[Najračji aloreuki dnemik ▼ Združenih državah Valja mam leto ... $6.00 Za pol lata.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za iapaemrtvo celo leto $7.00 j GLAS NARODA r, m list-slovenskihidelavcer^rAmerikL I The iargest Slovenian Daily in the United States. ~ laaoed ever; day except Sccodaya and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLKP0V: OHslsea L Knfred m Second Olaw Matter September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y., under Act of Oongrwa of Kareh 8, 1870 TSLEFON: CHelsea 3—3878 HO. 203. — ŠTEV. 293. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 14, 1932. — SREDA, 14. DECEMBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK HERRI0T0V0 MINISTRSTVO JE STRMOGLAVLJENO Demonstracije italijanskih študentov VEČINA V POSLANSKI ZBORNICI JE BILA ZATO, DA FRANCIJA AMERIKI NIČESAR NE PLAČA Poelamka zbornica ni hotela izreči ministrskemu predsedniku zaupnice. — Pred glasovanjem se je vršila vroča debata. — Bur bonsko palačo straži sest tisoč policistov in članov republikanske garde. — Socija'isti proti vladnemu predlogu. Tudi v Herriotovi stranki ni edinosti. PARIZ. Francija, I 4. decembra. — Danes zjutraj je poslanska zbornica strmoglavila vlado francoskega ministrskega predsednika Edouarda Her riota. Njegov predlog, naj plača Francija v četrtek Združenim državam devetnajst milijonov dolarjev na račun vojnega dolga, je bil zavrnjen s pretežno večino glasov. M inistrski predsednik je zahteval zaupnico de te 2adeve. Za zaupnico je bilo oddanih 187, pre 402 glasov. Glasovanje se je vršilo ob petih zjutraj. Pred glasovanjem je bila vroča debata, v kateri so poslanci ostro napadali trdovratno stališče Združenih držav. Proti plačilu so bili v prvi vrsti socijalisti, pa tudi v Herriotovi stranki ni bilo opaziti edinosti. Burbonsko palačo je stražilo šest tisoč policistov in članov republikanske garde. Štiristo jardov v, okrožju poslanske zbornice je bil ustavljen ves promet. Vodstvo nad opozicijo je prevzel Louis Marin. Obsojal je Hooverjev moratorij in ostro napadal Herriotovo vlado. Ko je rekel Her riot, da mora zbornica spoštovati podpis Francije, je rekel Marin, da nihče ne dvomi o poštenosti Francije, toda sleherni mora biti odgovoren za svoja dejanja. — Pokažite mi kakega razsodnega človeka*, —-je vzkliknil Marin, — ki ne uvidi, da je Hooverjev moratorij škodoval našim interesom. S čim je bila prelomljena pogodba, ki jo je Francija podpirala > Prelomila jo je inicijativa predsednika Hoovera, ko je proglasil moratorij. —- Moratorij je bil proglašen, da bi se izboljšal položaj Nemčije, kar se pa ni zgodilo. Položaj se je poslabšal, in ves svet čuti škodljive posledice. — Ce bi sedaj plačali, — je dejal govornik, — čemu bi ne plačali tudi I 5. junija prihodnjega leta ali pa sploh za prihodnjih šestdeset let? Zaradi Hooverjevega moratorija nam ni treba plačati. — Ameriki ne bom plačali, kajti francoski narod je prepričan, da je treba finančno breme vojne porazdeliti med vse narode. Francoski narod nikakor ne more uvideti, čemu naj bi Francija nosila vse breme. Glede predloga, da bi se decembersko izplačilo zavrsi lo s pridržki, je rekel Marin: — Ta predlog ie povsem nepraktičen. Franklin D. Roosevelt je izjavil, da ni med reparacijami in dolgovi nobene zveze. Nova ureditev vprašanja vojnih dolgov je od v." sna od plačilne možnosti držav, ki so dolžne Ameriki. Govornik se je strinjal s Herriotovim prizadevanjem, da bi se glede odplačevanja dolga ravnali po Angliji, toda pomisliti je treba, da je stališče Anglije napram Združenim državam povsem drugačno. — Anglija zasleduje z oziroma na Ameriko povsem drugačno politiko. Anglija ima sredstva, da izvaja pritisk, dočim nam manjka teh sredstev. Na bulevardu St. Germain je skupina mladih DELOVANJE ZLOČINCEV V CHICAGU Zupan Cermak je naro- I čil policistom, da izčisti-' jo mesto.—Osem jih je bilo ubitih. — Trije po- licist: mrtvi. __________________ i Chicago, 111., 13. decembra. — Chicago šteje v onem dnevu osem mrtvih — šest jih je bilo ustre-> ljenih. ena žena se je zadušila, ko so jo roparji pustili ležati zvezano " - 'amajšenimi usti, eno pa ie umrla. je policisti, en jilski tat in en i Zupan Čermak je na policij-) izdal povelje, da morajo me.sto o-čistiti zločincev in v teku nekaj ur je bilo usmrčenih osem oseb. Vbiti so: Dete&tiv Frank Sveč, star 44 Jet in Edgar Chaterton. star 33 M; policist Albert fi. Ma goon, -«r 3."» M ; nek nepoznani ropar, ki j«- bil ubit v boju 7. Ustnikom lekarn«*. katero nameraval or«»-pati; Jo»*-ph Sridel. stir 20 let. katerega je policija v ukradenem avtomobilu za»WoraU štiri milj«* dale" in j«* bil ustreljen. ker se ni hotel podati; tjertrude Frisch, s'ara 4f« l«-t. k: >e je zadušila, ker ji roparji zamašili usta. Tudi njen let stari oee je bil zvezan in imel zavezana lista in je gledal. kako je umirala hči. ne da bi ji mogel pomagati; Frank Schaef-fVr. «.tar "JO let. bivši boksar. Njegovo truplo je bilo najdeno v ne ki krojačnici; Mrs. Miguel Ra-mires. stara 2* let. katero so našli z razbito glavo v njenem stanovanju. Detektiva Sveč in Chatterton je ustrelil Arthur La vac, ko .sta mu prinesla sodnijsko zaporno povelje, ker ni pošiljal v šolo svojih otrok. Lavac .se je pozneje izgovarjal. da je mislil, da sta prišla v njegovo hišo dva roparja. Magoon je bil ustreljen v neki pivnici, ko se je vmešal v prepir dveh gostov z lastnikom -Terry Mass. Gertrude Friscli .so pustili zvezano roparji, ki so tri ure plenili majhno trgovino s kandijem in cigarami, katero sta vodila hči in njen oče Frederick Friscli. Ko je Friscli zaprl svojo trgovino. sta roparja vlomila vrata, privezala očeta in hčer na stole in jima s cunjami zamašila usta. Friscli je pozneje polieiji povedal. da je videl strašne muke svoje hčere, ki se je zadušila, toda ji ni "biogel pomagati. Roparji so dobili NAJPREJ POMOČ ZABREZPOSELNE Komunistični župan zahteva najprej pomoč za brezposelne. — Edini komunistični župan v Združenih državah. i JUG0SL0V. P0SLANISTV0 V RIMU JE ZASTRAZIL0 VOJAŠTVO Crosby, Minn, 13. decembra. — Pomoč brezposelnim je poglavitna zalitva novega župana, rdeče-lasega Krnila Nvgard. ki je bil sani dve leti brez dela. Nvgard. ki je star 2<> let. je edini komunistični župan v Združenih državah in je v svoji mladeniški navdušenosti objavil svoj načrt za mestno upravo, katero bo pri«"el Voditi 3. januarja. Izmed desetih to«"k njegovega načrta jih je največ namenjenih brezposelnim in delavcem v majhnim rudarskem .mestu v severnem delu Minnesote. Nvgard je šest čevljev visok in njegova zunanjost izdaja skandinavsko pokol jen je. V .svoji osebnosti združuje resnost delavca, ki je delal globoko pod zemljo, z navdušenjem dijaka. Na minne-sotskem vseučilišču se je pred sedmimi Mi pčil kemije, dokler mu ni pošel denar. V njegovem načrtu je: zavarovanje proti nezaposlenosti. pomoč revežem br*-z razlike, enaka razdelitev mestnih služb, znižanje <•1 «"-insk»h plač <>d 1.1 do 31 odstotkov. opustitev službe policijskega komisarja. »»pustite v mestnega občinskega pravdnega zastopnika, znižanje za 10 odstotkov odvetniških pristojbin, nadaljevanje dosedanjih davkov rudniških podjetij. moratorij za mestne dolgove. organizacija majnerskega pomožnega odbora, ki bo sodeloval z mestno upravo. Nyagrd ima kot župan na me-see $10 plače in je obljubil, da si jo bo znižal za 30 odstotkov. RUSI OBNOVILI DIPLOMATSKE 0DN0SAJE! bim ,-—--- ----------j K1M, Italija, 1 3. decembra. — Tukaj se že več Rusi ja je obnovila diplo- dni vrše velike demonstracije proti Jugoslaviji, ker matske odnosa je s Ki- so Jugoslovani v dalmatinskem mestu Trogiru uni- - Li^T P0" nekaj kipov, ki so stali tam že izza dni beneške zivlja Zdriizene države, republike. Demonstrirajo v prvi vrsti študenti. da priznajo Rusijo._ j Včeraj je govoril demonstrantom raz balkon Be- Ženeva, Rusija, i* ' neske palače sam Mussolini. 13. decembra. Obenem, ko je .sovjetski zunanji Italijanski ministrski predsed- komisar in zastopnik Rusije na nik je rekel, da zgodovina ne bo konferenci v Ženevi. Maksim M. nikdar pozabila divjaških dejanj, Litvinov. naznanil, da je Rusija ki so se završila pred kratkim v obnovila diplomatske zveze s Ki- Dalmaciji. tajsko, je tudi opozoril Združene Demonstranti so vihteH italljan. države, da je za ohranitev miru ni ske -n daIraatilLske Mstavp in kri. Daljnem iztoku potrebno, da Zdr. države priznajo sovjetsko Rusijo. V svoji izjavi za časnike našteva Litvinov celo vrsto nen:ipadal-nih pogodb, katere je sklenila Rusija 7. raznimi državami ter slednjič izzivalno govori naravnost Združenim državam. V svoji izjavi .pravi Litvinov. da je spor v Mandžuriji posledic i neprijatelj vali: — Italija! Živel Mussolini! Živela Ko je zaključil Mussolini svoj j govor, so se demonstranti odpra vili proti jugoslovanskemu posla ništvu. Toda do poslopja niso mo gli. ker .so ira zastražili vojaki in! tristo policistov na konjih. Študentje niso zabavljali "samo stva m*»d državami, ki mejijo na <*ez Jugoslavijo, pač pa tudi čez Pacifik Med temi državami mora prej zavladati prijateljstvo, pred no je mogoče pričeti govori-j ti o .svetovnem miru. Francijo, češ. da ona ščuva gosi ova ne proti Italijanom. Ju- GENERAL SU INTERNIRAN ^Rusm Sovjetske oblasti so vstavile generala Su na potu v Evropo. — So preklicale dovoljenje, da sme potovati preko Rusije. Mussolini je rekel v svojem go-[ voru. da se popolnoma .strinja s o- protestom študentov. Naznanilo, da je Rusija obn vila diplomatske od noša je s Ki-! i» , , „ , .... - , . ... , . 4 . . | I oiod demonstraciji je dalo tajsko, je prešlo ob easu. ko jel.i_- i- i i- . . ... i dejstvo, da so bili v Trogiru v bli- odbor 19 delegatov .sklepal o n>o di Mandžurije zini .Splita z dinamitom pognani v zrak "levi sv. Marka". Ti kipi Ta odbor je imenoval pododbor so bili postavljeni za «"a.sa bon«, petih držav: An;rlij»-. Francije, ške republike. Apanske. Švice in Čehoslo vaške. I__ ki naj sestavi ]>ogoje. pod katerimi bi bilo mogoče povabiti Zdr. države iu Rusijo, da se udeležita razprave o poravnavi mandžur-skega vprašanja. ; Obnovitev diplomatskih odno-j šajev med Rusijo in Kitajsko je. Nepoznan Nemec je pre- KAJZEREV "ATENTATOR' PROŠNJA ZA DOVOLJENJE TOČITI PIVO Fergus Falls, Minn., 13. dec. — Mestnemu svetu je bila pri seji j prebrana prošnja naslednje vsebine : "Cast it emu županu in mestnemu svetu! Gospodje: S tem vlagam »prošnjo za dovoljenje točiti opojno pijačo v vašem mestu. Prosim, da se mi izda to dovoljenje za prostor na Lincoln Ave. in sicer v pritličju in prostor za plesalke v prvem nadstropju. Pripravljen sem postavi-j ti janiščino, da 'bom izpolnjeval vse postave, ki bodo določene glede prodaje opojnih pnijae. John C. CTConneir*. Občinski svet je soglasno sklenil. da gre prošnja v koš. veliko važnosti, kajti sedaj bo •Japonska prej pri volji skleniti z Rusijo nenapadalno pogodbo. Z ozirom na to je rekel Litvinov: — Izboljšanje sovjetskih odnosa je v s kako državo ne pomeni poslabšanje odnošajev z drugo državo. skočil grajski zid in prišel v grajski stolp. — Ime! je revolver in bodalo. . Čangčnn, Mandžurija, 13. de-. Glavni stan japonske armade je i prejel poročalo, da so sovjetske o-bla.iti internirale kitajskega generala Su Ping-wena. ki je z v< «» tisoč vojaki pri Mančuli pobegnil na sovjetsko ozemlje. General Su je po porazu bil namenjen v Zeneva. toda sovjetske oblasti -o ga ustavile v Omsku. 2000 milj o l Mančuli in ga internirale. To poročilo je poslal japonsi i vojaški obla.sti japon. poslanik v Moskvi. Eji Amo. ki s»* je pobijal z riLsko vlado, da izroči gene-rala Su japonski vladi, ali pa ga internira z vsemi njegovimi vojaki. ki so prepokračili rusko mejo. I Prejšnja poročila iz Moskve pravijo, da nadomestni zunanji komisar L**o M. Karahan ni hot'. Kako veliko važnost polaga Litvinov na priznanje Združenih držav. je razvidno iz njegovih besed : — Samo. ako imajo vse države medsebojne odnošaje. bomo mo- _ gli resno govoriti o mednarodnem ! StokPU "s!a Napadalec je preplezal visoki zid okoli gradu in ga nikdo ni za- vil in poklical na pomoč vse služabnike, ki so nepoznanea zgrabili Ln ga izročili policiji. Stolp se nahaja blizu sobe, kjer Viljem navadno . vsako popoldne bere. rojalistov protestirala proti nameri, da bi Francija plačala Ameriki vojni dolg. Demonstraciji so sledili resni izgredi. Rojalisti so poruvali mlada drevesca in se jih posluževali kot orožja proti pol policiji, ki jih je skušala razgnati. Trije rojalisti so bili tako ranjeni, da so jih morali odvesti v bolnišnico. Na bulevardu St. Michel so vprizorili slično demonstracijo vojni veterani. Vsega skupaj je policija aretirala nad*tisoč oseb, predno se ji je posrečilo napraviti red. sodelovanju v zadevali, mirovnih pogodb in o ustanonitvi splošno priznane mednarodne brganizaci- ' lili — Prelom diplomatskih zvez ali pa odklonitev priznanja, kar pomeni uničenje normalnega življenja. pogosto rpovzročuje nevarnost vojne. Sedanji spor na Dalj-, Doorna. nem iztoku je v veliki meri posle-J Berlin, Nemčija, 13 nevo. da položijo poročilo pred Lij;o narodov. Zakaj je sovjetska vlada preklicala to dovoljenje, poročilo japonskega poslanika ne pove. Ujetnik ni hotel odgovarjati na vprašanja. Preiskava je dognala, da je že od nedelje hodil po ulicah decembra. PERZIJA IN ANGLEŠKI ULTIMATOM Teheran* Perzija, 13. decembra. Ministrski svet. kateremu je predsedoval šah Riza kan Pahlevi, je razpravljal v petek, soboto in nedeljo o agleakem ultimatumu, da mora do 15. decembra perzij- diea dejstva, da niso vse države, O nameravanem atentatu na Vi- vlada preklicati odpoved po. iki leže ob Pacifiku, v medseboj- ljema piše soeijallstični list "Vor- godbe z angleško-peraijsko petro-nih prijateljskih diplomatskih od- waetrs". — Atentat je najbrže lejsko družbo, nošajih. I hotel izvršiti kak zagrizen pa-' London, Anglija, 13. decembra. Ne da bi omenili, da je leta 1927 |triot' ali Pa fl"šev«° neodgovo- Perzijska vlada še ni odgovorila poslala Kitajska domov ruskega ren 51ovek- atentat na poli- na zahtevo angleškega ultimatu- poslanika Mihaela Uorodina in da i Učnega mrtveca se more poroditi ma. da perzijska vlada priznava je bil dve leti pozneje spor med s*1"0 v bolnih možganih. j veljavnost svoje koncesije angle Rusijo in Kitajsko zaradi man-žurske železnice, je Litvinov na- daljeval : — Ljudstvo savjetske Rusije je. naklonjeno kitajskemu narodu in kitajskemu prizadevanju da si o-hrani svojo neodvisnost in enakost z drugimi narodi. ško-perzij-ski petroljeski družbi. Poslanec William T. Thorne ja vprašal: Odbor devetnajstih se ni držal j — Ali namerava vlada med da-Ligine izjave z dne 11. marca, ki nasnjim dn$ in četrtkom prega-določa. da Liga ne prizna države ( njati perzijskega šaha z mačko z Mančukuo, da morajo japonske ' dvetimd repi ? . čete iz Mandžurije in da mora bi-i Na to vprašanje Thorne ni do* I ti kitajsko ozemlje nedotaknjeno, i bU nobenega odgovor^ 1TIV0D111 Saw YORK, WEDNESDAY, D ECEMBER 14, 1032 THE LARGEST ILOTKHI DAILY to U. 0. ML Owned and Published by SLOYENIC ClIniSltlHQ COMPANY IA Corporation) L BenedTk, Trees. of the eorpoisrlun and sddreflseo of tbort odlocn * Borough of Manhattan, Now York City, N. Y. "GLAS NARODA* (Yoke W the People) bwned B»«ry Daj Except Suoflkiyci and HofWaye Bo eolo loto v«K)a as KftQidOi oeeeeoooooo»noee«eoe*o $6.00 flhl pOl leti • • n • • o o • o o •• o • o • o o ■ • o * $3.00 trn Mit leto .................. 11.50 Za New York sa ee4o leto......$740 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Olas Naroda" Izhaja vsaki dan IzvsemSi nedelj In praznikov. Dopisi brea podpisa ln osebnosti se ne prlobftijejo. Denar naj se blagovoli fofllljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nooo Mdl peeJSnj* MvaliSC* naznani da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. CHelsea S—$878 NEODVISNOST FILIPINOV Ena prvih zadev, s katerimi se bo bavil sedaj zborujoči kongres, je vprašanje, če naj pc^mne Filipinsko otočje neodvisno. Javnost je v tem vprašanju razmeroma le malo poučena. Neodvisnost Filipinskega otočja je bila »e meseca januarja in februarja tekočega leta predmet ostrili debat v kongresu. Tedaj sta bili predloženi dve predlogi. Hare-va predloga ni dovoljevala Filipiucem, da bi se po preteku osmih let odločili, če naj obljubljeno neodvisnost sprejmejo ali naj jo zavržejo. Cuttingova predloga je pa določevala, naj dobe Fili-pinci neodvimiONt po petnajst oziroma dvajset let trajajoči prehodili dobi. Obe predlogi sta bili zavrženi, navzlic temu sta pa dali ameriškim pridelovalcem Sladkorja dovolj prilike za propagando. V tem vprašanju dfa dve snuri, ki ti storjenega in tudi dosti nt bo, dokler bo vladala negotovost glede bodočnosti otočja. Ta večna politična igra bo Filipinom in tamošnjemu prebivalstvu le škodovala. Amerika naj bodisi ukine protektorat ali u«j pa jasno in razločno pove, da hoče tam ostati. White Valley, Pa. To je gotovo moj zadnji dopis v lena let«. Preu zadnjimi volitvami je bilo dosti govorice, kdo bo zinagal. Ako bi volilci povsod tako volili kakor so pri nas. .bi ne zmagal niti Hoover niti Roosevelt, /pač ila' dela na(1 *to oseb" De' Jamarjev in pravda se je zaklju- P«", avert i. da ' J " * - - - - . -i]a zelo ljranilnivo .Zakupnik A v-, drugi prihiteli na pomoe. vzdig- tocentrale je izjavil, da odklanja nil in zbežal. Pongračič je deja- Pri novemberskih volitvah je bila .stara stranka prepričana, da je tudi vrag ne more premagati. pravi, da je z Dolenjskega doma. | toda ljudska stranka je bila moč-drugič pa, da je Xotranjee. To je. nejša. Pri zadnjih občinskih voli- tisti tiček. ki ga je svoječasno Marko Rupnik opisal v Glasu Narod«. Wm naročnikom želim vesele božične praznike in bolje leto 1933 nego je bilo sedanje. Jurij Previč. Gilbert, Minn. Naša naselbina je popolnoma mrtva glede dopisov v javnosti. Rojakom .se pač toži poročati, ker nimajo nobenih veselih novic. Delavske razmere so pod ničlo, in jih ni vredno opisovati. t vali smo spravili v urad tri naše ljudi in sicer: Louisa Indibarja. .Toe Potočnika in Franka J. Kr-ehula. Prvi je kandidiral za kler-ka, drugi za trustee-j«., tretji pa za sodnika. 'Poraženi kandidat je kuhajo veliko jezo. ker no bili že toliko let v mestnem orfjporo. pa smo jih tako grozno porazili. zastopstvo glede na sni« 2aj. ki je nasta! s tem. d odvetnika vložila tožbo po zakonu o zaščiti avtorskih pravic proti slikarju Kujundžiču in ga o-značila kot gostilničarja, dva novinarja sta pa označila kod godca. češ. da sta igrala v Kujundži-čevi gostilni. Zato je sodišče tožbo zavrnilo. če n a. ji pa reci. da sem oženjen. Ta ,politika se mi je dozdaj še vedno precej dobro obnesla. * V gradu bivšega kajzerja no našli naznani t, ki je bil oborožen /. revolverjem in bodalom, tajil pa je. da bi gaj f|blasti domnevajo, da je name-in ko je zdravnik j ravni vprizoriti atentat na bivše-! ugotovil, da so udarci prizade.ja- •šen polo- priznaval, ta. la sta dva ! s sekiro, med tei _ , . a vladarja. Nemeije. Ce hi kajzerja pohladil. bi ne napravil nobenega koristnega dejanja. Milijonov, ki jih je poslal Vi-ljm v -mrt. b: atentator ne priklical nazaj, pa tudi Vemčiji bi šču zgorela sedemdeseletna starka ! „,. Vrni! blagostanje. Kajzerja je ž«> zadela kazen. ni s sekiro. Strašna smrt 70-etne starke. V Hanjolu na «>toku Uabn j<-pred kratkim na domačem ognjišč I Pobesnel, ker ga je ugriznil pes. Kata Juričičeva. Starka je bila namreč sama doma in .ji ni mogel niliče pomagati, ko je dobila n;i-V vasi Be rt ima blizu Siska jc ; pad božja.sti in je padla na ognji-ugriznil -stekel pes kmeta Janka ; Pajiča. t.'cz teden dni so se poka- zali i na njem prvi znaki strašne bolezni. Začel je kričati in razgrajati. žena je poklicala zdrav- V Za danes končam, o priliki se bom pa še ka.f oglasil. Pozdrav vsem citateljem! ('lan ljudske stranke. V mestnem odboru smo imeli par ljudi, ki so pa tako plesali, kakor so politiki hoteli. "0e nisi trobil v njih rog. si bil njihov nasprotnik. Onega, ki ima hi*o. so prezirali, češ. hišo ima in mu ni treba zaslužka. Pred kratkim se je tukaj nase- „ fn/varei o lilo precejšnje število novineev. '•"G'A-TONE—JE PRIST. Politikom so bili dobrodošli, do-! NA TONIKA čim so nas stare naseljence od-{ v.iik.. ijudi p^tr-huj^ tomu... . ni Poganjali, češ. da ni prilike za de-' v'""Ju vk >t drUBi K:id:ir k ureko- , . . . . . I j»oi'>vic<» življenja. t»> v t oval i m ustanovili ljudsko stran-1 nh. ko. za kar gre vsa čast našemu ro-' 1>1X 1,1 ° Um M^i»ricat»- j.- wmu e.ui • i . . , j- . . . , I ot. in ta j«1 da. v I«-karnl kupit.- pd«. jaKU tlonnu Kramarichu m njego- meBeCno xtira^jenj.- sr.-drtvn. ui vim tovarišem, ki so energično de- "tan* '» i-r.-tr.ku ; 20 di.l uivjrfltM« tiiste zadovoljni, s«- vam »af d« nar iwvru^ i Adv.) Ši' dosti bi rad pisjil o tej vražji politiki, pa nisem vajen. Dojim j nika. toda bilo je že prepozno se tudi Petra Zgage, da bi me kaj , strahovitih mukah j" umrl. ne zafrknil. Zunaj j«> mraz. da kar hiša |k»- j Pustolovščine ruskega emigranta, •ka. Toplomer kaže 24 stopinj pod ničlo. To je mraz. kaj? Sodišče v Mitroviei je obsodilo | na š"st mesecev zapora Rusa Iva-| na Xestorova. znanega pustolov-j ca. ki je trdil, da je bil v Rusiji inženirski kapitan, da absolviral v Parizu politehnično fakulteto. a v Zenumu se je pečal perut ninarstvom. V Zemunu je in- Svojo gospodinjo je okral. Pri posest ni c i Luciji Vikovi v Apačah je služil z:s hlapca neki Horvat Franc iz ('ermišic pri Šmarju pri Jelšah, ki je izrabil ugoden trenutek, da .i<- gospodi-' nji vzel razno obleko in perilo ter ikolo. Ko je t<* službo zapustil, s.-je zopet nekega dne. ko gospodinje ni bilo doma. vrnil j)o lestvi skozi podstrešje v sobo. kjer je zopet pokral nekaj obleke. Pri tej priliki pa je tudi vrnil ukradeno kolo. Horvat je tatvine prozna!, dejal pa jc. da si jc vzel le svoje reči. o čemer se bo prepričalo so- struiral tudi več dijakov in vsak d išče. DIH AKNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TO0NO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI 8EZNAM V JUOOSLAVIJO $ 3 3(0 % IM • «TS $ 8J9 $16-25 t7QA)l Ur 100 Lir MG . Ur S00. Ur 400 . Ur S00 . Ur 1000 i V ITALIJO $ 5.10 tlLM •10.40 $11.76 $28.75 $5J50 larjlh aH a» MU ▼ IMKKlklH DOLARJIH ■ft Wfttilft $ MO morate potlaU_t MO " •• $10.00 " _ $10-80 •» OISJOO »» »» _ HiM ^ M ojoo " - ___mM •• NOuOO " '» _ $41-10 ▼ olftNBi tamjo HpHOkT? Ooladlh. H eAftec LrrrcM M prihajala« %%. HETROPOLITAjr TRAVEL BUREAU (PRANK 8AKBMB) m WSMT Wk STREET NEW TOME, If r. Ste namenjeni s> Evropo? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar ndobno In lutro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. PRIČETEK JUTRI ČETRTEK ob 1. POP NAJVEČJI FILM TEGA LETA Vsak Jufroslovan bo arinjen v dno .srca. ko bo .slišal VPHV1Č v svoji priljubljeni materinščini CO VOH IT I in PETI v živem ZVOCSEM FILMI' krasno ju-g<»s]ovaiHko filmsko zvezdo in veliko čustveno igralko. RAQUEL DAVIDOVICH i ki se je rartiukur vrnila s friuinfaln** rnniejc ]*• Ju^irslnviji. Kvr»i»i. Južni Ameriki in lUillrnnmlu. i "LJUBAV I STRAST" M(WNA, SRCE PRETRESI/JOfA DRAMA JCGOHLOVANSKEGA ŽIVLJENJA V NEW YORK! POŽRTVOVALNOST — TRPLJENJE — /,* O R H A MATERINSKA L/TREZEN — KREPOST — MUKA LJUBEZEN — VESELJE RAQl'EL DAVIDOVICH. največja zvezdica v "LllHAV I STRAST**, bo jutri zvečer osebno »utopila. Pridite, da boste videli to krasno igralko. Np|»rpstanr pmtetm vsak «iai» («1 1. i«>n. do 11. zveOer. VRATA SK ODPRO OB 1'UL ENE POPOLi>NK ZMERNE CENE 25c DO PETIH ZVEČER j R. WHITNEVS 70 ND STREET PLAYHOUSE / *** KAST 7?nd STREET NEW YORK CITY Telefon: REgent 4-1130 KAKO SE PRIDE DO 72ND STREET f*UAYHOUSE~ ~ Vnmite S mil 3. Are. ulit-no iflenloo do -vrh. 72. ceitr. Ali 2. A\>. uvated do postaj** na 72. cesti. Ali S. Ave. Elevated do punta ji 76- cepti. .Vit Vxin^ton Ave. Subway do po«taje na cesti. POSEBNA Organizacije, lote. klubi in druge skupine, k; si £«le ogledati ABAU., "LJUBAV I STRAST" v svojih mestih naj pišejo za pojas- OPOMBA ni|a ^ vug(MWVtAN PICTURC CORP., 72» SavMlh Ave., TAJNIKOM! ftoolh MS. New ^ork. ' Mr»/.ak timore in ne sme nazaj na nemški prestol. Ta kazen .i«* zanj hujša nepro -.111 rt. * Prijatelj me vprašuje, kako se ini ffodi. Nimam navade tarnati, povem 11111 pa. da ne bova vee prijatelja. ee mi bo vesele praznike voSeil. * V Dowutou-nii so napravili »-sti vina in je sorazmerno poeeni. Po dva dolarja jralona. ee pa d<>-mov odneseš. in po ne^tdeset centov kvart. če fra 11a mestu popi- Turli to je znamenje, da j" za t*e| biznes pešati in da bo prohi-bieiji kmalu odzvonilo. 1'red štirimi ali petimi leti ^i moral dati za iralono najmanj štiri dolarje. In -i moral vzeti vse. kar <0 ti dali. V denar *rre sann» califofnijsko. Xe%royrške?a n:-»> delali. «*»*š. da je prešvobotno. Ziito je prav. da bo kmalu prtdiLbieije konee. Co bi trajala še ti ve ali tri leta. bi .jim bilo tudi ra^ifomi.Vko pr»k-l>«ibki». Vprašanje je seveda, kako I se honio iprivndili pivu. ki h<» imelo •>!!!»«» dva io tri četrtin«' «»d-tot-ka. * Ker baš o pivu govorim. •»•jin -»e spomnil neke navdiis^ne srtliaeke. ki je l[>redv«"-erajšnjim pred posob-nim »burnir-nim odborom pobijala predlogo, ki naj bi dala ameriškemu narodu dobro pivo. Ženi«yi je rekla, da vse evrop-«ke in druge države zavidajo Ameriki prohibieijo in da j«- prohibi-eija vir naš»"n'a blago-tanja. Prrdiibieijo /. veseljem prepu-šeamo Evropi, da ne bo v tem po-2ledu nobene zavisti. V Ameriki je par stotisoe veli-kili but lega rje v. ki >e valjajo v ibogMitvii. kar pa seveda ni noben dokaz splošnega blagostanja. * Pred kratkim m* je pripetil v Xew IIen*p>hire zanimiv slučaj. V neko hišo je vdrl tat in za-eel pleniti. V hiši so imeli policijskega p»a. ki se pa ni zmenil za tatu. Toda ko so prišli policisti. je planil nanje. Takle (policijski pes je res inteligentna žival. * — Pojdite delat, nikar ne beračite.' — Gospod, .saj bi delal, pa ni nikjer dela. — Kdo pravi, da ga uit Baš či-tam tu v novinah. da sprejemajo v službo ljudi oibeh spolov. — Da. toda jaz sem samo moški. mBW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 14, 1932 MLADENIČ IN DEKLE (Japonska pravljica.) Stani- govoril: Nekoč je živel .-oditi v svoj vrt. vam bom m veihi-j */a\ela sta v slopi in zvesta sreča mladeuir-. ki je du učo ealpubi) čaw hvaležna." \ dekleta. Njenemu očetu, lastniku čajamice je hotel plačati '»dSk'Kl-niuo in dekleta poročiti. Ko |>a je njene besede geni-iti njegove oči so ^lilf solze. " Nesebičnost tvojega srca je ve« je .sijala nad njima. je ležali mrtev v postelji. Saj veš. da sem mu pomagala na oni svet. in sioer samo zato. ker te imam rada. Zdaj nimava nobene ovire več. — Toda Ijubček je takoj prekinil z njo vse stike. Sum. da je zastrupila svojega moža. je bil takrat izražen prepozno. Baje mu je polofila v čaj sedem tablet vero-nala. Truplo so odkopaiM šele čez f) mesecev, dočim se veronal v «1 robo v ju razkroji že v enem me-! secu in tako zločina niso mogli dokazati. Obtoženka je bila vdova štiri leta. toda ljubeke je menjavala . . .. , Ni lepšega, kot je bila odkrito- j pogosto. Z enim je živela dva le ml njegove oci so zalile solze. w jn nj- ,epfiepaJ meseca, pa jo je zapustrl, ker se ..... , kot vernost, s katero se je mladeniči J* vlačila z drugimi in ker je bi- 1 kot človeška, ie rekel. .. .... . . . , , . ,. -'oddolžil odkritosrčnosti. Storil je tako, kot je rekla, vrnil j >e je k staršem in živel leto dni. šte- j Toda jaz elje-vala. kajti nič lepšega ni na svetu ikI cvetoče češnje. Najel si je torej delavcev iu s»» mu presadili •"•♦*šitj«» \ vrst iu ujeg»\<» srce s.. naslajalo ob pogledu nanjo. Toda n«*ko n«*"' je vzdivjal vihar. •s»- zaplel \ e<*šnjeve Veje ill jo ZTU šil .s kočo vrni. Iu ko je češnja ležala i>ii razvalinah koče. je v*ak mimoidoči tlejal: "(V bi n«* bilo le 'nepridiprave češnje. I»i s«- trdna koča ne liila zrušila, iu >o zmerjali češnjo m v sv ,ji ..,i,*»j«*uwti nisoj in ^ fitll k|lkor MMlJH.t ,m*t„|„v*ki pomislili na to. da je nesreče, naj-" mislim. — tako je kon-kaj takega se je moglj ZENA — VAMPIR PRED POROTO l*r»*i| iprasku po rolo si- je pri-ltudi dve poštni obleki, ker se je -ela senzacijtmalua obravnava t bal. da bi ju žena ne posodila mu- j proti .'Cj-letni Ani Valkovi. ki v* zagovarja zaradi umora svojega moža. Bila je že v preiskavi zaradi enakega zločina po smrti svojega prvega moža in med nj"- la v preiskavi zaradi umora. Drugi je vzdržal pri nji nad leto dni. čeprav ga je večkrat kresnila z loneem po glavi. Spal je v kuhinji in nekoč je bil nemalo presenečen. ko je stopil iz sobe kjer je spala ona. neznan moški samo v srajei in spodnjih lilačah. pa se je kmalu vrnil v njeno spalnieo. Ta Ijubček se je bal zapustiti jo in je v strahu pred njo f-est« prenočil v kremi.Bil je prepričan, da je zmožna vsejra. Tretji je živel z njo sed^m me- I V AM Pik JI Spisal EMILE GABORIAU U 1 M VELEMESTA {j 46 • — Seveda.. . de Groisenois. Y pismu, ki mi ga prinesel v „ .. « . u-i i i i i — --------------markiza d'Arlange. — N esreenez!... k tem bi bil zakon sploh i ■ • i i - * i • __ 1 , da je njen dober pr.. itelj in prosi me. na.i mu iz ljubezni do nje storim uslugo, za ka- onemogoeen. — Morda, toda tega se nisem ustrašil. tero me bo prosil. škiui. ki je hodila z njimi ple.sat. In kot višek svojega ponižanja in trpljenja je zaupal prvi ženi tudi secev. zapustila ga je pa ona. češ. to. da je lejjla sestra njegove že- da s»< misli omožiti. Drugič poro- i»e. ki je stanovala po odhodu ; čena .)•• nadaljevala svoje Ijubav- nimi ljubčki. ki je živela z njimi i svojega ljubčka pri njih. nekoč k ne pustolovščine. Zvečer, ko je bil med prvim in drugim zakonom j njemu v posteljo, in ker se ni dal mož v službi, .je hodila po kavar-j tudi v času. ko je bila oniožena. J z i peljati, sta ga skupno pretepli, nah in vodila s seboj «•<*!«» 1'J-Iet-j >o sr je nekateri jako bali iu so j Bil j** prepričan, da -.Ta mu na- no hčerko i/. prvega zakona, prišli tudi preti poroto pričat pro- • stavili past. Res je. da hočem, da bi bilo med Sabino ii: menoj truplo; krvavi madeži na poročni: — Zakaj pa ni prišla z njim.' obleki prinašajo nesrečo. _ Ne nu>re ker ju je p^klenil revmati- Za liip je obmolknil, potem pa nadalje, zem na posteljo. Zato sem povabila markiza, val: naj sede. in skušala vzbudfri njegovo zgovor- — Te tako zlorablja svojo mor... mora "ost. da bi zvedela, kaj ga je napotilo k me. biti ta mož velik lopov. Njegovo življenje bolni- Markiz j«* zelo duhovit. Pripovedoval mi uajbrž i>olno sramotnih dejanj. X«» torej, i j«' zgodb«. «. neki dami iz varijeteja iu baronu razkrinkam ga. ]>ostavim ga javno na sra- d«* < lim-lianu.. . Zabavala sem -«• imenitno, motni oder tako. da bo moral pobegniti, skri-'naenkrat sem pa zaslišala iz predsolie neti se. kakšen prepir. Nekdo je tam govoril, kriča! — D:i. tako bo prav. in klel; že sem hotel pozvoniti. ko -«» >e vra- — In to storiva, ini naj se zgodi karkoli 1 ta naenkrat «w!prla in na pratni >«• j«- p«\javil Pravim storiva, kajti zanašam se na vas. Baron de Brmlh je vstal in vzkliknil nav-dušeno: — I)a. vse storim za vas. ('o boste rabili mnogo denarja, ne pozabite, da sem neizmerno boirat. ti nji. Obtožnica je zelo obširna bolj kriv bouc sam. ki je češnjo presodil in ne vihar, ki jo je podrl. In glejte! Vi ste kakor lx»nče-va-koča. ki je bila nepremišljeno postavljena na bregu reke. Vanjo *e j«' moirel vihar po mili volji (zaganjati. In če bi >e vi z nepremišlj«*-tiim zakrmom strmoglavili v nesrečo, Itoilo \>i grclili 1«» mene. ka4cor M- oni gnlili čeznjo. R«4cli Knlo. to dobro veni. tla .ste s<- radi dekleta uničili, in ploha njihovih očitkov s<* 1m> vsula name. (V bi me hoteli sprntititi od mojih dolžnosti tukaj, bili bi poui onemu, ki gre z lučjo proti vetru : midva oba hi bila kaj kmalu v temi. Počakajte torej leto dni. M "d tem pa wkrbuo ravnajte > svojim premo/.t-n j »-m in č» me lx»-t" hoteli tudi š»* poten pr *- PISATELJICA NE SME V MEHIKO Mcxico City, Mehika, 12 dec. I'riseljeniški urad je naročil vsem obmejnim postajam, da ne sinejo pustiti v Mehiko pisateljice Ed-ne Ferber. Ko j«' bila Kerberjeva zadnjič v Mehiki.*so ji šle vse oblasti na roko. Svojo hvaležnost je pa izkazala s tem. da je napisala članek. v katerem pravi, da je Mehika umsizana dežela, polna ps'ov in bolh ter da ni v celi deželi nobenega dobrega in čistega hotelu. roman. Pred poroto so prišli kot pri- Zadnji mesec je prihajal k svo-.^ s prvini lu„žtMll ,>oročila na ž-j kajti V tistem llipil je nekdo mo»'n«» lM»trka!i (14. ji prvi »un zelo pogosto in ji pra- j Tj|. HVoj|h ^^ m |la jV mno?ro I n./VMt.| ' t>ai ««n «1« Ki« vil. da se boji. da »m bo druga i pJ1 0 pn#.w ,jllbf,ku pr:,vi. da./' °r| 11111 1U'1 Preti poroto zagovarja, da •»•-j Mhnli slikar pa ni imel kdaj njim sploh ni živela. / drugim da žena kaj storila. Vedel je že. da e bivši obtožen k in i ljubčki. pa j je bila že v preiskavi zaradi urno- | ^ ^ ray;|H kor je (lobil na sejmu spolno bolezen, s tretjim tudi prva žena umorjenega moža. \ ra svojega prvega moža. Tudi ki je živel z njo 1.» let in je imel z njo dva otroka, pa se je pozneje zopet zatekel k nji i/, pekla svojega drugega nesrečnega zakona. Obtoženki je bilo .14 1» t. ko se je omožila s lb let starejšim An-tctiiinom Valkom, <)ioštnim uradnikom. Ona je bila že vdova, on pa ločen. Oči vid no mu je bila všeč strastna, temperamentna žena. o-na je pa najbrž računala samo na pokojnino. On je bil tih. dober. seč jo. naj takoj obvesti policijo, če bi se mu kaj zgodilo, da je storila njegova žena s svojimi sorodniki. V torek pa veliki noči so našli Valčka doma mrtvega s prerezanim grlom. Xož je ležal pri njegovi desnici, toda komisija je takoj ugotovila, da je samomor izključen. liane so pričale, da je morilec najprej tolkel po glavi nekoliko duševno zaostal, ona pa j ™-ibrž - pest jo. potem pa davil in hudobna in nasilna. Bila je zr,t-|,mi ^^HJie prerezal grlo. Moil- lec si je takoj tmiil roke in zabri- »voji sestri Emiliji je večkrat po-, pa ^ jp ŽH ho(JUa v jn da tn. tožil, da sei>oji za življenje pro-,di ni bj, prida Va,pk jo jt» baje pretepal in je bil dedno obre-mnenjen. česar pa ni vedela, ko ga je vzela. I "sodne noči ga baje sploh ni bilo domov in vsi sledovi krvi izvirajo od krvavitve iz no-su- KONGRESNA KNJIŽNICA -NAJVEČJA NA SVETU no močnejša od nje*ra in jra je če-sto neusmiljeno pretepla. Xekoe je zlomila nad njim metlo, drugič gn je pretnpla do krvi in se še bahalA s tem. Ves denar kar «ra je zaslužil, nm je vzela in »ra večinoma sama zapravila. Večkrat se niti do .sitega najedel ni. Ko se je vozil s poštnim vagonom, mu Washington, D. C., 1J. dec. — sal tudi druge sledove zločina. ; Kongresna knjižnica jt* največja vendar so pa našli na pohištvu sle- j na svetu. V nji je 4.477.431 knjig ilove krvi. dasi .so bili razredčeni j ter ogromno število rokopisov, z vodo. j zemljevidov, not in gravur. Kujii- Takoj je bilo ja*no. da prihaja ' niča se vsak dan poveča za pov-kut morilec v poštev v prvi vrsti i prečno ->oo knjig. um o i jen če va žena. Aretirali j>o jo -— — ---..—_- da je takoj in .sumljivo je bila. doma dobro živela. lial se je ni samo on. temveč vca soseščina. Sa je dajala na pot pol hlebčka kru-'(ob aretaciji vprašala detektive, j ha in košček slanine, sama je pa sP Zgodilo ill kje je njen . mož. čeprav se o njem sploh še ni \ govorilo. Pozneje je pa vse odloč- j ma je trdila o sebi. da se ne boji i 110 ^J'1«« da moža usodne j 11 it i petih možakov. j ™či sploh ni bilo domov. Pričel j so ga pa videle, kako je prišel j Kmalu po por«,ki j«- začel Va-lpo2nw ponoči domov. Sosedje soj lek hoditi k svoji prvi ženi. Tožil j S|iiali iz Valkovega stanovanja moren pogovor. Obtožnica pravi. ji je. kako druga grdo ž njim ravna. da se vlači z drugimi, da je vajena služiti denar na ulici. Xekoe ga ni pustila tri ure v stanovanje, ko se je vračal iz službe. k«*r je imela pri sebi druyega. Va-lek je prinesel svoji ženi shranit Božični prazniki so pred vrati Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja le-ta, toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. Nikdar mi spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem času. Pa tudi naii domaČi o Božiču nestrpno Ča. kajo piana is Amerike Veseli so posdr&vov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pošiljatev. DINARJI SO SEDAJ POCENI Pošljite božična darila v obliki denar. opolitan Travel (Frank Sakser) New York, N. T. da je žena napadla moža speče ga. Xekatere okolnosti pričajo da se mu j«* tik pred umorom u-1 dala. Usodne noči je torej dobil ( nesrečnež še Judežev poljub. 1 l*n zaslišanju je obtoženka pri-1 povedovafla. kako se je pred od-! liodotn oblačila in da je kaj vzela. * Xi pa slutila, tla pripoveduje vse tako. kakor je domnevala policija po najdenih sledovih krvi. Ko jo je komisar ojxtzoril na sledove kr-j vi. ni mogla pojasniti, se je mož nekega dne napil čaja in nenadama u-mrl, je žena pisala svojemu Ijub-čku, da se je mož razburil in da ■ V BLAG SPOMIN OBLETNICE SMETI našr nadvse ljubljeni soproge oziroma nt afere — ANE SABEC katera je šla od nas r p n rani tj rob dne .5. decembra 1931. Troje truplo je «irtro. a e duhu še redno zirš nit d nami. Kruta uaoda te je iztrgala. >z nase srede in britek je bil tinti ras, ko za reel no si šla e/el nas. Xeizmerno Te pogreša nm. Zal n joti out ah: I'M L S A BFJ \ soprog, ASI. h r i. F HAS K in K RS EST. s nor; lhamondrdle. \Ygo. Vali Kl<»]>tii. v<*s nI«-«*... — Vari Klopni - — Da. Van KI« pni. moj kr«»j;i«-. Pi vi hip snu -i mislila: < V prihaja kar naravno*!. >i gotovo i/mi^lil p«»i*l 111«• cW^uitni V7«»n-«-. ki mi uu hoiM* pr <'- ^^'»"^t<■. kaj j«* ta falot li«»t<•] lili i >«* je «ii*Z;il r«--u«». šalilo kam hiimušm> za>v»»tib Baronu m- je zmraril ohraz. t«>la takoj sej _ stavim -lav«., da jr prisil po .Iniar. 11111 je zopet zjasnil, čim jzaslišal prod vra-'__v,,i i|. ti znan ženski ulas: ! 1 Ta trditev j«* spravila vikomt»-*«» v zach*«'- — Jaz sem. Cf«»ntranii!... Odprite veii-lcr|l dar! — Ah. to je j-ospa de Bois d* Ardon! j Prav pravit.-. Pri>.d ,\v z ra.-iin..m k me- . ni. v moj salon, vpričo 'tujega človeka: vsto-Xi se zmotil. Vrata s«> se odprla, vik«m- ]t[{ jr pi.;ifi vol|j It]4tp. ^litžiii.-adi K.i«, hi bil tosa je po svoji stari navadi planila v knjiž-- pr^ak«»val. «la zna hiti ta kroja«Vk tak«» SODNIJSKI OGLASI iz stare domovine. Najbolj« tt ahraiala roko, pravi Mn. N*wakow«ka "Vid dve leti me je roka strašno Uporabljala M razne ltai-in inaziU. Nič ni Ko tem pa koaioo uporabila d« MfUoici Anchor Paia-RxpeUer. je vma bolečina izptiila. Sedaj »en i*op<>tnoraa dobra. Hvala č*rf*vitrimu Paiii-EatpeUer." - _ -f. ' * % M. rhitedripbia. V«. - C PAIN-EXPFLLFR T «4 18 rVEDBA ro STOP AS.IA ZA PROGLASITEV MRTVIM UOSTIŠA -IAXEZ. rojen 30. aprila 1862 v Dolenjem Logatcu, pristojen v Dol. Logatcu. ožeiij«,n s Franeinkn Šk«>F. hišar v Dolenjem Logatcu št. 8ti je cxliiel leta 1889 v Ameriko, od kotle r že ,10 let ni nobenega gla&u o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo na&topila zafconita domneva smrti v smkhi 1i24 st. 1 o. d. /... sse uvede na prošnjo njegove žene Gost iia Franieifte v Dolenjem Logatcu žt. 8b postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. GOSTIŠ A JANEZ =»e poziva, da se zglasi pri podpisanem aodtteu ali drugače da kako ve*t o sebi. Po 1. decembru 1933 bo sodšee na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Deželno sodišče r Ljubljani, odd. V„ dne /,?. norembra 1932. Avaec, ■ 1. r. nieo in sedla na divan. Tod;i Andre in baron sta takoj opazila, da je zelo razburjena in da ->o n.jene lepe oči zalite s solzami. — Kaj vam pa je. Klotildaf — je vprašal haron ves v skrbeli. — Kaj .si1 je vam zgodilo — Ah. velika nesreča! Toda vi me laliko rešite. — Ce boni le mogel... — Ali mi morete posoditi dvajset tisoč t rank o v Baron de Breiflh si je oddahnil in kar 111 se mogel tibraniti smehljaja. — < e grr- samo za to. ste rešena. — je odgovoril. — Toda... potrebujem jih takoj. — Nimam toliko denarja pri sebi. pač ga pa lahko dobim <"ez pol ure. — Naj l}o. . — Baron jt- hitro napisal nekaj vrsti«- in izročil pismo slugi, češ, naj se požuri. — Zdaj pa povejte, kaj se je vam pripetilo, — je dejal haron vikomtesi de Bois «T Ardon. — Ponuslite sam«». — j<* začela pripovedovati, — ti svoji volji sem ga sprejela. 1'ganita. kd«» je bil! Ne. tega ne uganeta. — I'dava se. — No torej, bil je markiz de CVoisennois. — Brat tistega de Croisenoisa. ki je pred dvajsetimi leti skrivnostno in brez sledu izginil ? — Da. — Ali spada med vaše prijatelje ? — Kakšne prijatelje! Saj ga skoraj sploh ne poznam. Sreeala sem ga v družbi, morda sem tudi plesala z njim. Pozdravlja me. ee me sreča na i »prehodu iu to je vse. — In prišel je kar tako? — Vikomtesa je po žugal a de Breulhu s prstom, rekoe: — Moleite no. ves efekt mi boste pokvarili. Sicer je pa markiz zelo lep kavalir, o-kusno oblečen, zabaven. Predstavil se mi je na priporočilo stare prijateljice moje in vaše babiee, markize dWrlange; saj jo dobro poznate. * — Ali ni to eksceutrieiia baftdea mlade komtese df Comma rin ? preili-zen. ^ — Da. to je re> neverjetno! — Seveda mmii bila njetrovi nesramnosti primerno tudi ogorčena in zakričala sem nanj. naj takoj «»dif> bo ponižno opravičil in odšel, pa >em se Temeljito zmotila. Ta falrtr se je celo razjezil, začel je krieati in groziti mi. da se obrne 41a mojega moža. če takoj ne poravnam računa. Vikomt de B«'»i>: d'Aitlon spada med ra-d oda ni e zakonske može in vsak mesce da svoji ženi za toalete lepe tisočake: toda kal* se tiče dolgo\\ ne pozna nobene šale. to je baron de Breulh dobro vedel. — Strašna grožnja! — je pripomnil. — Račun je bil torej velik i — Devetnajst tisoč in nekaj sto frankov.. . Lahko si mislite moj strah: bil j r tako velik, da sem vsa rdeča «»d sramu prosila Van Klopena. naj mi prizanese, obetajoč, da mu še istega dne pošljem vsaj neka j denarja. Toda moja zadrega j«* še povečala njegovo nesramnost. Mirno j<" >cdel v naslanjač in izjavil, da se nikamor ne gain-, dokler ne dobi od mene denarja, ali pa ne izprego-vori z mojim možem. — In kak«» se je vedel pri tem markiz de Oroiseiiois i — j«- vzkliknil baron «le Breulh srd?To. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne* Knjigarna Glas Naroda1 *«LAI I i I O D A* HEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 14, 1032 LARGEST SLOVENE DAILY in U 0. £. VSAKDANJI KRUH ■MROMAM DE ilVLJEHJi aims Naroda priredil L H. i 8U (Nadaljevanje.) Žalostna je bila selitev v novi doni. Arturja ni bilo; že ob sedmih zjutraj je Šel odmetavat sneg. Prišel je oče Rezek, da je pomagal Mini seliti se. Na ročnem vozičku je peljal malo stvari in i> Frida j* sedel* na vrhu. Mina je stopala poleg voza in je nosila dete eni roki. z drugo pa se je opirala na voz. Ljudje ko postajali in gledali za njim — paglavci so žvižgali. Ko Mina s težavo stopa po zmrzujenih stopnicah, ji pride ne kaj moških nasproti. Iz kleti so nesli lepo prodajalsko mizo, ki je bila ponos stare Režekovke. Bila je lepo politirana, imela je pre dale in na enem koncu je wtala tehtnica iz medi. Najlepše je šlo iz prodajalne. Zdaj je bila prodajalna samo še senca tega. kar je bila nekdaj in samo še za najrevnejše ljudi. Žalostno je bilo tudi gospodinjstvo. Mina ni več raznašala časopisov; že po enem tednu je pričela MiaŽiti stanovanja in prati. Od česa naj bi sicer živeli? Rada bi bi-ia imela da bi Artur raznašal časopise, kajti snega ne bo več mnogo. Toda Artur ni hotel. Ko je ob Novem letu šel voščit, se je sra moval in njegov ponos je bil užaljen, toda moral je. da je dobil kak denar, kajti stanovanje je bilo mrzlo. Mina je bila še v postelji, pri hiši ni bilo niti kosa kruha, tudi za Krido ne. Tedaj se je moral ponižati. Zdaj pa zopet Mina dela. Še tega bi mu bilo treba, da bi hodil po zadnjih stopnicah in kot berač trkati na vrata. I)a. kot s ka kim beračem, so tedaj ravnali ž njim! Ko je za svojo ženo mrmral: "Raznašalka časopisov vam vošči srečno Novo leto", je sicer dobit po nekaj dinarjev, toda za voščilo se ni nikdo zahvalil. Takemu ponižanju se noče več izpostaviti, pa naj reče Mina kar hoče. Potem pa z ženskami letati kot za stavo; ali je to bilo vredno njega? in Mina se je z vzdihom morala odpovedati svoji želji. h« m o eden je bil popolnoma srečen: stari Rezek. Naenkrat se mu je zazdelo, da je mlad oče. Ko so bili njegovi otroci še majhni. ni imel toliko časa brigati se za nje. Tedaj je bil vesel, če mu niso bili v napotje. Fridino klepetanje mu je bilo prijetno razvedrilo in stokanje najmlajšega otroka ga je takoj zbudilo iz dremanja. Nato jo je nosil po sobi plešočih korakv in jo je vedno zibal v svojih rokah. Vsak dan opoldne je nesel otroka k.materi, nato pa zopet do-*nov in ji je med potom pripovedoval o Trudi. Da, Trudi ji mor« biti ime. «In že se mu je zdelo. da je našel svojo veliko Trudi v majhnem dekletu. — Oče— je rekla pogosto Miua. — nikar je tako ne zavajajte. — Ko pa je še tako majhna ! In oče se zadovoljno smeje. Ženi se nied seboj nista razumeli; največkrat sta se sporekli zaradi Eli. Eli je postala lepa. vsak dan lepša, mnogo lepša kot je bila Trudi. Kadar je stala pri vratih prodajalne, so jo že fantje pogledovali. — Mati. — pravi Mina. — dajte ji daljše krilo. — Kaj še! Kaj ti veš! Krila do kolen so modema. — Toda je za to že prevelika. Ali ne vidite, da* je že gledajo po ■ nogah* In to ni lepo. ' 0 — No. no, depo! Ravno ti si prava, da me na kaj takega opozarjaš. Saj vemo dovolj o tebi! — Mislite zaradi Fride. — pravi Mina s tresočim glasom in se nekoliko zravna. Nato pa pravi mirno: — Pri nas doma hodijo dekleta bose; in kadar kidajo gnoj. nimajo kril niti do kolen. Nikdar si pri tem nisem nič mislila. Ampak tukaj pri vratih kazati noge, lo je vse kaj drugega. IVi nas doma — — Da. pri vas doma. — jo jezno zavrne Režekovka. — Ravrto dekleta z dežele, to so prave. Mina je že hotela astro odgovoriti, toda se premisli. Pusti jo govoriti, kajti govorjenje in klepetanje je bilo njeno največje veselje. Niti je več ne posluša. Samo ko sliši ime Berta, dvigne glavo in vpraša : — Tlerta* Kaj pa je z Bert o? • Režekovki se za.sve.tijo oči. — Vidiš, ali ti nisem rekla? Da. IJcrta. tvoja prijateljica, sama nedolžnost z dežele — da, ravno cr njej govorim. i — Ali veste, kje je sedaj? — vpraša naglo Mina. — Niti en- DAJTE JI Počitek.. k- l.ri- loast. K'ektrieni T'>asler jiravlja perfekten vroč, mehak in enakomerno larmrnem. Kot darilo bo sprejet z velikim veseljem. Neavtomatični toa-sterji od $2.Sii naprt-j. Avtomatični od $!».70 naprej. Klektri<*na t'ra. nikdar n»» zaostaja ne prehiteva. Vedno kaže fas do "točke", in navijati je ni treba. Dustj uzori-ev. fSamo za alternativni tok) od $4.75 naprej. KAKŠNA razlika! .Se pred par leti so ženske resnično trpele pri svojem hišnem delu. Pometale so in iztepale preproge, da so jih hrbti boleli. Sedaj štedijo čas in delo z električnim vacuum cleanerjem. In vsak obeti je bilo treba -par ur preživeti v neznosno soparni kuhinji. Danes je kuha preprostejša in lažja, in kuhinje so hladne. Jajca za zajtrk, waffle, toast in kavo je mogoče kuhati kar na mizi. Ali se spominjate strahot dne. ko je bilo treba v kuhinji likati *. Likanje se sedaj opravi udobno in naglo. Prosimo vas. oglejte si spojilo pri tleh. Za njim je ducat sužnjev. delaželjnih, izvežbanih, neutrudnih. Vaš dom IkkIo ohranili brezmadežen. Mešali vam bodo kekse, rmenili toast in waffle do enakomerne zlate barve, pripravljali kavo, kot jo hočete, likali vaše obleke, vam nudili ponev okusnega gorkega lunča in vam kazali natančen čas. Njihovo delo pa stane le par centov na dan. Ker so močni in se premikajo z bliskovito naglica, je polovica dne vašega in lahko delate ono. kar ste vedno želeli pa ni>te mogli vsled pomanjkanja časa. Ce ste vprašani, česa si najbolj želite, odgovorite, "Dajte mi počitek.ki ga nudijo električne priprave." Cene za ta Božič so nizke.—nižje kot so bile kdaj prej za i*t > kakovost. Električni MeSalec ut-*-pa mea&nico, jajca, smetano in zabelo za solato hitreje nego roka. In koliko časa. ter dt*la prihrani! Od |19.50 napr?j. Kako dišečo, priljubljeno kavo skuhate v Električnem Percolator ju! Ne vemo, če bi vam bil kuk dar bolj dobrodoSt-I. I.etošnji modeli so po-kromljent in presenetljivo poceni. Od J5.33 naprej. Waffli. vroči, azrmtneni iii krhki—kako so dobri: Nova Električno Waffle žf leza »e bleSče v brezhibni k romski izdelavi. Nekateri vam povedo, kdaj vliti vanje me&ini-co In vzeti iz njih wattle. Od naprej. Ijjudje, ki imajo električne ponve, jih ne mor«-jo prehvaliti. V njih lahko kuhate vsakovrstna o-kusna jedila. Srečna ženska, ki Jo dobi iti srečen je tudi darovatec, ker so presenetljivo poceni. Od 14 05 naprej. THE NEW YORK EDISON COMPANY BROOKLYN EDISON COMPANY, INC. THE UNITED ELECTRIC EIGHT AND POWER COMPANY NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY Vse priprave so naprodaj tudi v i.iznih department, pohištvenih in zrlezn'narskih trgovinah in pri tlektricarjih. 21. decembra: Chan>p!ain v Havre Pres. Harding v Havre Deutscnlmd v Cherbourg 22. decembra: bresden v Bremen 23. decembra: Olympic v Cherbourg 27. decembra: Europa v Bremen 23- decembra: .New York v Manhattan \ Cherbourg H a v. a 30. decembra: Olympic v Cherbourg 4. januarja: Majestic v Cherbourg Albert Hallin v Cherbourg 5. Januarja: liremeii v Bremen 6. januarja: Ilex v Genoa 7. januarja: Lafayette 11. januarja: Leviathan Aa-quitatiia Hamburg v v Havre Cherbourg v Cherbourg Cherbourg 14. januarja Cliamp'ain v Havre Eurupa v Bremen Coiile d» Savoia v Gen>i 18. Januarja: Pie*. Harding v Havre Deutsihlaud, Cherbourg 29. januarja: Olympic v Chedbourg 21. januarja: Bremen v Bremen S-iturnia v Trsi I'ar.K v Havre Vecdam v Boulogne sur 25. Januarja: Manhattan v Ifavr-> New York v Cherbouig 26.. Januarja: B»:rent;aria v Cherbourg 28 Januarja: I.afajett*- v Havre 31. Januarja: Kuprpu v Bremen Mer PEKLENSKI STROJ V PRETEKLOSTI Napačno je mišljenje, tla je ide- koračil na svoje polje nadno zvrnil krat ni pr.šUa v Albansko tilieo. Se poslovila se ni od mene. ko je šla od »rospodiene Kašce. O. ta lierta! Za njo se nisem mogla brigati. -»a hltre*a Pranja ljudi izšle ker imam toliko v glavi. Ali ste kaj slišali o njej? Kja služi sedaj? dek tehnike. Ze v 16 sto- le*mah — Služi — seveda kot natakarica. — pravi Režekovka s pov- IetJu zaznamovala nemška kro-( s polno darkom. — Ko se je .sporekla s Kašeovo. je sla za natakarico. Kaj ™ka tak slučaj, kako je neki ve-j rejsi peklenski stroj praviS k temu! Tvoja Jterta ! V post kini je z žensko postrežbo in tam s«* bo izgubila. Kavno včeraj mi je l»ukovee slučajno povedal. Tam ima dovolj žganja! Mina začudeno pogled«. Režekovka pa nadaljuje: — Natakarica — no, potem pa že vemo, kaj. To je samo majhen plaši«" «"ez celo stvar. Nobene plače; navezana ^amo na napitnino in na odstotke pri pijači, kadar fantje dobro pijo. Toda to sem že davno vedela; to ji je bilo zapisano na čelu. Ko sem jo videla, ko je prišla skozi ta-le vrata, sem si mislila: "Kako pa pride Mina do takega dekleta?*' Ta lažnjiva žaba! Vs? je znala! Dovolj sem jo opominjala, pa ni nič pomagalo. Xič ni vredna! Mina ne reče besede. Toda dolgo in zamišljeno gleda na taščo. Nato pa naglo odide. se je ne- niki pošiljali v hišo neprijatelja | kot navidezen dar. .so ob določe-1 ! nem času eksplodirale. Nekemu ! ne\vyorškemu mehaniku je celo n- i RAZBURLJIV OBČNI ZBOR V JUGOSLAVIJO Pratco Havre Na Hitrem Ekapresnem Parana PARIS JO. JASI A RJA 10. Februarja — 1. Marca CHAMPLAIN 21. Dcccmbra — li. Januarja LAFAYETTE 5. Januarja — 29. Januarja NIZKE CENE DO VSEH DELOV JL G OSLA VIJE Za pojasnila In potn« ust* vpra-•ajta nji« pooblaičena agant« efcerteh J&ne 19 STATE STREET. NEW YORK .................................'MM leposestnik usmrtil svojega tek-1 Iz zapikov vemo. da so se zloči-meca s pomočjo umetno izdelane ni 17. .stoletja takole godili: Napasti. Past je imela večjo odprti sprotnik. ki ga je kanila gotova no. kjer je zijalo prepolno nav- družba usmrtiti, je nenadno spre-zgor obrnjenih nožev, srpov in jel zabojček. Notri je bil smod-nabrušenih železnih osti: a pokrov, nik. ki je avtomatično pri odpi-te odprtine je bil vešče z zelenjem ranju zabojčka eksplodiral in se-maskiran. Ko je njegov tekmec veda ubijal ali vsaj ranjeval do- . , , , , . i Pretekle dni je imela delniška spelo, da je sestavil peklenski j , jamo, kjer je v bo- stroj v obUki žepne urice Tmli so umrl. Taka past se lahko i vdelali peklenske stroje v šop rož. t.™"1.0 ^ ..„•„„ Manili* n-ikti t • • i , i •• cil zelo tragično. pra\ ico imenuje lidjsra- kjer se je nenadna eksplozija raz-. „ . .. . . , i i ! i i • I namreč opozicija legla. Nekdanji peklenski stroji so , . . , , , .v. . , i čer v korist podjetja, tla pa od- bili pravzaprav le nedovrseni za- i , * . . ... , - . . - ... , .. . loeno nasprotuje prevelikemu osa ' pivovarne na Sniieliovu v IVagi občni zbtir, ki se je zaklju- j Nastopila j«* češ da deluje si- V prodajalni je bilo vedno bolj tiho. Nič več niso prihajale dekle, da bi kepetale. (>lo zvonec pod stopnicami je postal hripav. Bilo bi ga treba popraviti, toda to zopet stane denar. In tako se je oglašal kot hripav vzdih. Mina naenkrat opazi, da ji moči pešajo. Hraniti šest oseb je bilo preveč in pri tem mala Trudi ni bila všteta. Artur je tudi ni mogel podpirati. Zopet je čutil bolečine po celem telesu in tudi kašljati je pričel.. Odmetavanje snega je moral kmalu pustiti. ker( ni mogel več prenašati napora. Pa tudi snega že ni bilo več. Prišlo j« južno vreme. Z vseh streh kaplje; aolnce je stegnilo svoj jezik in je pulizalo ulice. V kleti j« bilo vlažno; en kot je bil popolnoma moker. Dišalo je po plesni. Ne vem. kaj bo iz tega, — je vzdihovala gospa Kežekova. ko so ji nekega dne odnesli iz sobe še divan. Zdaj bo morala Eli vendarle *pati v mizni postelji t kuhinji, kjer je Greta umrla. Sobo sta imela mlada Beiekova z otrokoma. Reiekova vije roke vsled diva na. Zdaj popoldne niti ne bo mogla reč leči. ko je vendar poprej ob takem času pozabila na skrbi. Kollkorat se ji je v kotu divana sladko sanjalo! Vsi njeni otroci. kolikor jih je imela, so se vaijaJi na divanu. ________ion* Poziv! Izdajanja lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih jet ki so radi «ia-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N »» ločene rt ve. V 18. stoletju je cvetela poraba takih peklenskih strojev v Franciji. Tz takratnih dni imamo opisan zločin nekega Coridona. kateremu je uspelo, da je svojemu neprijatelju podtaknil tak stroj v klobuk. Kakorhitro si je ta posadil klobuk na glavo, je stroj eksplodiral in mu naravnost odtrgal glavo. V starih listinah se navaja tragedija neke zakonske dvojice — Ratiquan, ki je nesrečno končala radi pekenskega stroja, katerega jima je neprijatelj postavil pod posteljo; stroj ni eksplodiral, marveč je vžigalnik zažgal postelj in oba sta našla'smrt v plamenih. V /polovici preteklega stoletja pa se je ta stroj preselil v Ameriko. kjer je nečuveno gospodaril. Po podatkih starejših ameriških kriminalnih kronik vemo. da sti. ki ubijajo posameznike ali eele skupine ljudi na strahoten način. NAG NA ULICI bičku pojedincev in da bodo potrebne v votMvu podjetja izpre-membe. Govornik opozicije je za- j ' liteval naj predsednik upravnega ( sveta Karl Dimmer, ki deluje v I podjetju že 40 let. takoj odloži svojo funkcijo, obenem pa tudi 1 predsedstvo občnega zbora in .si- V ulico Vittorie Emanuele v Neaplju se je naselil nedavno 28. letni G. Caruso s priležnico in dvCTna nezakonskima hčerkama. Mož je bil prepirljiv in nagle jeze. Ker ni imel nobenega dela, se je prepiral z rodbino, sosedi in hišnikom. Slednjič mu je družica z otrokoma pobegnila, mož je pa postal še bolj prepirljiv tako. da so se začeli ljudje v hiši bati, da bi se mu ne zmešalo. In res se je vrnil nekega večera domov in kmalu se je začulo iz njegovega stanovanja razbijanje, ki mu je sledilo žvenketanje razbitih šip. Caruso je razbil okno in skočil nag na ulico. Legel je na tračnice cestne železnice. začel na vse pretege kričati in trgati 100-lirske bankovce; razrgal je tudi ček za 50,000 lir. Prihiieli so redarji, ki pa besne-so bile naprave in rafiniranost teh . čega moža niso mogli ukrotiti; ^ peklenskih strojev naravnost fra-( politi so ga morali, z mrzlo vodo. , pantne. Najnavadnejši stroj je bi-. da se CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko \ Serilo (ENGLISH SLOVENE RE#*)lut> 8i* ne nni $2.— Naročile t* pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' Sli West lBtb Stre« M»« York City cer zato, ker je bilo uvedeno pr*»- , ti njemu kazensko postopanje zaradi razžalitve, proti njegovemu sinu pa zaradi krivega pričevanja. j ! Proti izjpadu opozicije so nastopili trije govorniki, ki so zagovarjali predsednika, češ da je 40---- let delo.val za podjetje in si pri- . dobil zanj mnogo zaslug. Naen- kap. Nenadna predsednikova smrt krat je pa nastalo v dvorani sil- > vzbudila med upravnimi svet-j no razburjenje, kajti predsednik niki silno ogorčenje. Začuli so se Dimmer je omahnil Jn bil bi pa- klici: "Opozicijonalni morilci! del. da ga ni prestregel v bližini Sinrt našega ljubljenega predsed- sedeČi upravnik svetnik Novak, nika imate na vesti! Proč z njimi, Posadili so ga na stol in poklicali vrzite ven morilce! Tako se pro-j zdravnika, toda vsaka pomoč je slavlja jubilej 40-letnega dela!" , bila zaman, kajti mož je bil že Opozicija je morala zapustiti dvo- ' mrtev. Zadela ga je možganska rano. I la cigara,'ki je pri ' ustih eksplodirala. uziganju v Tudi ure, ki so jili je nekoliko pomiril. Na stražnici je pa začel «opet besne-J ti. Prepeljali so ga v bolnico, kjer zarot- je pa kmalu umrl. 1 METROPOLITAN TRAVE BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE m::1: jn;„i irumwmiiiriTiunti": rr