti posamičnih freskantskih spomenikov pri nas. Stirilistnat orna­ m ent na tlaku sv. Lenarta v Bodeščah se povezuje s tlakom pri apostolih v bohinjskem prezbiteriju in s tli pri angelih na oboku prezbiterija na Rebrci, kjer je v spodnjem delu tal tudi krakelirast tlak, znan s tal Marije s plaščem v Bohinju (sl. 5) in z oboka prezbiterija v Suhi (sl. 4). Rombasta polja oboka v Suhi so pri tleh zapolnjena prav tako s štirilistnim orna­ mentom, katerega listi se ne stikajo, in so vmesne ploskve predrte v obliki drobnih pik — ta ornam ent pa poznamo z naslikanih tal in naslikanih sten v prezbiteriju v Bohinju (apostoli) in v kapeli za cerkvijo. Pri bo­ hinjski Mariji s plaščem naletimo na belo obrobljen rob obleke. Gube Ma­ rijine obleke so dekorativno razvrščene po podnožniku, desni obris halje pa je kot v enem samem sunku značilno prestopil mejo silhuete. Na tako vzvalovanost plašča naletimo edino še pri Bogu očetu v kompoziciji Ma­ rijinega kronanja na južni prezbiterijski steni v Suhi (sl. 4), kjer naj bi bil na delu še »furlansko« šolan slikar, starejši od suškega mojstra, in pri Evini halji na kompoziciji Adama in Eve pri delu v Hrastovljah (sl. 7). Pri Ma­ rijinem kronanju v Suhi so na prestolu naslikane plitve niše, kakršne v zabrisani obliki poznamo tudi s prestola sv. Trojice (Prestol milosti) v Bodeščah, na obzidju pri sv. Heleni in sv. Lenartu v isti cerkvi, na prednjih stenah apostolov na Rebrci, v zakrneli obliki na prednjih delih arkad apostolov v Bohinju, na naslonjalu v prizoru M arijinega oznanjenja in na obzidju Izgona iz raja v Hrastovljah (sl. 14). V prostor se poglablja­ joči, poševno naslikani steni sta znani iz niš apostolov v Bohinju (sl. 5 in 11) in na Rebrci (sl. 12). Na enak način je bil nekaj let pozneje poglobljen tudi prostor apostolov v Suhi (sl. 4). Prim erjave apostola z južne zaključne prezbiterijske stene na Rebrci (sl. 12), sv. M atija (sl. 11) z južne prezbi- terijske stene in levega angela pri M ariji s plaščem v Bohinju nam na­ vržejo vrsto sorodnosti: enakost pričeske z valovitimi lasmi, oči, nosa, ust, brade, enakost obleke z belim šivom okoli vratu in na robeh halje, enako »torbasto« gubanje na poprsju obeh apostolov in na levi strani angelove halje, enakost m odelirane roke s palico (?) na Rebrci in s sekiro v Bohinju in enaki poglabljajoči se steni v ozadju niše, v kateri sta naslikana apo­ stola. Prim erjajm o še bohinjskega angela z napisnim trakom na vzhodnem delu prezbiterijskega oboka (sl. 9) z rebrškim angelom z napisnim trakom z južnega dela prezbiterijskega oboka (sl. 10): obema padajo gube hajje otrdelo in vzporedno. Klečeči nogi sta posebej poudarjeni od kolen navzdol, medtem ko se gube razlivajo čez rob z ornamentom poslikanega okvira. Tudi osamljen čop las na čelu ne zaznamuje le figur v Šmartnem (sl. 2) in v Bohinju (sl. 5 in 11), temveč tudi angele na oboku na Rebrci (sl. 10 in 16). Zal so od apostolov na Rebrci ohranjeni le trije. Večje število apostolov v Bohinju pa ne podaja pri tem motivu roke freskam v Suhi le s sistemom poševnih in v prostor poglabljajočih se sten, temveč tudi z vafljastim ornamentom na »obokih« niš in z obraznim tipom sv. Pavla v Bohinju in sv. Pavla na Suhi; pri obeh je vrh plešaste glave ostal na čelu osamljen čop las in pri obeh nas spominjajo zgubana čela na beneške tipe in njihove prvotne pobudnike, kjer je črpala tudi beneška umetnost: na vzore, zasidrane v bizantinski tradiciji.7 Žal smo za prim erjavo in raz­ členitev drugih rebrških apostolov prikrajšani, trije ohranjeni pa se po plastični modelaciji obrazov in teles bolj približujejo suškim apostolom kot bohinjskim in bi jih po stilnem razvoju in času nastanka smeli uvrstiti med Bohinj in Suho. Obravnavane freske povezujejo tudi ikonografski motivi: v vrhu južne prezbiterijske stene v Bohinju je upodobljena M arija s plaščem, ki je bila naslikana tudi na severni prezbiterijski steni v Šm artnem ob Paki. V Bo­ hinju je na vzhodni zaključni prezbiterij ski steni sedeča M arija z Jezusom in dvema figuram a ob vznožju, od katerih ena kleči in moli, druga pa igra na instrum ent.8 Na Rebrci je M arija našla mesto na severni zaključni steni. Na rokah drži Jezusa, obdaja jo mandorla, ob vznožju pa je na vsaki strani po ena figura — bržkone kar donator. V Bohinju pa je vključena donatorska figura ob sv. Jakobu v kompozicijo z apostoli (sl. 5). V Bohinju in na Rebrci so na obokih angeli, ki drže napisne trakove z besedili, ki častijo Marijo. V Bohinju so na oboku po pravilih kranjskega prezbiterija naslikani simboli evangelistov. Kristusova podoba se je um ak­ nila na sklepnik, na vzhodni strani oboka pa se s severa proti jugu vrste angeli z napisnimi trakovi in z besedili iz velike velikonočne M arijine antifone.9 Na Rebrci so simboli evangelistov ostali na zahodnem delu prezbiterija, na oboku kornega kvadrata, kjer jih je naslikal starejši m ojster v drugi polovici 14. stoletja. Vsa vzhodna polja pa zavzemajo angeli z napisnimi trakovi in besedili iz mašne Glorije.1 0 Ista besedila imajo zapisana na napisnih trakovih tudi angeli na oboku v Suhi.1 1 Kot obrobni ornament je na Rebrci belo rožnat in zelen trilistni motiv, povezan s polkrožnimi loki, ki se med seboj sekajo in s tem ustvarjajo šilasto lokovje. Ta ornament vzbuja vtis čipkastega ornam enta (sl. 10) in ga v okviru današnjih slovenskih m eja do zdaj v tej obliki še nismo našli 7 Na bizantinsko kom ponento je pred leti opom nil Em ilijan Cevc. Umet­ nostni diagram gorenjske preteklosti. Gorenjska, 1—2, Kranj 1957, p. 21. 8 V knjigi Janezova cerkev ob Bohinjskem jezeru (Spom eniški vodniki, zv. 4, Ljubljana 1962, pp. 24, 71) sem prizor um estila na vrh severne odsečne prezbiterijske stene, kjer je v resnici sv. Katarina. To zmoto so povzeli tudi v knjigi Franceta Steleta Gotsko stensko slikarstvo (Ljubljana 1972, pp. LIV in LV). 9 Pri nabiranju napisov in opredeljevanju besedil sta m i ljubeznivo pom a­ gala dr. Branko Fučič in p roj. dr. Marijan Smolik. Za pomoč se jim a najlepše zahvaljujem . 1. Regina coeli laetare alleluia. Pri drugem angelu je napis zabrisan, na vrsio pa bi prišlo besedilo: Quia quem meruisti portare alleluia. — 3. Resur- rextt sicut dixit alleluia. 4. N apis je slabo čitljiv, vendar bi prišel v poštev: Ora pro nobis alleluia. 5. napis je težko čitljiv in ga zaenkrat ne moremo raz­ brati. Moral pa je biti začetek kake druge M arijine pesmi. 6. Presta que mitere quoniam te decet laus, — od kod je besedilo vzeto, ni razrešeno. 1 0 Gloria in excelsis deo et in terra pax hominibus bone voluntatis. — Od angelov s severa proti jugu je zaenkrat m ogoče razbrati edino še napis nad južno zaključno prezbiterijsko steno: 8. qui sedes ad dexteram (patris), nad južno steno: 10. tu solus sanctus ihn (= jesu) Xpe (= criste) cum sa(nc)to sp(irit)u in konec speva: 11. in gloria dei patris amen. 1 1 Od severa proti jugu se vrste besedila: 1. angel: Regina celi letare ale(lluia), 2. angel: Quia quem meruisti portare, 3. angel: resurrexit sicut (dixit), 4. angel: ora pro nobis... razen morda v spremenjeni obliki na Ptujski gori in v cerkvi sv. Lovrenca na Erzelju. Pogosten pa je na Koroškem (v krogu Tomaža Beljaškega), v Briksnu in drugod na južnem Tirolskem (v okolici Bozna in Merana) in na oboku prezbiterija v Pazinu. Na Rebrci je med ornamenti v ostenju vzhodnih oken ornam ent ploskovito oblikovanega akantovega vitičja v rdeči in zeleni barvi na belem ozadju. Te vitice niso neznane »furlan­ skemu« slikarskem u krogu, saj krasijo ostenje romanskega okna na južni ladijski steni v Tupaličah in še nekaj desetletij pozneje vsa ostenja treh oken na vzhodni strani prezbiterija v Suhi pri Škofji Loki. Posebej velja omeniti še prizor sv. Lenarta v Bodeščah (sl. 13). Svetnik ki je bil zaščitnik jetnikov, je upodobljen, kako iz jetniškega stolpa, pred katerim je postavljena jetniška klada, rešuje jetnika. Nerešeni opazuje osvoboditev skozi zamreženo lino. Po ikonografski plati je tej upodobitvi sorodna freska sv. Lenarta z južne zunanjščine slavoloka cerkve na Bregu pri Preddvoru, kjer je bil na začetku 15. stoletja na delu »furlanski« slikar. Ta ozadja ni zapolnil z obzidjem, temveč s temno modrim nebom, ki so ga od Giotta naprej posnemali slikarji t. i. pogiottovske smeri — pri nas »Furlani« in njihovi nasledniki. Pri sv. Lenartu z Brega ni naslikana jet­ niška klada, sv. Lenart nima opatske palice in iz ječe vleče kar tri jetnike. Kljub tem razločkom pa sta si obe kompoziciji vendarle sorodni in jima pri nas za zdaj ne najdemo sorodnejše prim erjave, saj je sv. Lenart naj­ večkrat predstavljen samo z jetniškim i verigami in okovjem v rokah. Prizora vežejo kulisno oblikovan jetniški stolp z jetnikom, ki gleda skozi lino, stoja sv. Lenarta in motiv, kako svetnik z verigo okoli vratu vleče in osvobaja jetnika. Bodeški sv. K rištof in sv. Lenart veljata za delo »furlanskega« m ojstra iz konca 14. stoletja.1 2 D atiranje je bržkone le prezgodnje, saj niti figura sv. Krištofa niti sv. Lenarta ne šteje med zgodnejša dela »Furlanov« zadnje četrtine 14. stoletja, h katerim štejemo freske v severni stranski ladji in na fasadi v Crngrobu, na severni notranji ladijski steni v Bodovljah, v 2i- ganji vasi, pri sv. Janezu v Bohinju (sv. Krištof) ali nekoliko mlajšo sku­ pino iz začetka 15. stoletja na Bregu in v Tupaličah, pri Sv. Lovrencu nad Bašljem, na Bregu pri Žirovnici itn. Niti sv. Krištof niti sv. Lenart nim ata več izrazito lahnega kolorita na obrazih, tanke risbe oči in prefinjenih nosov. K arakteristični »furlanski« svetli pram en las je izostal pri pričeski Lenartovega jetnika in pri kodrolasem Jezusu. Jezus je s svojo pričesko (sl. 13) prej brat kodrolasim figuram v Bohinju (sv. Štefan in sv. Lovrenc, sl. 15) in angelom na Rebrci (sl. 16). Mislim, da poudarjena risba obrazov, zlasti Krištofovega, pomeni otrdevanje prevzetega načina oblikovanja ši­ roko razprtih in jajčastih »furlanskih« oči, kot jih pozna še bohinjski sv. Krištof, a so tu otrdele in obstale na pragu rustikalnosti. Na tej stopnji se je mogel znajti edinole mlajši posnemovalec in ne prvobitnejši vzornik. To velja tudi za lahkotnejši, čeprav s šablono izdelani ornam ent tal pri sv. Lenartu na Bregu in za otrdelo in poenostavljeno obliko sorodnih tal pri sv. Lenartu v Bodeščah. Z datacijo ob konec 14. stoletja bi težko opravičili tudi napihnjene in ob tleh lijakasto se razlivajoče gube Lenar­ tove halje v Bodeščah (sl. 13), saj nas te gube vendarle silijo k prim erjavi 1 2 France Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja. Ljubljana 1969, p. 85; idem: Gotsko stensko slikarstvo. Ars Sloveniae. Ljubljana 1972, p. LXX II (katalog: Dam jan Prelovšek). z M arijinim plaščem (sl. 4) na kompoziciji M arijinega kronanja v Suhi,1 3 da ne govorimo o vzporednih prim erih pri naši srednjeveški plastiki med leti 1410 in sredo 15. stoletja. Slikarju M arijinega kronanja v Suhi je bilo pripisano »furlanstvo«. To opredelitev podpirata tektonsko grajeni, v kubus zajeti figuri M arije in Boga očeta, ki jima najdemo vzporednice tudi pri sočasni »furlansko« vplivani plastiki od štiridesetih let 15. stoletja najprej (Rožniška Marija, M arija s Primskovega itn.). Ce prim erjamo figuro apostola na Rebrci (sl. 13) s figuro Boga očeta v Suhi (sl. 4), angelovo gubanje halje pri tleh v Bohinju (sl. 9) in gubanje M arijinega plašča in plašča Boga očeta iz Suhe (sl. 4) ter tudi temno vijoličasto-rdeč kolorit angelovega p’ašča in plašča Boga očeta, nas nagibajo te prim erjave k misli, da je bil morda eden slikarjev iz skupine Bodešče—Bohinj—Stara Fužina—Šmartno ob Paki— Rebrca tudi slikar M arijinega kronanja v Suhi. V tem nas morda podpirata še prim erjava šm artinske Marije s plaščem (sl. 2) z Marijo s kompozicije kronanja v Suhi (sl. 4) in prim erjava šm artinskih apostolov s prizora Ma­ rijine sm rti ter Boga očeta iz Suhe. Brez pomena tudi ni resnica, da je bila kar pri dveh spomenikih — v Bodeščah in Stari Fužini — najprej na delu ista starejša freskantska delavnica m ojstra bohinjskega prezbiterija, ki je slikala tudi v bližnji cerkvi Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, in da je pozneje v Bodeščah in Stari Fužini slikala mlajša delavnica m ojstra suško — prileške smeri. Ce bi pripisali M arijino kronanje v Suhi bližini m ojstra bohinjskega prezbi­ terija, bi s tem naleteli na tretji kraj, kjer sta bili druga za drugo na delu dve zaključeni slikarski skupini. Ob vseh obravnavanih freskah pa ne vprašujemo le po delavniški po­ vezanosti, temveč tudi po vrstnem redu nastanka in starosti. Sliki v Bo­ deščah — sv. Krištofa zaradi plastično oblikovanih rok in obrazov, čašasto priščipnjenega telesa, od pasu navzdol spuščenega pasa in intenzivno mod­ rega neba v ozadju, sv. Lenarta pa zaradi ikonografskega motiva, ki izvira iz istih ikonografskih pobud kot »furlanski« sv. Lenart na Bregu — šte­ jemo za najstarejše delo te delavnice in ga postavljamo v prvo četrtino 15. stoletja. H krati sta morala biti v notranjščini bodeške cerkve naslikana tudi prizora sv. Helene in Konstantina in Prestol milosti. Bohinjski prezbi­ terij Križanega v kapeli za cerkvijo sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru in trije prizori na fasadi v Stari Fužini so že malce poznejša dela. Tu so se kompozicije začele zgubljati še v večji ploskovitosti in linearnosti. Del angelov na bohinjskem oboku z vzporednimi navpično padajočimi drobnimi cevastimi gubami (sl. 18) in gubanje halje sv. Ožbolta v isti cerkvi (sl. 19) nas ob prim erjanju s sorodnim gubanjem angelskih halj na oboku cerkve sv. Petra v kraju Pianezza pri Torinu (sl. 17) opominjata na širši geografski obseg sorodnih in sočasnih stilnih pojavov zunaj ozko začrtanega furlan­ skega ozemlja; prim erjave bi našli tudi v Veroni in okolici (Antonio Pisano, imenovan Pisanello), v Ferrari in še nekaterih severnoitalijanskih um et­ nostnih središčih (Giovanni Zenoni da Vaprio s freskami v Palazzo Bor- romei v Milanu iz srede 15. stoletja itn.). Pri drugih angelih na bohinjskem oboku naletimo še na drugačen tip gubanja. Od sistema dekorativno, v ostrejših linijah čez rob obrobnih ornam entalnih pasov segajočih angel­ 1 3 France Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja. Ljubljana 1969, p. 111. — Freska je datirana v sredo 15. stoletja. skih halj v Bohinju (sl. 10) in na Rebrci (sl. 9) ni bil več daleč čas, ko so mlajši slikarji posegli po grafičnih predlogah z ostrimi in dekorativno gubanimi oblekami v stilu poznogotskega realizma. Freske na Rebrci1 4 v prim erjavi z bohinjskimi kažejo, da je slikarija obogatena in karakteri- zirana s tirolsko-koroškim čipkastim ornamentom in da so apostoli slikani bolj plastično, s čimer so se približali mlajši slikariji apostolov v Suhi. Bohinjske freske so zlasti z gubanjem angelskih halj na oboku na stopnji, ki bi jo težko datirali pred štirideseta leta 15. stoletja. Na Rebrci je gubanje še izrazitejše, o čemer priča angelova bela halja na odsečni kapi južne zaključne prezbiterijske stene. To gubanje izdaja zagato, v kateri se je znašel slikar, ko je začel gube stilizirati in zvijati v nekakšne »štrucaste« zavoje, ki jih najdemo tudi pri M arijini halji na Vrhu nad Zelimljami v prizoru M arijinega oznanjenja. Do te stopnje pa je prišla ena veja stenskega slikarstva pri nas sredi 15. stoletja in pozneje z zad­ njimi prim eri v istrski skupini s freskam i v Bermu in Oprtlju. RESUME En 1966, dans la succursale de St. Leonard ä B odešče pres de Bled, on a decouvert des fresques sur les murs interieurs de la nef et sur les murs exterieurs de l ’arc triom phal. On range les fresques de la nef dans la periode autour de l’annee 1520, alors que les fresques de la partie exterieure de l’arc triom phal n ’ont pas ete determ inees separem ent et datees. En 1937 France Stele a attribue au dit M aitre du sanctuaire de St. Jean ä Bohinj les fresques de l’eglise du m em e nom (toutes les fresques du sanctuaire, sauf les repeints posterieurs du 16e siecle, qui sont l’oeuvre de Bartholom aeus de Loka), les fresques du Crucifie entre M arie et Jean l’E vangeliste sur le mur de la chapelle, qui se trouve derriere l’eglise de St. Jean pres du lac de Bohinj, puis celle d’un saint eveque et une figure deterioree ä cöte de lui sur la fagade de l ’eglise de Stara Fužina et les fresques dans le rez-de-chaussee du clocher (qui etait autrefois un vieu x sanctuaire) ä Šm artno ob Paki. Fr. Stele a deter­ m ine exactem ent les fresques de ce m aitre, il les a datees dans les annees 40 du 15e siecle et il a souligne qu’elles sont la continuation du courant pictural apporte sur le sol Slovene par les m aitres dits »friouliens«. Sur la base des caracteristiques iconographiques et de style, l’auteur attribue ä ce m aitre ou ä son atelier la fresque de St. C hristophe et de St. Leo­ nard sur le mur septentrional exterieur du sanctuaire de l’eglise de Bodešče, que jusqu’ä present l’on considerait com m e l’oeuvre d’un m aitre »frioulien« de la fin du 14e siecle; eile lui attribue, en outre, les fresques recem m ent decouvertes ä B odešče ä la partie exterieure de l’arc triom phal, avec les scenes de Ste. H elene et de Constantin et du Tröne de la Gräce, ä Stara Fužina encore deux scenes presque entierem ent deteriorees sur la fagade au cote gauche au-dessus du portail et une partie des fresques dans le sanctuaire de l’eglise de St. B arthelem y ä Rebrca (Rechberg en Carinthie) (les anges sur la voüte, la Presentation au Tem ple, la V ierge dans la M andorla et avec deux donateurs et trois apötres — tout le reste est detruit ou d ifficile ä distinguer). E lle repartit les fresques du m aitre du sanctuaire de Bohinj dans le tem ps com m e suit: elle considere com m e les plus anciennes les fresques de B odešče du premier quart du 15e siecle; suivent les fresques de St. Jean pres du lac de Bohinj, ä Stara Fužina et Šm artno ob Paki (les fresques de Šm artno ont ete reblanchies) du deuxiem e quart du 15e siecle et ä Rebrca (Rechberg) du m ilieu du 15e siecle. Traduit par Viktor Jesenik 1 4 Rechberg. Pfarrkirche. M onatsbericht, D ezem ber 1957. B undesdenkm al­ am t, Dunaj, arhiv. — Freske so ob odkrivanju datirali v čas po sredi 15. stoletja. Sl. 2. Šmartno ob Paki, Marija s plaščem Sl. 1. Bodešče, sv. H elena, detajl Sl. 3 Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, sv. Agata in svetnica Sl. 4. Suha, M arijino kronanje in apostoli, angeli na oboku Sl. 5. Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Marija s plaščem in apostoli Sl. 6. Sv. Janes o b Bohinjskem jezeru, Križani m ed Marijo i n Janezom Sl. 7. Hrastovlje, A dam i n E va pri delu, leta 1490 Evangelistom ( v kapeli z a cerkvijo) Sl. 8. Stara Fužina, zahodna fasada SI. 9. Sv. Janez o b Bohinjskem, jezeru, angela n a oboku Sl. 10. Rebrca!Rechberg, angela n a oboku južne prezbiterijske odsečnice Sl. 11. Sv. Janez o b Bohinjskem jezeru, sv. Matija Sl. 12. Rebrca, apostol Sl. 13. Bodešče, sv. Krištof i n sv. Lenart ter sv. Nedelja Sl. 14. Hrastovlje, Izgon i z raja, leta 1490 Sl. 17. Pianezza, cerkveni oče i n angel n a oboku Sl. 18. Sv. Janez o b Bohinjskem Sl. 19. Sv. Janez o• jezeru, angel n a oboku Bohinjskem jezeru. sv. Ožbolt