OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO * Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO * Commercial Printing of All Kinds VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 30, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 126 Domače vesti Bohn ne bo kandidiral proti županu Burke-u Ernest Bohn, kateremu so republikanci ponudili kandidaturo za župana "na srebrnem krožniku," je v petek formalno naznanil, da ne mara kandidature proti županu Thomas A. Burke-u. Bohn je rekel, da hoče še nadalje ostati v svojem sedanjem uradu kot ravnatelj akcije za gradnjo stanovanjskih poslopij, ker smatra, da je ta posel danes kritične važnosti. Izgleda, da so republikanci s tem izgubili vsako možnost, da bi letos dobili kakega kandidata, ki bi pri volitvah resno prišel v poštev. Pozdravi M. in Mrs. Filips iz E. 147 St. pošiljata lepe uozdrave vsem prijateljem in znancem iz lepe Californije, kamor sta šla na počitnice in obiskat znance ter prijatelje. Gostovala sta pri Mr. in Mrs. John Komik v Engle-woodu, ter pri Mr. in Mrs. John Aucin v Fontani, ki lastujeta krasno posestvo, kot tudi pri več drugih znancih. Podala sta se z Mrs. Aucin in hčerko tudi na obled Mehike. Kot pišeta, so Slovenci tamkaj zelo zadovoljni ter se dobro počutijo. Jezero narastlo za tri palce in pol Letos je voda na obrežjih jezera Erie za tri palce in pol višja kot je bila lani, to pa radi velikega deževja, ki smo ga imeli minulo pomlad. To pomeni, da so kopališča ob jezeru v mnogih primerih skrčena za kakih 60 čevljev, oziroma da je manj prostora za kopalce. Na konferenci za obnovo Evrope prišlo do zastoja Sovjetska zveza je proti "vse obsegajočem načrtu" Marshalla za pomoč Evropi PARIZ, 30. junija—Iz francoskih virov poročajo, da je na konferenci treh ministrov za zunanje zadeve, ki raz-motrivajo o Marshallovem predlogu za ameriško pomoč Evropi, prišlo do zastoja Sovjetska zveza je zavzela od-*--- ločno stališče proti vsakemu "vseobsegajočemu ekonomskemu programu za Evropo." Isti francoski viri pravijo, da je malo izgledov, da bo prišlo do sporazuma in sicer zaradi razlike v stališčih glede Marshallo-vega načrta. Sovjetska časnikarska agencija Tass je včeraj javila, da je naloga seje, da določi vsoto, ki se jo potrebuje od Zedinjenih držav in da se razmotriva, če je sploh mogoče takšno pomoč dobiti soglasno z ameriškimi predlogi. Na obisku V Cleveland je prišel na obisk za par dni k prijateljem in znan cem, poznani Anton Kikol iz Youngstowna, Ohio. Nahaja se pri Mr. in Mrs. Andy KavČnik na 1433 E. 53 St. Mr. Kikol je že dolgo let naročnik "Enakopravnosti" ter se je to pot tudi zglasil v našemu, uredništvu. Dobrodošel! ZED. DRŽABE DOBILE LETALSKE BAZE V ŠPANIJI? STRASBOURG, Francija, 28. junija. — Voditeljica španskih komunistov, Dolores Ibarruri, ki je bolj, znana pod imenom "La Pasionaria", je danes na shodu komunistov, ki se je vršil tu, izjavila, da je španski diktator Franco dovolil Zedinjenim državam, da si v Španiji ustanovijo dve veliki letalski bazi. Sovjetska zveza smatra, da je "popolnoma jasno, da bi posamezne države morale same odločati o svojih ekonomskih potrebah in da se nobena tuja država ne bi smela vmešavati v njihove notranje zadeve." "Naloga konference bi morala biti, da se ustanovi sodelovanje med evropskimi državami pri sestavljanju proračuna o potrebah ekonomske pomoči, ki bi se jo dobilo iz Zedinjenih držav, da zajamči možnost, da te države tudi dobijo to pomoč in da se jim pri tem pomaga." Ameriški uradniki niso preveč optimistični glede ^sodelovanja Sovjetske zveze. Toda verujejo, da se lahko Marshallov načrt izvede tudi brez sovjetskega sodelovanja, kar bi pa povzročilo ustvarjanje zapadnega evropskega blqka. Rusija proti predlogu Francije Rusija je izrazila svoj dvom glede učinkovitosti predlogov, ki jih je na konferenci predložila Francija in ki zagovarjajo ekonomski program, ki bi obsegal vse države kot celoto,. Zunanji ministri so snoči bili gosti na banketu, ki ga je priredil francoski predsednik Vincent Auriol. Smatra se, da sovjetsko stališče končno ne pomeni, da Rusija ne bo popustila pri svojih zahtevah in sicer zaradi same Člani anti-fašističnega odbora krivi preziranja oblasti kongresnega odseka WASHINGTON, 27. junija — Porota na zveznem sodišču je danes našla za krive preziranja oblasti kongresnega ne-ameri-škega odseka 16 voditeljev Skupnega odbora za anti-faši-stične begunce, kateri je bil od FBI označen, da je služil kot "front" za komunistično stranko. V smislu obsodbe so obtoženci izpostavljeni kazni enoletnega zapora in globi $1,000. Obtožba je bila naperjena, ker prizadeti niso hoteli pričati pred Parnellovim ne-ameriškim odsekom. Med prizadetimi je več odličnih pisateljev in ljudi od gledališča, kot na primer Howard Fast, dr. Edward K. Barsky iz New Yorka, new-yorški univer- zitetni profesor dr. Lyman R. Bradley, in drugi. Proti 16 članom prizadetega odbora je sodnik obtožnico razveljavil. Za enak prestopek je bil dan poprej obsojen na leto dni zapora in $1,000 globe nemški komunistični vodja Gerhart Eisler, ki se je nahajal v Zedinjenih državah kot begunec, dočim je bil na zapor od enega do treh let obsojen Carl Aldo Marzani, nekdanji uradnik državnega depart-menta, ki je bil obtožen, da pri nastopu svoje službe ni odkril, da je komunist. Pod obtožbo preziranja kongresne oblasti je bil spoznan krivim tajnik komunistične stranke Eugene Dennis. Polovica porote, ki je Dennisa pronašla krivim, je sestojala iz črncev. Evrope, kateri drugače grozi ekonomski polom. V izjavi Sovjetske zveze je rečeno, da Rusija lahko doseže ekonomsko obnovo tudi brez ameriške pomoči. Belgrajska "Borba" o Marshallovem načrtu za Evropo "Jugoslavija bi morala biti prva, ki naj bi dobila po načrtu pomoč' BELGRAD, 28. junija. — Belgrajska "Borba" v svojem komentarju o Marshallovem načrtu za pomoč Evropi piše, da "bi Jugoslavija morala biti prva dežela ki naj bi bila deležna pomoči po Marshallovem načrtu, pod pogojem, da ta pomoč ne bi bila dana na račun naše nacionalne in ekonomske svobode." V članku "Borbe" je rečeno, da Marshallov načrt pomeni odstopanje od Trumanove doktrine, vsled vala neodobravanja in kritike po celem svetu, s katero je ljudstvo sprejelo to doktrino. Toda "Borba" obenem poudarja, da se še ne more reči, če ni Marshallov načrt le neka nova oblika Trumanove doktrine. Pri tolmačenju vzrokov, vsled katerih so Zedinjene države predložile Marshallov načrt "Borba" pravi, da je to "prvič vsled tega, ker so Zedinjene države za časa vojne ekonomsko ojačile in drugič, ker takšen načrt nudi možnosti za profite." * Jugoslavija želi pomoč po Marshallovem načrtu PARIZ, 28. junija. — Jugoslavija je že formalno naslovila prošnjo za pomoč, ki naj bi ji bila odobrena v zvezi z Marshal-lovim načrtom za obnovo Evrope. Istočasno j e jugoslovanski ambasador izročil noto, v kateri je rečeno, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati na pred-konferencah, ki se bodo vršile v zvezi z načrtom. ŽENSKA KRILA IN SVETOVNA EKONOMIJA WINNIPEG, 28. junija. — Ravnatelj poljedelskega oddelka univerze v Manitobi, Grant MacEwan, je danes izjavil, da imajo ekonomski veščaki dokaze, da je ekonomski položaj v svetu težji, kadar ženska moda narekuje dolga krila, da se pa naglo boljša, kadar ženske nosijo kratka krila. Vsled tega je MacEwan svetoval članicam Alpha lota sestrin-stva, katerim je pojasnil učinek ženskih kril na svetovno ekonomijo, naj svoja krila skrajšajo. Učeni profesor pa ni povedal, koliko bi ženske morale prispevati "za izboljšanje svetovne ekonomije", odnosno koliko bi morale skrajšati svoja krila. TRUMAN BO DANES ODLOČIL O PREDLOGI ZA KONTROLO RENTOV WASHINGTON, 28. junija--Predsednik Truman bo verjetno v ponedeljek odločil o predlogi za podaljšanje kontrole renta do 29. februarja leta 1948. Po predlogi, ki je predložena predsedniku v odobritev, bo dovoljeno prostovoljno zvišanje najemnine do 15 odstotkov v slučajih, kjer se lastniki rentov in najemniki sporazumejo. Predsednik Truman ima sicer čas do srede, da odloči glede predloge, toda veruje se, da bo odločil že v ponedeljek, ker bo obstoječi zakon za kontrolo rentov potekel s 30. junijem. CIO se bo borila proti zakonu na sod-niji in pri volitvah WASHINGTON, 28. junija. — Izvršni odbor CIO, ki šteje 51 članov, je danes obvestil svoje članstvo, da se bo podvzela proti novemu Taft-Hartleyevemu zakonu borba na sodniji in privolitvah leta 1948. Izvršni odbor je zavrgel vse nasvete glede splošne protestne stavke, toda sklenil je, da se poskuša z ADF in z unijami železničarjev ustanoviti tesno zvezo za poraz vseh kongresnikov, ki so glasovali za zakon. Istota-ko je odbor odločil, , da se bo borba prot Taft-Hartleyevemu zakonu vodila na sodnijah. Po izjavi Philip Murraya, bo CIO unija za začetek vodila borbo proti Taft-Hartleyevemu zakonu na sodniji v zvezi z določbo tega zakona, ki prepoveduje, da bi unije politično prispevale ali pa se potom uredniških člankov v časopisih, ki jih unije podpirajo, izjavljale za tega ali onega kandidata za kongres. Murry povabil druge delavske voditelje Murray je predlagal, da se skliče skupna seja, kateri bi prisostvovali on in drugi voditelji delavskih unij. Na tej seji bi se začrtalo skupno strategijo za borbo na sodnijah in ob priliki volitev. Murray je že povabil na sejo pi-edsednika ADF, Williama Grefina, predsednika Bratstva strojevodjev, A. F. Whitneya in tajnika izvršne zveze železničar-skih delavcev, Arthur Lyona, ki zastopa ostale železničarje. Odhod v Minnesoto Mr. in Mrs. Jack Peklay iz 19470 Tyronne Ave. sta se v soboto podala v Eveleth, Minn., kjer bosta obiskala teto Mr. Pe-klaya, Mrs. Mary Šerok in sorodnike Dolenc, s katerimi se niso videli že 28 let. Tamkaj ostaneta dva tedna. Želimo jima obilo zabave in razvedrila ter srečen povratek. || POZOR! {j RAZPRODAJA KOŽ IN USNJA za pošiljke v staro domovino Martin Jakulin 12520 SHAW AVE. Le en oglas na dan priobčimo na prvi strani. Za podrobnosti pokličite HE 5311. Jugoslovani obnavljajo luko _v Reki; Trst izgublja promet Danes bo UNRRA prenehala z delom LONDON, 29. junija —Največja relifna organizacija na svetu, UNRRA, bo jutri končala svoje delo. Glavni direktor organizacije, major general Lowell W. Rooks, je izjavil, da organizacija sicer ni dosegla ekonomsko obnovo, da pa je "bil polom preprečen." Opozoril je, da bo potrebna še nadaljna pomoč, da se prepreči polom v evropskih državah, ki so največ trpele v vojni. Za časa svojega delovanja je UNRRA pomagala 17 državam z raznimi pošiljkami, največ pa s hrano. Ta pomoč je precenjena na $3,000,000,000, od katerih so Zedinjene države prispevale 72%. V svojem zaključnem poročilu je Rooks rekel, da je UNRRA pomagala pri repatriaciji 7,000,-000 razmeščenih oseb. Novi grobovi JOSEPH PAULIČH ' V soboto zjutraj je nagloma zbolel na srčni kapi nato pa padel po stopnjicah na svojem domu poznani Joseph Paulich, star 59 let, stanujoč na 1311 E. 167 St. Odpeljan je bil v Emergency Clinic bolnišnico, kjer je čez nekaj ur umrl. Doma je bil iz Domžal pri Ljubljani, kjer zapušča mater Amalijo, staro 85 let, brata Vinkota in več sorodnikov. V Ameriki je bival 35 let in je bil zaposlen zadnjih 30 let kot kovač pri New York Central železnici. Bil je član društva Janeza Krstnika štev. 71 ABZ, društva Dosluženci in Boilermakers unije. Tukaj zapušča žalujočo soprogo There-so, rojeno Keržič, doma od isto-tam kot pokojnik, v New Yor-ku pa zapušča brata Andreja in dve sestri Mrs. Thereso Miletich in Mrs. Amalijo Krc. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 10. uri in nato na Calvary pokopališče. # JOSEPH MILAVEC Preminil je v soboto zjutraj ob 5:30 uri na svojem domu poznani Joseph Milavec, star 66 let, stanujoč na 14504 Jean Ave. Od leta 1919 do leta 1942 je vodil "poolroom" na 536 E. 152 St. Doma je bil iz Planine pri Rakeku (Maine) na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 38 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances, rojeno Skrbeč, dve hčeri: Mrs. Slavi Aikens in Mrs. Millie Gruden, in brata Antona, v stari domovini pa dva brata Louisa in Andreja ter tri sestre: Antonijo Držaj, Johano Schmidt in Anno. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8.45 uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. * V zadnje slovo Člani društva Dosluženci so prošeni, da se jutri večer ob osmih snidejo v Želetovem pogrebnem zavodu na 458 E. 152 St., da se poslovijo od umrlega člana Josepha Paulicha. Trgovina v reški luki je že danes večja kot v Trstu, ki bo brez zaledja neizogibno propadel Naslednje nič kaj prijateljsko, zato pa tem bolj zanimivo poročilo o propadanju Trsta, je objavil včerajšnji "Cleveland Plain Dealer" od svojega poročevalca John P. Leacacos-a. V tem poročilu se namreč ugotavlja, kar so vedeli vrabci na strehah, niso pa vedeli "svetovni diplomati," ki so odločili, da Jugoslavija pod nobenim pogojem ne sme dobiti Trsta. Poročilo, ki je prišlo direktno* iz Trsta, se glasi: Jugoslovani mrzlično obnavljajo reško luko in sklepajo prometne pogodbe z državami v sovjetskem bloku, na podlagi katerih je Reka že danes v ospredju kot poglavitna jadranska luka za centralno Evropo. Vse to je v nasprotju z duhom, ako ne z besedilom one točke italijanske mirovne pogodbe, ki se nanaša na Trst. Skozi Reko gre 100,000 ton blaga na mesec Ladijski kapitani in zaupni agenti zavezniške vojaške vlade iz Trsta odkrivajo, da bo imela Reka ta mesec 100,000 ton prometa, dočim bo Trst srečen, ako bo imel 70,000 ton prometa, skupno s pošiljkami UNRRA-e, ki so njegova poglavitna bpora. Dejansko je imela tržaška luka v prvih treh tednih junija komaj 45,000 ton prometa. Pošiljatve skozi Reko so poskočile na podlagi pogodb med Jugoslavijo in Češkoslovaško, s katerimi se je dalo znižanje železniških tovornih pristojbin skozi Jugoslavijo za češki les, sladkor in rude, kakor tudi za uvozno blago, ter obenem prednostne pristaniške pristojbine, ki so za tretjino nižje od onih, ki jih računa tržaška luka. Dalje nudi Jugoslavija posebne ugodnosti pri izmenjavah češke valute v jugoslovansko. 16. člen osmega odstavka italijanske mirovne pogodbe izrecno prepoveduje podpisanim silam osvojitev pristojbin, katere bi "na umeten način odvračale promet" od Trsta na korist kaki drugi luki. Jugoslovani seveda v tej zvezi opozarjajo, da italijanske mirovne pogodbe še niso odobrili. Masno delo nadomešča pomanjkanje strojev Jugoslovani imajo triletni načrt za obnovo porušenega reškega pristanišča, pri izvajanju katerega masno delo nadomešča stroje, katerih Jugoslovani nimajo. Tržaški Slovani se niti malo ne vznemirjajo radi tega zadnjega udarca za itak slabe izglede, da bo Trst zopet kdaj dobil vodstvo kot trgovinski center na Jadranu—luka mora namreč imeti najmanj 150,000 ton na mesec, da bi se sama vzdrževala —kajti manever v Reki je samo en del splošnega načrta, ki ga imajo Jugoslovani glede Trsta. Po tem načrtu ima Reka postati tekmovalka Trsta, ki ima s tem postati bolj in bolj odvisen na Jugoslavijo, drugi del ima tvoriti gospodarska infiltracija in eventualna kontrola Trsta, in seveda, agresivna, od Slovanov inspirirana politika in propaganda. Tržaški Slovani se samo smehljajo Jugoslovani v Trstu se glede cele zadeve samo zvedavo smehljajo. Tržačani namreč ne bodo stradali, pa četudi luka trgovsko propade in če industrije počivajo radi pomanjkanja sirovin. Za to bodo skrbele relifne pošiljatve iz Zedinjenih držav. Precej gotovo je, da Rusija in Jugoslavija ne bosta še tako kmalu ponudili pomoči, kajti vsa komunistična propaganda se skrbno izogiblje vsaki taki možnosti. Kar se tiče propagande, sile, ki so za Tita, tudi ne spijo, dasi-ravno mirovna pogodba prepoveduje izključne zveze bodisi z Italijo ali Jugoslavijo. V tistem delu zone B, ki se sedaj nahaja pod jugoslovansko kontrolo, ki pa postane po ratifikacija pogodbe del Svobodnega tržaškeg-i ozemlja, se ustanavljajo nove trgovinske korporaci-je in zadruge jugoslovanskega vzorca. Jugoslovanske oblasti izdajajo nova dovoljenja trgovcem in začenjajo novo banko v Kopru, tako da bodo slovanski interesi dobro utrjeni, kadar bo ozemlje prevzela "svobodna tržaška država." Obveščevalna služba bo dobro organizirana Dela se tudi na tem, da pridejo zanesljivi Slovani v policijo Julijske krajine, katero komunisti sovražijo. V zoni B se je pomaknilo štab neke bolnišnice globlje v ozemlje, ki postane jugoslovansko, in poslopje se sedaj rabi za vežbanje mož, ki bodo kot lokalni prebivalci upravičeni prositi za mesta pri policiji. Propaganda na strani vzhodnega bloka je organizirana tako izborno, da vzbuja občudovanje zavezniških informacijskih agencij. Sovjetska novinarska agencija Tass in jugoslovanska agencija Tanjug nudita mnogo bolj uspešno postrežbo kot bodisi ameriški agenciji Associated Press in United Press, britska Reuterjeva agencija, ali pa italijanska ANSA. Organizirana je bila posebna novinarska agencija ATI, ki so jo financirali Cehi. Ta agencija ima štab 70 oseb ter razpečava kot agencija za novice iz Rusije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Albanije, Poljske, Madžarske, Avstrije in Francije. Samo plače štaba znašajo 2,500,000 lir na mesec, dočim znani dohodki ne znašajo več kot 500,000 lir na mesec, in osobje je celo boljše plačano kot na ono pri zavezniški vojaški vladi. Obširno zasnovana agencija ATI namerava napraviti Trst novinarski center za Balkan. Naročajte, širite in iitajte i "Enakopravnost!" STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 30. junija 1947 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) -$7.00 For Half Year—(Za pol leta)------4.00 For 3 Months—(Za 3 mesece)---------2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)--$8.00 For Half Year—(Za pol leta)--4.50 For 3 Months—(Za 3 mesece)-----2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto)------$9.00 For Half Year—(Za pol leta)--5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 MARSHALLOV NAČRT ZA POMOČ EVROPI Preteklega petka se je v Parizu začela konferenca v zvezi z Marshallovim načrtom za obnovo Evrope. Mnogo nad je položenih v to konferenco, ki bo soglasno s predlogi ameriškega državnega tajnika George Marshalla obravnavala vprašanje kako se da posameznim evropskim državam, ki so bile v vojni strahovito razdejane, pomagati, da se ekonomsko zopet postavijo na lastne noge. Dejstvo,, da je sovjetski zunanji minister Molotov z 89 svetovalci odpotoval v Pariz, da se te konference udeleži, je jasen znak, da je Sovjetska zveza pripravljena na sodelovanje in da s svoje strani polaga veliko nad v ta Marshallov načrt, ki vsaj za sedaj zagovarja resnično ekonomsko sodelovanje a ne tisto "ekonomsko" pomoč, pod katero se po Trumanovem načrtu oborožujejo proti-demokratske režime Grčije, Turčije, Irana itd. Marshallov načrt je nekaj popolnoma novega navzlic temu, da detajli in pogoji, pod katerimi bodo Zedinjene države sodelovale, še niso znani. Z Marshallovim načrtom utegne priti do radikalne spremembe glede ciljev in namenov vsake ekonomske pomoči, ki so jo in jo še vedno Zedinjene države prožajo drugim državam. Trumanova doktrina se naprimer tudi sklicuje na "ekonomsko pomoč," toda cilji in nameni so pa vse nekaj drugega kot pa "ekonomska pomoč." Ti cilji so utrjeVanje nedemokratičnih vlad v Grčiji, Turčiji in povsod, kjer je to utrjevanje potrebno. Kot pretveza, seveda, služi "nevarnost, ki jo predstavlja komunizem." Trumanova doktrina stremi po vojaškem spodbijanju komunistične nevarnosti in so pri tem popolnoma vojaškem značaju deležni največje pomoči ravno tisti, ki kažejo največ sovraštva in borbenega razpoloženja proti Sovjetski zvezi in proti levičarjem. Poleg tega Trumanova doktrina predstavlja surovo vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kot je to slučaj v Italiji, ali pa Franciji, katerim se je postavilo čisto političen pogoj, namreč če hočejo dobiti "ekonomsko pomoč," morajo iz svojih vlad izobčiti komunistične predstavnike. Trumanovo doktrino so ostro kritizirali ne samo Henry Wallace, ampak tudi drugi znani Amerikanci, kot je na pr. sam republikanski predsedniški kandidat Stassen, ki verujejo, da je s Trumanovo doktrino postavljena podlaga za tretjo svetovno vojno. Da je Marshall predložil svoj lastni načrt za ekonomsko pomoč evropskim državam je dokaz, da so v mero-dajnih političnih krogih Zedinjenih držav sprevideli, da Trumanova doktrina ne more uničiti to "komunistično" nevarnost s silo, in da poleg popolnoma vojaškega spodbijanja "komunistične nevarnosti" obstoji—kakor to zatrjujejo tudi drugi—popolnoma ekonomski način tega spodbijanja. Henry Wallace in sam Stassen naprimer verujeta, da je najbolj učinkovita borba proti komunizmu ta, da se v ekonomski kaos vržene države dvigne iz bede in pomanjkanja, da se jim proži resnično ekonomsko pomoč, katero bo uživalo ljudstvo, a ne klike, katere so začasno na oblasti. Marshallov načrt je nov poizkus, da se poSzvame reševanje ekonomskih problemov Evrope s popolnoma drugega stališča, kot pa je tisto označeno s Trumanovo doktrino. Poleg tega, Marshallov načrt ne stremi samo po reševanju evropskih problemov, ampak tudi po reševanju ekonomskih problemov Zedinjenih držav. Ni dvoma, da bi Sovjetska zveza in istotako posamezne države v vzhodni Evropi bile naklonjene vzpostavi j en ju trgovinskih odnošajev z Zedinjenimi državami pod pogojem, da ti trgovinski odno-šaji ne bi vsebovali nobenih namenov vmešavanja v njih notranje zadeve. Evropa je bila v vojni strahovito razdejana. Toda razdejane niso bile samo države v zapadni ampak tudi države v vzhodni Evropi, kot so Sovjetska zveza, Poljska, Cehoslovaška, Jugoslavija, Albanija itd. * Da bi Marshallov načrt za pomoč evropskim državam pri njih obnovil bil-res uspešen, je prvi pogoj, da se to pomoč nudi ne na podlagi političnih predsodkov, ampak na podlagi potreb. Zedinjene države ne bi smele vplivati na politični razvoj evropskih držav z dolarsko diplomacijo in ne bi smele nuditi pomoč državam, ki v preteklosti ne samo, da niso ničesar prispevale za skupno zmago zaveznikov nad fašizmom, ampak so bile direktno na strani faši- ETBIN KRISTAN: PREDSEDNIKOVO POROČILO DRUGI KONVENCIJI SANS-A (Nadaljevanja in konec) Slovenski ameriški narodni svet ni delavska organizacija, vendar pa je pretežno družba delavcev, ki tvorijo ogromno večino naše narodnosti v tej deželi. Večina našega članstva pripada tudi tej ali oni delavski organizaciji. Zato ne more SANS ostati ravnodušen v oči-gled nevarnosti, ki preti težko pridobljenim delavskim pravicam. V času vojne je ameriško delavstvo storilo za dosego zmage nad fašizmom več kot svojo dolžnost. Delovne ure so se neizmerno podaljšale, delalo se je ob nočeh, ob nedeljah in praznikih, povrh tega je delavstvo plačevalo visoke davke in vlagalo ogromne vsote za nakup vojnih bondov, ki je tudi služilo vojnim naporom. Mlajši so šli v vojno službo in na tisoče jih je žrtvovalo svoja življenja. Enako so doprinesle tudi ženske več kot svoj normalni delež s tem, da so nadomestovale vojake po tovarnah in pri drugih podjetjih, opravljajoče dela, ki nikdar prej niso bila prisojena njihovemu spolu. Druge so služile kot bolničarke in kot ne-kombatantke služile tudi v vojski in mornarici. Takrat so se tovarnam v znak priznanja dajale posebne zastave, sedaj pa so naenkrat vse te zasluge pozabljene in v zakonodajah pri-hajo en protidelavski zakonski načrt za drugim na dnevni red. Tendenca, da se delavskim organizacijam odvzame možnost uspešnega zastopanja delavskih interesov, je postala popolnoma očitna in SANS bo moral še odločneje kot doslej stati na strani zavednega delavstva. Kar se tiče stare domovine, je SANS storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da se ji priznajo pravice, ki ji kot zaveznici _ gredo na podlagi narodnostnih in gospodarskih razmer, z ozirom na njene ogromne žrtve in iz razloga, da se zagotovi trajen, to se pravi pravičen mir. SANŠ je vedno stal na stališču, da mora sporazum, ki je bil dosežen med zavezniki, brez obzira na njihovo domačo politiko ostati v veljavi tudi po končani vojni in da se mora na taki podlagi zgraditi novi svet. SANS je bil in je prepričan, da so dobri odnošaji med Zedinjenimi državami v interesu obeh, in je vložil vse svoje sile z namenom, da se dosežejo in utrde. Ko je, na primer spoznal, da so v Washingtonu popolnoma napačno poučeni o dejanskih razmerah na Primorskem, je storil vse, da se pojasni to vprašanje. Enako je ravnal tudi z ozirom na koroški problem, ki se za-padnim velesilam ne zdi tako važen kot je v resnici. O korakih, katere je SANS storil v teh in drugih slučajih, bo poročal naš tajnik, kateremu je treba priznati, da je vlagal vse moči, kolikor mu je njegovo delo pri SNPJ dopuščalo, za izpolnitev SANS ovih nalog. Ce se ozremo nazaj v čase, ko je bilo tako rekoč treba orati ledino med Slovenci v tej deželi, na cilje, katere je SANSu dal Slovenski narodni kongres, na prvotno indiferentnost ameriških krogov, na polena, ki so mu jih nasprotniki metali pod noge, so danes pač lahko pravi, da je SANS pošteno opravil svoje delo, za katero je bil ustanovljen in da je dosegel več kot se je v prvih dneh težav in zaprek moglo pričakovati. Res, da se ni izpolnilo vse, kar smo želeli in upali. Saj tudi Jugoslavija sama ni mogla premagati vseh neopravičenih nasprotij. Toda vseh časov še ni konec in kadar spoznajo sedanji dvomljivci, da je vendar pravičnost edina zanesljiva podlaga za trajni mir, bodo tudi Slovenci dobili, kar je po vsej pravici njihovo. Zasluga za rezultate SANS-ovega dela, ki je prebredlo vse krize in premagalo vse težave, včasih zelo resne in doseglo toliko, da je dobilo priznanje stare domovine, pa ne gre nobenemu posamezniku, ne predsedniku, ne posameznim članom ek-sekutive in glavnega odbora, temveč vsemu članstvu, ki je v duhu videlo cilje, za katere se je boril SANS in mu je ostalo zvesto kljub vsem naporom nasprotnikov. Nekateri so delali več, drugi manj, toda brez solidarnosti, ki se je najjasneje kazala takrat, ko je reakcija napenjala vse moči in rabila najmanj plemenita sredstva, da bi resnica o bratih in sestrah onkraj morja, o njihovih nadčloveških bojih, o njihovih mukah zma. Neprijeten vtis na primer ustvarja tudi dejstvo, da je takoj ko je Sovjetska zveza bila povabljena na pariško konferenco v zvezi z Marshallovim načrtom odobrena po Trumanovem načrtu pomoč Iranu, kateremu je odobreno $25,000,000 za nakup vojaških potrebščin. Iranska vlada je to "pomoč" plačala s tem, da je obnovila svojo vlado na ta način, da so v njo bili vključeni člani, ki so zelo naklonjeni Zedinjenim državam. Od pariške konference se pričakuje mnogo. Predvsem je tu vprašanje, ki je zadnja leta ustvarilo napet položaj v odnošajih med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. Če se bo našlo res iskreno in pošteno rešitev ekonomskih problemov Evrope s tem, da se posameznim evropskim državam b^ez vsakega zunanjega vpliva dovoli, da si ustvarijo svoj lastni načrt obnove, pri kateremu jim bodo Zedinjene države pomagale brez, da bi postavljale neke pogoje, ki bi njih neodvisnost ogrožali, se lahko pričakuje, da bo s tem ustvarjena dobra podlaga za bolj prijateljske odnošaje med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo. V Zedinjenih državah obstojajo močne, Sovjetski zvezi sovražne skupine, ki smatrajo, da bi Zedinjene države morale dati pomoč samo tistim državam, ki so se posebno odlikovale s svojo borbo "proti komunizmu" in katerih proti-sovjetsko stališče je znano. Te skupine seveda najbolj vneto podpirajo Trumanovo doktrino. Toda če je Marshallov načrt za ekonomsko pomoč Evropi iskren in ne vsebuje nobenih proti-sovjetskih predsodkov, bi se moralo zloglasno Trumanovo doktrino takoj uničiti, ker ta ne stremi š svojim ekonomskim programom, da pomaga obnovi v vojni razdejane Evrope, ampak stremi za ohra-njenjem starega reda. Še enkrat se bo na pariški konferenci poskušalo najti rešitev za prijateljsko sodelovanje med posameznimi državami enega sveta neglede na razlike v ekonomskih sistemih. In če bo konferenca uspešno zaključena bo tudi mir na svetu učvrščen. in žrtvah, pa tudi o izdajstvu odpadnikov — ne prišla na dan in zaprla pot povratka tistim, ki so v prejšnjih blaženih časih zatirali in izžemali ljudstvo in katerih se je narod naposled to-tel iznebiti, da bo mogel svobodno dihati. Prepričan sem, da ostane ta solidarnost tudi v bodoče trdna in da bo rodila šs lepše sadove. Individualizem je lepa reč, ampak tisti, ki ga danes najbolj poudarjajo, so bodisi kratkovidni, ali pa jim lepa beseda služi le za zakrinkanje temnih namenov. Nikjer na svetu niso pravice posameznika neomejene, kajti kjer bi bile, bi vladala anarhija. Razlika pa je v tem, da so ponekod prilago-dene interesom celote, drugod pa je slabejši, zlasti gospodarsko slabejši, izročen samovolji močnejšega. Kateri sistem je boljši za ljudstvo in bolje zaslu-žije ime demokracije, lahko presodi vsak, kdor zna misliti s svojo glavo in ga velika polna mošnja ni zaslepila za usodo tistih, ki mu napolnjujejo blagajne. Prišel bo čas, ko se bo tudi ameriško delavstvo zdramilo in spoznalo, da ne more pričakovati prijaznih zakonov, dokler jih ne bo samo izdelovalo po zastopnikih, ki jih samo, neodvisno voli in jih lahko odpokliče, ako ne izpolnjujejo obljub. Kadar pride to prebujenje, bo tudi SANS imel nove važne naloge, da bo dajal informacije o zadevah, o katerih je bolje poučen od drugih. Tragedija angleških laboritov je največ v tem, da so iz Churchillovih časov podedovali aparat, ki ga niso mogli izpremeniti čez noč, pa dobivajo informacije od to-rijskih diplomatov, ki si vsi mencajo roke, ko vidijo, da se na Grškem, v Palestini in drugod godi prav to, kar bi se godilo, če bi bila še vedno konservativna stranka na krmilu. Pravilne informacije so zlasti v kritičnih časih neizmerno važne, včasih naravnost odločilne in SANS ne sme nikdar izpustiti tega dejstva izpred oči. Ves čas, odkar sem imel čast biti predsednik Slovenskega ameriškega narodnega sveta, smo v izvrševalnem kakor tudi v glavnem odboru delali kot bratje in sestre. Izgubili smo nekoliko članov, ki se niso mogli trajno upirati silnemu pritisku od zunaj, toda to ni ustavili smotrenega dela. Menda lahko pravim, da je bilo naše sodelovanje vedno prijateljsko in za vse člane eksekutive zadovoljivo. Upam, da je to zadovoljevalo tudi naše članstvo, ker sicer ne bi bili dobili tiste podpore od njega, ki se je izkazala vselej, kadar je bila potrebna kakšna akcija, bodisi na političnem polju, ali ko smo izdali klic za gmotno pomoč rojakom v stari domovini. Naj mi bo dovoljeno, da izrečem vsem, ki so se lotevali tega težkega dela z navdušenjem in požrtvovalnostjo in dosegli nad vse lepe uspehe, zlasti z ozirom na to, da Slovenci v Ameriki nimamo milijonarjev, najiskrenejšo zahvalo. Prepričan sem, da bo hodil SANS tudi dalje po enaki poti, da se bo članstvo pomnožilo in bo še aktivnejše, da bo nova eksekutiva enako složno delala kakor je stara, da bo vedno stala na braniku pravičnosti in se borila za cilje, ki so bili tako enodušno sprejeti na našem prvem kongresu. Saj se vsi zavedamo, da nobena noč 'he more biti večna. Pred nami so še oblačni dnevi z bliskom in gromom, toda kdo bi se po vsem, kar smo preživeli, ustrašil nekoliko vihre? Dvignite glave, izbočite prsi, ker se nimate bati ničesar in ste lahko junaki, dokler je pravičnost vaša najmočnejša zaveznica in svoboda vaš cilj! Ves vaš trud bo poplačan, kadar neizogibno napoči dan vaše zmage in slave, do svobode. Smrt fašizmu, svoboda narodu! N JUGOSLAVIJA ZANIKALA VESTI 0 GRŠKIH OBMEJNIH INCIDENTIH "Pododbor Združenih narodov je bil naF ' in grški vladi," pravi jug. anski uradnik ATENE, 29. junija—Pododboru komisije Združenih narodov, ki vrši preiskavo v zvezi z obmejnimi incidenti na mejah Grčije, je Jugoslavija danes zabranila dostop na njeno ozemlje. „ Madžarski premier proti ukinitvi privatne lastnine DEPRECEN, Madžarska, 29. junija—Madžarski premier, La-jos Dinnyes, je danes v svojem govoru, ki ga je imel ob priliki volilne kampanje, izjavil, da bi ukinitev privatne lastnine pomenila smrt njegove (Stranke malih posestnikov. "Ne, samo stranka, ampak tudi dežela bi izkopala svoj lastni grob, če bi sledila vzgledu držav, ki niso za privatno lastnino." S svojim govorom je Dinnyes odprl volilno kampanjo stranke malih posestnikov, ki se namerava udeležiti jesenskih volitev. "Kmetje so naklonjeni sodelovanju z marksističnimi strankami, toda mi nismo in nikoli ne bomo marksisti," je izjavil na tem shodu drugi govornik in sicer predsednik stranke malih posestnikov, Istvan Dobi. Madžarski premier je obljubil, da se bodo volitve vršile, "še predno bo grozdje dozorelo." INDONEZIJI SVETOVANO, NAJ SODELUJE PAPEŽ ODLIKOVAL PREDS. ARGENTINE RIM, 28. junija. — Papež Pij XII. je danes podelil argentinskemu predsedniku Juanu Peronu "Veliki križec papeškega reda." Odlikovanje, ki je drugo po svojemu značaju, je bilo poslano iz Vatikana v argentinsko ambasado dan po sestanku^ ki ga je Peronova žena imela s Sv. očetom. Vatikanski krogi so izjavili, da je s tem odlikovanjem dano Argentini priznanje, za njen prispevek "pri olajšanju trpljenja tistih, ki so v vojni trpeli." (Kot je poročalo ameriško časopisje, je Argentina dala zavetišče tisočim vojnim zločincem, med njimi Mussolinijevemu sinu Vittoriu. Pa ne, da so ti zločinci, fašisti in nacisti, "tisti, ki so v vojni trpeli?") Iznajditelj povečal prpizvod-njo za 323%.—V kovinarski tovarni "Maršal Tito" v Petrovu v Makedoniji je Peter Zafirov-ski izpopolnil stroj, tako da je mogoče opravljati tri delovne procese hkrati. Prej so bili pri istem delu zaposleni trije delavci, zdaj ga opravi en sam. * Prihod prvih češkoslovaških turistov na Jadran. — Te dni je prispela v Split prva skupina češkoslovaških turistov s posebnim direktnim vlakom. Naslednje skupine turistov bodo prihajale vsakih 15 dni s posebnim izletniškim vlakom. Sezona bo trajala do 8. oktobra. Pododbor je imel namen, da< jutri obišče pozorišče treh obmejnih incidentov, o katerih trdi grška vlada, da so se pripetili marca in aprila meseca. V telegramu pododbora je jugoslovanska vlada izjavila, da je preiskava ugotovila, da spjoh ni bilo nobenih incidentov, ki jih grška vlada omenja, in da zaradi tega ni "nobene podlage, da se izvrši preiskavo izmišljenih incidentov, ki imajo namen, da zakrijejo grško vlado." ' Uradnik jugoslovanske vlade je izjavil, da je pododbor dokazal, da ni merodajen, ko je prezrl položaj v sami Grčiji vključno borbe, ki so se vršile v samem mestu, kjer pododbor ima svoj sedež." Uradnik je pristavil: "S svojim stališčem je pododbor dokazal, da je naklonjen grški vladi." Glavna preiskovalna komisija Združenih narodov pa je pred kratkim poročala, da je z večino glasov "Jugoslavija kriva podpiranja proti-vladnih grških ge-rilcev." •fi Rusija ne bo vetirala ameriške predloge? LAKE SUCCESS, 29. junija— Večina članov Varnostnega sveta Združenih narodov so danes izjavili, da je dosti izgledov, da Sovjetska zveza ne bo vetirala ameriške predloge za ustanovitev miru na Balkanu. Zedinjene države so predlagale, da se uporabi, če bo potrebno, tudi silo, da se onemogoči Jugoslaviji, Albaniji in Bolgariji podpiranje grških gerilcev. BATAVIA, 28. junija,—Ameriški državni oddelek je danes svetoval Indoneziji, naj "brez odlašanja sodeluje pri ustvarjanju začasne federalne vlade republike." Obenem pa je obvestil indo-neško vlado, da bodo Zedinjene države pričele razmotrivati o finančni pomoči Indoneziji, čim bo taka vlada ustanovljena. Zedinjene države prodale Kitajski 130 milijonov nabojev Nacionalisti se nadejajo, da bodo dobili še več pomoči NANKING, 28. junija. — Vladni nacionalistični krogi so danes pozdravili ameriško pomoč, ki so jo dobili v obliki prodaje 130,000,000 nabojev. Naboje je kitajski nacionalistični vladi prodala ameriška komisija za zunanjo likvidacijo. Kitajski nacionalisti verujejo, da je ta prodaja nov dokaz, da se bo ukinila prepoved za pošiljke vojaškega materijala v Kino. Državni oddelek Zedinjenih držav, ki je obelodanil vest o prodaji nabojev, je označil prodajo "za izjemni slučaj." Obenem z obelodanjenjem te prodaje je podal izjavo predsednik Eksportno-importne banke, William Martin, ki je rekel, da je banka pripravljena, da odobri finančno pomoč za "posamezne projekte v Kini". Te izjave, kot se veruje, so bile podane, da se dvigne moralo nacionalističnih čet in da se pospeši proklamacijo s katero a« pozivlje na "hitro uničenje komunistične vstaje." Neki visok uradnik kitajske nacionalistične armade je izjavil, da Kina potrebuje veliko posojilo iz Zedinjenih držav, da "stabilizira svoj ekonomski položaj," do čim je neki drugi uradnik izjavil, da Kinajpotre-buje ameriško pomoč v "vojnem materijalu, sirovinah in strojih." 30. junija 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 PROGRESIVNE SLOVENKE AMERIKE PROGRESSIVE SLOVENE WOMEN OF AMERICA Ustanovljene dne februarja, 193Inkorporirana dne 27. junija, 1988. GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO GLAVNI ODBOR "PROGRESIVNIH SLOVENK" Supreme Board Members of "Progressive Slovene Women of America" PREDSEDNICA: Cecilija Subelj I. PODPREDSEDNICA: Agnes Zalokar II. PODPREDSEDNICA: Millie Bradač TAJNICA: Josie Zakrajšek, 7603 Cornelia Ave. BLAGAJNIČARKA: Marion Bashel POMOŽNA TAJNICA: Joyce Gorshe ZAPISNIKARICA: Frances Gorshe NADZORNICE: Jennie Skrl, Anna Pollock, Mary Ster, Cecilija Golob PROSVETNI ODBOR: Justine Pretnar, Mary Vogrin, Eleanore Kline, Frances Hudovernik, Gusti Frančeškin, Mary Zakrajšek UREDNICA: Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio Žena, izkoristi prid ob l j eno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej! anaoaaanMasioMOft: CAS ZA NAŠ RAZMAH JE NAPOČIL Kar se porodi iz takega idealizma, kot so se porodile "Progresivne Slovenke Amerike" leta 1934 v metropoli ameriških Slovencev, to mora živeti, uspevati in se širiti. Vse, ki smo bile navzoče pri ustanovitvi in ki smo pristopile in se oprijele naše napredne ženske organizacije pozneje tekom njenega vztrajnega in požrtvovalnega dela, smo vedele, da bo napočil prej ali slej čas, ko nam bo vspričo naše trdne volje in odločnosti mogoče zbuditi zanimanje naših naprednih žena po ostalih naših naselbinah in tako ojačiti celokupno napredno orijentira-no delovanje v Ameriki. In ta čaa je očividno napočil sedaj. "Progresivne" smo z našim delom v pomoč trpečim v domovini tekom preteklih let prepričale naše vodilne može in žene sirom Amerike, da naša organizacija ni kaka skupina puhloglavih in častihlepnih osebnosti pač pa resna in času odgovarjajoča organizacija, kakršnih nimajo niti številčno večje narodnostne skupine. Pokazale smo tudi, da vzlic temu, da nas je v Clevelandu le nekaj stotin, vendar smo izvršile tako ogromno delo, kot da nas je tisoče. To delo je našlo sedaj odziv in očividno stojimo na pragu tiste dobe v zgodovini napredne ameriške žene slovenskega porekla, ko bomo strnile vse naše sile, da omogočimo razvoj lepši in popolnejši demokraciji tu v naši novi domovini in pri-pomoremo do sloge in harmonije med narodi sveta, poleg vr-šitve vsakdanjih praktičnih gospodinjskih nalog. Vest, da bodo organizirale napredne žene v Chicagi krožek "Progresivnih Slovenk Amerike" nas navdaja z upravičeno radostjo in pričakovanjem, da sedaj ne bo dolgo, ko bo zrastel krožek "Progresivnih" v sleherni napredni naselbini. Res je vzelo dolgo vrsto let, predno je prodrlo spoznanje, da naša organizacija ni nekaj na pesku zgrajenega nekaj začasnega in brezpomembnega, pač pa da je nekaj krepkega, žilavega in življenje vsebujočega. Drevje, ki raste h l»?o ne nudi človeku lesa trajne vrednosti in isto je z organizacijami. Naš začetek je bil skromen, delo naporno, toda hvaležno, ker našle smo ši-rokogruden odziv in razumevanje. Dokaz, da imajo naše somiš-ljenice v Chicagi resno voljo ustanoviti krožek naše organi-zacije je pismo, katero je prejela naša Eva Coff od Frances Vider iz Chicage, v katerem izraža željo, da bi ji poslala pravila in druge informacije o načinu našega delovanja. Tudi Milan Medvešek je omenil v poročilu o konferenci "Prosvetne Matice", da je v teku tozadevno gibanje. Torej ni dvoma," da ' se mora iz vsega tega nekaj roditi in da bodo Čikažankam gotovo kmalu sledile tudi napredne žene v Waukeganu, Milwaukee ju, Detroitu in drugod. K popularnosti "Progresivnih Slovenk" in k spoznanju, da bi bili krožki po naselbinah v veliko oporo in za večji razmah progresivnega dela med nami, je prišlo v veliki meri za časa zborovanja' SANSa v Clevelandu. Bilo je očitno, kot beli dan, da ravno v Clevelandu, kjer je naša organizacija aktivna zadnjih 13 let, je bilo naše ljudstvo najbolj zbujeno In najbolj požrtvovalno pri delu za SANS, otroško bolnišnico, itd. Res je slovenska naselbina v Clevelandu največja, toda, če bi ne bilo naših navdušenih žen, ki so vplivale na sejah, zborovanjih in vsepovsodi, bi uspeh gotovo ne bil tak, kakor je bil. Istotako je bilo očitno, da nam je bil naš napredni tisk, naše glasilo "Enakopravnost" v teh važnih dneh velike vrednosti. In žato se je v nas nekaj zganilo, spoznali smo, da moramo dati tem vrlim ženam priznanje in vpoštevanje tudi drugod, da moramo razširiti njih organizacijo, če hočemo dobro samim sebi in bodočemu razvoju, kar je naprednega, svobodnega in človeku koristnega. Spoznali smo tudi, da moramo podpreti naš napredni tisk, brez katerega bi bili neefektivni, skratka zelo zapostavljeni. Našim glavnim odbornicam, odbornicam krožkov in vsem agilnim članicam, ki ste toliko delale tekom zadnjih let, gre torej vse priznanje, da ste privedle organizacijo "Progresivne Slovenke Amerike" do tolikega priznanja, spoštovanja in ugleda med naprednim slovenskim narodom v Ameriki. Glas iz Chardona (Piše Ovinkarjeva) SANSova konvencija je za nami in istotako proslava 80-let-nice našega zaslužnega pisatelja in voditelja Etbina Kristana. Vse skupaj je bil en velik praznik, ena velika manifestacija napredne misli. Vsi, ki smo bili navzoči smo dobili nove volje, poguma in smisla za nadaljno delo. Ravno zato so slične priredbe tako potrebne in važne. Za nas so to neke vrste miselni in duševni banketi. Tu si osvežimo, okrepčamo in ojačimo duha, da potem lahko zopet znova zavihamo rokave in delamo kjerkoli in karkoli je potrebno. # Meni se zdi, da se ljudje, ki delajo v naši. javnosti kar nič ne starajo. Res leta gredo naprej, toda ko sem srečavala stare znance in znanke, kot Ovno-ve, Cainkarja, Zajčeve, Vidrovo Kristanove, Mentonove, Gorjup-pove, Odarjeve, Jurčeve in neštete druge so se mi zdeli vsi še tako vedri, mladi in polni navdušenja in življenje, kot pred dvajsetimi in tridesetimi leti, ko smo sanjarili o Jugoslovanski Republiki, ki je danes realno dejstvo. Vera v ideale humanitarnosti poživlja in mladi! Nekdo iz Detroita, če se ne motim, je bil Mr. Gorjup, me je vprašal zodnjič, če še vedno tako lepo pojem, kot sem tedaj, ko smo peli opero "Nikola Su bic Zrinski" v detroitski Orehe stra dvorani. Kajpada mu ni sem mogla odgovoriti. Saj veste, kaj pravi pregovor o lastni hvali! # Mentonovim in Ovnovim, zlasti Mici Oven kar ni moglo iti v glavo, kako bi mogla biti jaz farmarica. Ko sem jim povedala, da imamo v hlevu mnogo glav živine, da ne omenim štirih mačk, dveh psov, jato kokošk in račk, so menili, da bri-jem menda norce. — I, pa kdo vse to dela, molze, krmi, orje in seje? Ko jim povem, da midva sama, brez pomoči, zopet neverjetno zmigovanje. Ko so menili, da tako delo vendar ni za "kulturne" ljudi, sem jih končno prepričala, da leži pravzaprav vsa kultura v naši dobri materi zemlji. # To je vidno toliko bolj letos, ko je šla takorekoč narava na stavko in ogroža strašno deževje skozi sredozapad uničenje velikega dela ameriškega poljskega pridelka. Ob tem pisanju je blizu štiri milijone akrov najboljše zemlje v takozvanem "koruznem pasu" (corn belt) pod vodo in vodovje naših velikih rek, kot so Mississippi in Missouri še vedno podira jezove in nasipe ter poplavlja velikanske planjave obsejanih polj. Iz ozemlja, ki je letos najhuje prizadeto, dobiva Amerika skoro ves svoj koruzni pridelek. Fak-tično vsa živinoreja in kokošje-reja odvisi takorekoč na pridelkih iz teh najhuje prizadetih držav. » Tudi v Ohio in vzhodnih državah je prizadejalo deževje zadnja dva meseca hudo škodo. Ovsa nima skoro noben kmet v zemlji. Sedaj je za istega že prepozno. Koruzo pa so večinoma posadili v zadnjih dneh, torej cel mesec prepozno in je pridelek še popolnoma v dvomu, če bo namreč klasje dozorelo predno pride jesenska'slana. Isto je s krompirjem in drugimi zele-njavami. Vse gre v zemljo cel mesec ali več prepozno. * Seveda bi kdo mislil, da je to le kmetova briga in njegova škoda. Toda temu ni tako. Kakor položaj delavca v mestu prizadene kmeta, tako prizadene usoda kmeta in količina pridelka prebivalstvo v mestu. In položaj letos je eden najakutnej-ših v zgodovini tega naroda. Statistiki obetajo sicer na papirju, da bo vse po starem, toda kdor zna iz podatkov, ki jih čita, delati lastne zaključke, ta ve, da letošnjo zimo ne bo vsega v isti meri, kot smo vajeni v tej deželi. jajo, da bi si tu in tam vzele nekaj časa in se sešle v naravni ali če hočemo imenovati "božji krasoti" — v Gordon Parku. Se-li še spominjat^, kako prijetno je bilo lansko leto!? Nič posebnega in vendar tako dobro de človeku, podati se v prosto naravo in pozabiti za par ur vse, kar teži človeka. To je tako malo in obenem tako veliko za zdravje in razpoloženje, katero je v zvezi z zdravjem. Da ste dolžne same sebi varovati in pospeševati zdravje, pa itak same dobro veste. Zato vam rečem: Hiše so počiščene, razne priredbe v dvoranah so za nami, sedaj pa hajd v naravo kolikor le čas dopušča! Kako bi bilo kakšen četrtek? Malo preje pohiteti z delom, malo pa naj počaka in bo bolj z dobro voljo narejeno pozneje. Na svidenje v "svetišču" Gordon park! N. Sončni kotiček:.. ZDRAVSTVENI KOTIČEK Po tako dolgi zimi in večte-denskemu deževju je posijalo sonce v vsej svoji mogočni moči in oživelo vso naravo. Da ni tega mogočnega sonca bi tudi mi ne živeli. Naša dekleta se že pogovar (Prispeva Mary Vogrin, 19603 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. Zopet sem se namenila, da napišem par vrstic za naš sončni kotiček. Da nisem tako dolgo nič pisala je vzrok moje slabotno zdravje in pa žalostne novice, ki jih zadnje čase dobivam iz rodne domovine. Posebno me je zadel udarec, oziroma vest o izgubi moje nadvse ljubljene mamice, katero sem vedno upala, da jo bom še enkrat videla. A žal, smrt ne čaka. Ni mi bilo dano, da bi še enkrat videla njene mile očr in njen ocf trpljenja zgubani obraz. Odšla je v kraljestvo blaženosti in sreče. Kruta smrt pa je posegla tudi med naše vrste ter nam ugrabila našo tako priljubljeno sestro Leopoldo Oshaben od krožka št. 3 "Progresivnih Slovenk Amerike". Hudo nas je zadela njena smrt. Srca so se krčila žalosti, ko nas je na konferenčni večer pozvala naša predsednica, naj vstanemo v znak soža-lja in da izkažemo spominu po-kojnice zadnjo čast. Da, sestre, z njo smo izgubile vzorno in dobro članico. Njena roka se ni tresla, kadar je dajala. Prav vselej se je odzvala, kadar smo jo potrebovale. Priljubljena je bila po vsej okolici jn pri sosedih. To se je videlo, ko je ležalo njeno truplo na mrtvaškem odru. Bila je tudi skrbna in ljubeča mamica. Njena roka in njeno oko je bilo vsepovsodi. Zelo je ljubila svoj dom. Cesto je izrazila željo, da kadar bo umrla, da hoče ležati doma. Vedno je preurejevala in prenavljala svoj dom in kadar si šel mimo njih hiše, je bila na vrtu pri cvetlicah, katere je prav posebno ljubila, jih okopa-vala in zalivala. Ta njena ljubezen do cvetja .se je izkazala tudi ob njeni krsti. Krasili so jo nešteti venci in šopki in ko so nesli njeno truplo k zadnjemu počitku, je na njenem vrtu vse bujno cvetelo in ko so šli mimo teh krasnih cvetlic, so žalostno povesile glavice. Saj so začutile, da so izgubile skrbno roko, ki jih je tako nežno gojila in negovala. Odšla si od nas draga sestra, odkoder se več ne vrneš in kamor bomo prišli enkrat vsi. Počivaj v miru in naj ti bo lahka ameriška gruda! Soprogu, sinovom in vsem preostalim pa naše globoko sožalje! * Drage sestre, sedaj pa še nekoliko o naši letni konferenci, katero smo imele dne 16. maja in sicer v našem cvetočem Eu-clidu. Konferenca je bila zelo važna. Razmotrivale smo marsikaj v dobrobit naše organizacije, katera bi morala biti veliko, veliko večja, nego je. Saj naša je edina organizacija naprednega in človekoljubnega mišljenja. Naša dela so le za napredek in dobrobit človeštva. Posebno sedaj v teh kritičnih časih, ko se bije boj za obstanek malega človeka in je naša reakcija napela vse svoje sile, da stre in uniči vse pravice, katere nam je naš veliki predsednik Roosevelt obljubil in priboril in za katere so narodi štiri dolga leta trpeli in umirali. Vse te pridobitve skušajo danes zaustaviti z dolarji. Ali ljudskih množic in njih hrepenenja po pravici in svobodi ne bodo ustavili! Narodi nečejo biti več hlapci in sužnji tujih ali domačih izkoriščevalcev. Res mečejo in bodo še metali polena in zavirali napredek, toda ustavili ga ne bodo nikdar! Na obzorju je zasvetila zvezda Danica in meče svoje mogočne žarke po vesoljnem svetu in ne bo nikdar več zatonila. Tudi v našem Clevelandu nas poskuša naša reakcija ustaviti in sicer to pot nam hočejo v prvi vrsti ustaviti naš tisk, ker vedo, da se izve potom istega veliko dobrega in poštenega. Ali tudi s tem nas ne bodo ustavili. Ako nam tega vzamejo in zaprejo, zrastel bo novi, še večji in mogočnejši, ker narod ne bo nikdar tega dopustil! Zato, drage sestre, moramo tudi me napeti vse naše sile, da pomagamo in podpremo, kar nam je tako svetega. — Za enkrat smo določile v to svrho vsoto $500 in če bo treba, še veliko več! Pogumno stopamo naprej in se prav nič ne ustrašimo naših oportunističnih hlapcev, ki so naprodaj za skodelico leče! Drage sestre: Moje želja in vem, da je tudi vaša želja, da bi se naša organizacija razširila in postala velika in močna. Zato smo zopet odprle kampanjo za nove članice. Katera zavedna žena, še ni pri nas, naj prav gotovo pristopi sedaj in bo lahko s ponosom zrla naprej in ne nazaj! Imenik uradnic krožkov "Progresivnih Slovenk Amerike" Krožek št. 3. Delokrog — Euclid Mesečna seja vsako prvo sredo v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Cas: ob 7:30 uri zvečer. Predsednica Frances Gorjanc, podpredsednica Frances Julajli-ja, taj. - blag. Mary Ster, zapisnikarja Gusti Zup&nčič. Nadzornice Mary Medvešek, preds., F. Zaje in A. Zupančič. Poročevalki: Gusti Zupančič in Mary Medvešek. Prosvetni odbor: še ni poročano. Zastopnice za SANS še ni poročano. * Krožek št. 7 Delokrog — Mlajša generacija v Collinwoodu (Uradnjce še niso prijavljene) Društveni koledar (Progressive Slovene Women of America) ZA LETO 1947 Krožek št. 1. > Delokrog Collinwood Mesečna seja: Vsak prvi četrtek v mesecu v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Cas: Ob 7:30 uri zvečer. Predsednica: Angela Kalin, podpredsednica: Josephine Levstik, taj. in blag.: Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave., zapis-nikarica: Frances Wolf. Nadzorni odbor: Preds. Anna Brenčič. Amalia Terbižan, Marion Bashel. Prosvetni odbor: Josephine Levstik, Frances Wolf, Eva Coff in Mary Tomšič. Poročevalki: Mary Vidrich in Frances Wolf. Zastupnice za SANS: A. Terbižan, Mary Ogrinc," Theresa Gorjanc in Angela Kalin. * Krožek št. 2. Delokrog — St. Clair Ave Mesečne seje: Vsako tretjo sredo v mesecu v Slovenskem narodnem domu na 6417 St. Clair Ave. Cas: ob 7:30 zvečer. Predsednica Cecilia Šubelj, podpredsednica Frances Legat, taj. - blag. Mary Zakrajšek, 1038 St. Clair Ave. Henderson 6259, zapisnikarica Frances Gorshe. Nadzornice: Mary Somrak, Helen Mikuš in Jennie Poklar. prosvetni odbor: Ni poročano. I Poročevalka: Ni poročano.. Zastopnice za SANS: Ni poročano. JULIJA 6. julija, nedelja — Piknik zbora "Zarja" na SNPJ farmi. 6. julija, nedelja — Piknik Ženskega odseka Doma zap. Slovencev na 6818 Denison Ave. 13. julija, nedelja. — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih Slov. društ. doma na Recher Ave. 20. julija, nedelja — Piknik društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ na SNPJ farmi. 20. julija, nedelja — Piknik podružnice št. 106 SANSa na prostorih Slov. društ. doma, na Recher Ave. » 27. julija nedelja — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi. 27. julija, nedelja — Piknik Gospodinjskega kluba Slov. del. dvorane na Prince Ave. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. SEPTEMBRA 7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd. 14. septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na Waterloo Rd. 21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd. 28. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd. OKTOBRA 5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd. 5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave. 12. oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road 19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd. 26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd. NOVEMBRA 2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd. 9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd. 16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd. 16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave. 23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. 27. novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v SloV. nar. domu na St. Clair Ave. 30. novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Odbor. podr. št. 14 Slovenske ženske zveze za leto 1947: Frances Rupert, častna predsednica, Jennie Puncoh, predsednica, Antonia Svetek, podpredsednica, Mary Unetič, 922 E. 209 St., tajnica, Antonia Sterlekar, blagajničarka, Mary Štrukel, zapisnikarica. — Nadzorni odbor: Frances Globokar, pred., Frances Grčman, Agata Zaje. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 8. uri. AUGUST KOLLANDER v Slov. Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. • POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi. V PETEK 20. JUNIJA BO OTVORITEV EUCLID POULTRY COMPANY 549 EAST 185 ST. — JUŽNO OD BLVD. Imeli bomo polno zalogo prvovrstne perutnine in jajec. JOHN DEL MONTE Se priporočamo JERRY PETKOVSEK Mastrobuono Bros. - 13202 Union Ave. BRUSIMO IN POPRAVIMO ŽAGE IN STROJE ZA KOSITI TRAVO. SKyline 7639 Dvo-dnevna postrežba. Zanesljivo delo po zmernih cenah. '®®®®®®®®®®®®SXš>®^ Howard Johnson Restaurant Poznan za okusen sladoled, domačo kuho in domače pecivo , JE SEDAJ ODPRT — NA NOVEMU NASLOVU 22350 LAKE SHORE BLVD. v novemu Shore-Center poslopju Za j trek se ser vir a pri counter ju—7.30 do 11. zj. § Obednica je odprta od 11.30 zj. do 1. zj. I I' I c.j STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ^0<>0<>0<>000000000000000000000000<>< t JOHN GALSWORTHY TEMNI CVET ROMAN '^ooooooooooooooooooooooooooooo<( (Nadaljevanje ) Polkovnik jo je zelo sumljivo pogledal. Dolly je govorila o tem kot o tragediji, izgovorila je celo besedo "velika strast", zdaj pa ti pride s tako opazko! Nato so se mu gube polagoma razživile, in stisnil jo je čez pas. Mrs. Ercott se tej prijaznosti rti ustavljala. "Vzemi samo Olivo," je rekla. "Meni se res noče iti." Ko je polkovnik prišel po svojo nečakinjo, jo je našel pripravljeno za odhod; nič kaj navdušeno je vprašal za Cramier-ja. Bilo je videti, da mu ni nič povedala. Olajšan in vendar nekoliko v zadregi je zamomljal: "Saj njemu najbrž ni do tega, da bi šel?" "Če bi šel on, ne bi šla jaz." Po tem mirnem odgovoru so polkovnika zopet napadle vse njegove bojazni. Odložil je svoj beli cilinder in jo je prijel za roko. "Draga moja," je rekel, "nerad bi se ti vsiljeval; vendar — vendar — ali morem kaj storiti? Hudo mi je, ker vidim, da si nesrečna!" čutil je, kako mu je roko vzdignila in pritisnila nanjo svoj obraz. Zabolelo ga je, in z drugo roko, ki je tičala v svetli, novi rokavici, jo je pobožal po laktu. "Prav lep dan bova imela, ljuba moja," je dejal, "in bova vse to pozabila." Poljubila mu je roko in se obrnila proč. In polkovnik si je prisegel, da ne sme biti nesrečna — ta ljuba stvarca, - tako tenka in ravna in prelestna v svoji biserno sivi obleki. In zbral je vse svoje sile in si krepko gladil z rokavom beli cilinder, ker je pozabil, da te vrste klobuk sploh nima dlake. In tako se je med potoma kar cedil od same prijaznosti, ustregel je vsaki njeni želji še preden jo je izrekla, pravil ji je zgodbe iz indijskega življenja in se ž njo skrbno posvetoval, na katerega konja bi stavila. Vojvodov seveda ni kar tako, toda še neka druga žival se mu je močno prijela srca. Njegov prijatelj Tabor mu je razodel skrivnost — Tabor, ki ima najboljše arabce v vsej Indiji — in še po prilični ceni. Najsi polkovnik pravzaprav ni nikoli igral, mu je le godila misel, da mu bo njegov izbranec res kaj poštenega prinesel — ako dobi; da bi utegnil izgubiti, ga ni posebno vznemirjalo. Sicer pa ga bosta videla v ograjku in ga sama presodila. Ograjek je pravi prostor, daleč od prahu in trušča — Olivi bo všeč! Ko sta bila na dirkališču, sta prvo dirko izpustila; polkovniku se je zdelo važneje, da bosta obedovala. Hotel je videfi več barve na njenih licih, hotel je, da bi se smejala. Imel je povabilo od svojih nekdanjih tovarišev iz polka v njihov voz, kjer bo šampanjec brez dvoma dober. In bil je nanjo tako ponosen, za vse na svetu je hotel videti, kako jo bodo tisti mladi dečki občudovali; dasi je bilo pravzaprav proti pravilom, jemati mednje dame. Tako sta se napotila v ograjek šele pred začetkom druge tekme. Tukaj so slovesno sprevajali konje dirkače, okrog vsakega se je motala gru-čica ljudi, ki so jim pregledovali noge od zdolaj navzgor in rebra od zgoraj navzdol, da bi dognali, ali se je vredno zanje zavzeti; nekaj jih je bilo med njimi, ki so hoteli pregledati vsega konja naenkrat. Hitro sta našla žival, ki je bila polkovniku priporočena. Bil je ko- stanjevec z zvezdo na čelu, ki se je gizdavo šetal v oddaljenem kotu. Polkovnika, ki je imel res konje rad, je bilo samo občudovanje. Ugajala mu je njegova glava in pregibice; nad vse pa oko. Krasna žival, vsa bistra in ognjevita — mogoče v ramenih za spoznanje prerav-na za dir po klancu navzdol! In sredi te preiskave se je zalotil, da strmi v svojo nečakinjo. Kakšno pasmo razodeva to dete z nežno vzbočenimi obrvmi, malimi ušesi, in lepimi, ozkimi nosnicami; in kako se giblje — tako varno in prožno. Prelepa je, da bi trpela! Sramota! Da ni tako lepa, se ta mladič ne bi bil vanjo zaljubil. Da ni tako lepa — ne bi ta njen mož — ! In polkovnik je povesil oko, zmeden od odkritja, ob katerem se je spotaknil. Da ni tako lepa! Ali je s tem že vse rečeno? — Cinizem njegovih razmišljanj ga je, vrgel na nekam opolzko pot. In vendar, kakor da mu jih nekaj v njem potrjuje. Kaj torej? Ali naj pusti, da jo tadva med sabo raztrgata, uničita, ker je tako lepa? In to njegovo odkritje — da izvira strast iz češčenja lepote in topline, oblike in barve — ga je strašno burkalo, zakaj filozofi-rati ni bil prav nič vajen. Misel Dela za moške se mu je zdela izredno surova, celo nemoralna. Dekle da bi stalo med dvema pohlepoma — ptica med dvema jastreboma, sad med dvoje ust! Tako gledanje na stvari mu ni prej nikdar prišlo na um. Misel, da mož Mastno grabi po svoji ženi, misel, da se meče ta mladi mož, ki je videti tako mil, zviška nanjo; in misel, da bo, kadar ona uvene, izgubi svojo lepoto, poželjenje teh dveh, da, vsakega moškega, zamrlo — vse te strašne misli so ga tem bolj bolele, ker so tako nenadoma planile vanj. Tragična stvar! Tako je rekla Dolly. Čudno bistrovidne so ženske! Toda hitro se je spomnil svojega sklepa, da mora biti današnji dan prijeten dan, in naglo se je vrnil k preiskavanju svojega ljubljenca. Mogoče bi treba tvegati nanj bankovec ob deset funtov, in bolje, če se vrneta k tribuni! In ko sta šla, je videl polkovnik mladega mo- 30. junija 1947 Dela za ženske Prijazna žena, ki želi dober dom, za družbo ženski in njenim otrokom. Zglasite se po 3. uri popoldne. SU 1627. Hišna opravila; izurjena kuharica; mora imeti rada otroke; ima sobo in kopalnico na 2. nadst. Izvrstna plača. Mora imeti priporočila. — DA 2680. TICK OPERATORICA izurjena, ali dekle, ki zna delati na posebnemu šivalnemu stroju, da se izuči za Tick operatorico. Unijska plača, prijetne delovne razmere. IDEAL BEDDING & MFG. CO. 4046 Superior Ave. KUHARICA in pomočnica pri hišnem delu; pod 50. letom starosti. Ima lastno sobo, kopalnico in radio. Nič pranja ali težkega dela. Mora imeti rada otroke. Dobra plača. ER 1711 POPRAVLJAČ AVTOV Prvovrsten. Plača od ure. MID-TOWN BODY 2985 East Ulth Si. ZA VZPOSTAVLJENIH FORNEZOV Izurjeni. Plača $125 tedensko. INTERNATIONAL HEATING CO, GA 6274 YARD MAN DELO V SKLADIŠČU LESA Izurjenost ni potrebna. Plača od ure poleg bonusa. AMERICAN BOX CO. 1900 W. 3 St__MA 4221 Popravljač avtov kombinacijska plača—enostavna plača z jamstvom dovoljšnjega dela. Najvišja plača. BARBER MOTOR INC. 2900 MAYFIELD ZIDARJI Unijski. Smith Rd., južno od Brookpark Rd. HADLOCK-KRILL CO. i TESARJI načrt za 300 domov; dobra prilika za dobre delavce. Plača od ure. Warrensville-Center Rd. pri Scots-dale, V2 milje južno od Kinsmana. Robert Dvorak — LO 4040 Postrežček za skladišče s prtljago Zmožen, zanesljiv, trezen. Med 45 in 55 let starosti. Tedenska plar ča. Zglasite se osebno. HOTEL STATLER CHECKROOM, med 9. zj. in 1. pop. SHAPER OPERATOR za nočno delo; radial drill press operator. Mora imeti svoje orodje in si sam postaviti delo. 45 ur tedensko. Visoka plača od ure. YODER CO. 5500 Walworth Ave., ME 0520 BARVANJE ZNOTRAJ IN ZUNAJ Izvrstno delo po izurjenih barvar-jih. Delo je popolnoma jamčeno. M. Kolibas & Associates OR 2280 Nujno potrebujem 2 BARVARJA Enega preddelavca in enega vajenca. Pokličite kadarkoli: FA 2745 OPERATORICE ZA ŠIVALNE STROJE za izdelovanje obleke za deklice. Visoka plača od komada; prijetno delo. Počitnice s plačo in zdravstvena zavarovalnina. KAREN SUE TOGS 1426 W. 3 St., soba 516 HIŠNA OPRAVILA 20 do 30 let stara; navadna kuha; na zapadni strani mesta. Dobra plača. Pokličite ED 1783 IZURJENA ŽENSKA ZA DELO V RESTAVRACIJI Plača od ure. ^Priporočila. Zglasite se osebno. JOE'S DINER 4955 Pearl Rd. Klerkinja - tipkarica IZKUŠNJA NI POTREBNA 24 let stara ali manj. Izvrstna prilika za napredek. 5 dni tedensko. Prijetne razmere. Tedenska plača. CAR LIN G'S 9400 QUINCY CE 1000 Razno Delikatesna trgovina naprodaj — Pivo in vino za na dom. Dober promet. Zmerna cena. CE 9776. HIŠA NAPRODAJ 8 sob, plinske luči, mestna voda; 9Vž akrov zemlje, 2VŽ akra vinograda in sadnega drevja. Podrobnosti dobite pri MR. LOUIS NEWMAN, R. D. 3, Sub-So. Broadway, Geneva, O. VETERAN IN ŽENA IŠČETA STANOVANJE S 3"i ALI 5 SOBAMI Prosi se, da pokličete • JOSEPH BRATUSH—IV 7770 Slovensko dekle želi dobiti v najem dve neoprem-ljeni sobi v collinwoodski naselbini. Zaposlena. Kdor ima za oddati naj pokliče EX 0862. ža, ki je stal nedaleč pod drevesom, in ki bi bil prisegel, da je Lennan. Malo verjetno, da bi se spustil takle umetnjakar sem doli! Vendar je brez dvoma mladi Lennan, ves zlikan, v cilindru. še Bog, da ni gledal v njuno smer. Olivi ni nič omenil, ker ni maral — zlasti po teh nevšečnih mislih — prevzeti odgovornosti, in pazil je, da se je pomikala proti vratom in si čestital, da ima tako tenke oči. V gneči se je od nje nekoliko oddaljil, vendar je bila kaj kmalu spet poleg njega; in bolj neko kedaj si je čestital, da se ni zgodilo nič, kar bi jo bilo utegnilo razburiti in jima pokvariti dan. Zdaj so se ji lica dovolj ugrela, črne oči so ji žarele. Gotovo so jo razvnele misli ^a dirko in desetak, ki ga bo polkovnik zanjo stavil. (Dalje prihodnjič) Novo sorto pšenice so vzgojili na kmetijski poskusni postaji v Osijeku. — Strokovna komisija zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je ugotovila, da daje nova sorta pšenice mnogo večji pridelek in jo je priporočila. « Zemljišča Hiša na 1612 Lake Front. Lastnik gre izven mesta, mora prodati. 5-5 sob, garaže. Za hitro prodajo, $10,500. LI 2890. E. 109 St., južno od St. Clair Ave. v fari sv. Alojzija; 7 sob za 1 druž. — $12,100. — Hans - Jusek -Weed & Co., CE 7211. LAKEWOOD—ZIDAN IN LESEN DOM 4 sobe na 1. nadst., 3 na drugem; vapor gorkota; v prvovrstnem stanju. 50 čev.lota. MR. RICHARDS (zv. BO 3520) C. O. FRICK CO. 15523 Detroit Ave., LA 7006 LAKEWOOD—2 DRUŽINI Blizu Hilliard, Madison, Harding-Madison šol. 5 sob, 2 spalnici, bakrene cevi za vročo vodo. Garaže $12,800. MR. SEIDMAN — LA 5024 NAPRODAJ JE 7 AKROV zemlje; krasna okolica; najvišja točka v Lake okraju; fina zemlja, tlakovana cesta. Sedaj je čas, da kupite in si napravite načrte za letos. Nah&ja se na River Rd., Route- No. 307, Perry, O., vzhodno od Ridge Roof White House na hribčku vzhodno od Turney Rd. Ko si prostor ogledate, pokličite KE 0034. PRODA SE Hiša za 4 družine, blizu slovenske cerkve sv. Vida. Na E. 74 St., za 2 družini, 5 in 5 sob. Na Ef 78 St., 2 hiši, vsaka za eno družino; ena ima 7 sob, druga 6 sob. Imam še več drugih hiš naprodaj. Pokličite Mf. Kasunic-HE 8056 Posluga DIMNIKE POPRAVIMO IN ZGRADIMO Vzpostavimo Vitroliner cevi za izhajajoče pline, popravimo škrilave in "tile" strehe. REYNOLDS ROOFING CO., ME 3663 VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmaiizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. PREPROGE — TAPETE SČISTIMO IN POPRAVIMO Točna in zadovoljiva postrežba po izurjenih delavcih. Na vašemu domu ali v naši izdelovalnici. BUCKEYE CARPET CO. 4059 Hough Ave. RE 0150 — EX 4367 — RE 0234 PRENOVIMO—POPRAVIMO FORNEZI Novi fornezi za premog, olje, plin, gvorko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat CHESTER HEATING CO. 1193 * Addison Rd.—EN 0487 Govorimo slovensko ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $5 National Heating Co. Postr širom 'mesta .16 * Michael 1947 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem iužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče MICHAEL KOCJAN Zatisnil je svoje blage oči dne 17. maja 1947 radi posledic poškodb, ki jih je dobil v avtomobilski nesreči. Pogreb se je vršil iz Joseph Želetovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo izročili njegovo*truplo v naročje materi zemlji k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen dne 17. septembra 1900 leta v vasi Lahinja pri Črnomlju. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja h krsti ljubljenega »pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Brat John in otroci, brat Joseph, Mr. in Mrs. Frank Clapacs in družina, Mr. in Mrs. Jacob Habat, Mr.