PofttnliM mvtallrvn* Leto I., čtev. 82 V LJubljani, Četrtek dne 25. novembra 1920 Izhaja ob « zjutraj. Stene eelolctno 180 S nn-.rčno 15 a ta /ne«l ozem'je 300 # ra inozemstvo O Oglasi za vsak mm riline «iolpea iSf m nt 2 K ■ja i oglasi do 30 mm vtolpca (SH mul l . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednl&tvo: Miklošičeva cesta it. Itfl, Telefon *t 72, Uoravnlitvos Sodna ulica i'. Telefon iL 38. ftafcmlcr.pott.tek. itev. IIAU Ljubljana, 24. novembra. Se par dni nas loči od volitev Strast' rastejo in prišli so na din osebni r.apadi. Kljub temu pa ni;o zatemnele glavne linije boja: kleri-kalizem hečemo vreči za vsako ceno, to je poglaviten cilj JDS. Obupno se brani st ri grešni, a od vseli strani ga obkoljuje četa lovcev, ki ga spravi r.a tla. Proti demokratom je obrnjen glavni g_ev klerikalcev: naravno, srj vejo, da je tu centrum, ki vse vodi. Na pomoč so jim prišli nepriča-l;o ani pomočniki. Osebno sovraštvo nekaterih demokrat kih odpr.d likov, ki so si nadeli ime »narodnih socialistov«, je zbliža o d/oje struj, ki sta sicer nasprotni. Narodni socialisti co kmr-u izčrpali svoja načela, ki jim niso že vsled nejasnosti in zrre-de^osti nikogar pridobili in zeto jih vidimo sediij med uličnimi kričači r.a prvem me;tu Povsem prazna nc-ga.ivna kritika in osebni napadi so rjiliovo glavno orožje. Pri tem po-z b jajo m častno dolžnost poštenega moža, ki ne krede časti anoniu-r.o, temveč ped svojim imenom d /igre obtožbo. Narodni so"irlci zrlo žanjejo pohvalo klerikalcev in dobivajo od r jih bojno orožje Kako daleč je zršla ta frakrija! Iz avantgarde zoper rde"o irternacionalo je postala četica »I -nd:k~erhtov« črne interna ionale! Nrprcdni glasovi, ki jih cd nas cd"epiJo, gredo v nič in pripomorejo do več mandalov klerikalcem. Ob tej situaciji ni pričakovati, da tako kratkovidno družbro štedi-ro Vsi so zrastli pod našo toploto. JDS bo morala nehati z veliko duševnim stališčem, da je bila preskr-bovrlnica služb vsem mogočim elementom, ki ro v svoji domišljavosti, kom: j na mehkem, začeli rovati proti svejim protektorjem. Odraza.i hočejo vejo, na kateri sami sedijo. Z veseljem morairo ugotoviti, da v naprednih vistah prodira spoznanje, da v bo'u teba discipline. Gre za nstavo, ki naj državi zasigura cbsta-ek, napredni misli pa svoboden razvoj. V tem oziru so naored-rjaki, če sc srer še t-ko postrani gledajo, edini, da največ jamstva daje demokratska stranka. Ali kak resen človek pričrkuje spas od radi-k"lcev? V poštev pride le demokratska str-nkr*, v krteri mor: [d Slovenci deb ti dovolj vpliva, da predere rrše stališče fflede nstave. A*i bomo ta vpliv dobili potom izvo*itve kakega goepoda Juvana, ki je proti-kn~d det dr. Žerjava, rli potom g. Deržiča, ki ima v vseh vprašanjih prenagljene in nejasne pojme, ki ne fcodo za nikogar v Beogradu privlačne? Narodno socialno življenje sc mora torej odkloniti brezpogojno. Prav t-ko pa tudi vs~ko koketiranj; h'e-l'~en~e s soc^Metrokrscijo. A'i je pričakovati od te stranke kekšnega cd očnega vpliva na ustavi? Naše e.avcsko stališče v demokratski st-anki sc slrbi z vsemi temi diver-z iemi, ki večinoma temelje v slabi informaciji in osebnosti. Zrto izhaja v 7-dnji uri opomin r.a nrpred'» trože v I jubljari povsod ca dežei: zberite vci gl?co-ve za demokratsko stranko Trkoba d-> ;—-I pos*'n"i ir.e?j'. ki fcsdo r^-r-"nc in m-tcrielne htcrrse slovenskega li-tHva zastonzli pa oni f'r-nli. ki to državo skup-j drži in t; M s?vc-'H'Ta r>er.e ustave. Rim, 24. novembra (Izvirno). Za župana v Rimu bo najbrže izvoljen svobodomislec senator Luigi Ranim, 24. novembra. (Izvir.) Zborni ca se seetane v četrtek kot konsti-tuanta, in sicer pod predcedctvom S?" 103'a. Finančni minieter je izjavi'. da so grške finance v nara'/no:t knticmh razmerah. Habsburška zarota proti jugoslaviu. P r a g a, 24. novembra (Izvirno) Odkrito je vse omrežje monsrtistlč-nih zaret, l:i so se pripravljale, da izvršijo še tekom novembra v osrednji Evrcpi odločilne udarce. V glavnem gre za dve veliki akciji: ena pohaja iz Nemčije in ima namen vsp<*-staviti nemško monarhijo, druga j«! hatsbarškega izvora in hoče pod žeziom te dinastije združiti vsej večji del t ivših nvstro-c grških dežel v novo habsburško cesrrstvo. Obe z?-roti delnjeta roko v roki, čeravno se v korenih ci-jih precej razlikujeta. Nemška orgarizacija ima svojo glavno opero na P->vrr«keni, Ljcr je fciv-ši častnik E^cherich uspel razdeliti s poBicč'« drnštva »Orgcsch« na tisoče ere^ja med kmefsko prebivalstvo. Iz Bavarske se širi organizacija r»f>serno ro Tirolskem, kjer ima ?* seboj irečna strelska drnštva-i>?d "ekr j dnevi se vršeče strelske ''»je teh tiro"sk;b stre!cev na hribu Isel psj bi bile nekaka generalna par?da n»oT«fri?iatičnih čet. Želczni-čr.rski štrsjk ja je preprečil. Na čelu nemške sarote stoji bivši general Lu-denc* "jrff, dejanski vodi te'j je polkovnik B-uer. V neposredni zvezi so nemški kroji z Budimpešto, kjer. vodijo akcijo zaupniki regenta Horthy-ja Coicfcos, Gorgcy, Kozmo, načel-rik v zuranjem ministrstvu Eckhardt in znari major Pronav. Alsd madžarsko in nemško organizacijo obstoje najintimnejše zveze./-Cilj je tudi ta, da se cbe državi nasilno oprostite obvez iz mirovni*! pogodb. Mnd-žari so navezali £ti' e tndi z Rado-sl-vovom v Bo.gcrlji, ki nsj bi dobila, Irr je bil njen ci*j v svetovni vejri. Nemška zarota se-»a na jagu do Celovca, kj?r je (bivši?) deželni vcjr.ški poveljnik podpolkovnik Hul-ghert ri?n 5cf. Preko Celovca so za-rotni i imeli s posredništvom princa Bor^hese zvezo z iMij-rskimi vladnimi krogi, Ver ro si hoteli zasigurat nevtral-ost Italije. Za glavni udarec je bil izdelan počreken nrčrt, li ji merod-jnim ententrim kregom žc znan. Vse je bilo prior'v'jeno za mesec novem. H'b-burška zarota Maje iz Švi-c-Tske preko Dnn-ia in Gradca. Glavni zrstepnik v Avstriji je knez Lichtcstcin v Gradcu. Akcijo vodijo v rlavnem krščansko-soci-lni krogi, ki vzdržnrjo zvezo z Madžari in Ja.«ros!ovaEi, v kolikor ni direktno iz Švicarske napeljana. Jugoslovani tvorijo pcscVno sekcijo. Njihova iz-venšvirrrcka c?-tr'la sc nahrja v Gr-dcu v cb'iki trgovske dražbe »AH^emcine Auscenhandek-Gesell-sch-ft« m. b. H., katere r-vnate"j je fes-j ?:d Jccff. pcgl-v."ii tc drnž-tc rc> S-chs, Gagliardi, Stipetič, Su-eter :č. Njihove zveze z Ja^osl-vijo so i zvrst-o organi7:race. Nekaj časa co imeli s pa—cč-'o gotovih ta'ih črst-i'ov ce?o direkten telegrafs!« spej red Gradcem ia /-žrebom. Dcp'sovarje re \TŠi v obli1-! trgovske korespondence, v kateri so gotove blagovne oznr.čtm imena za po-edice ghvne rc-be: K^-gen (ovrrt-'ik je jrerpod ?ust"r£is, StrUmpfe (nogavice) je Stipetič itd. Glavne osebe im-jo na poseben način izgo-tovljese legitimrciie (bankovce s podpisom -K-re!a H?bsburškega). Ta organizacija vzdržuje trrjne zveze z p-Sičevr: in frankovci pa Hrvatskem in z gotovimi klerikalnimi krogi v Sloveniji. Šnsteršič-Gpgliardijcva zarota |> v zvezi z grofom Lonyaycm, princom Windischgratzom, grofom Perchtoldom in glavnim urednikom dunrjske »Reichrpost«. Poskulala je stopiti v stik tudi s češkimi klerikalci, odn. njihovim voditeljem bivšim ministrom Hrtbanom. Omrežje a-grntov je po Hrvatski jako razpre-ženo, pa tndi v Sloveniji ima dr. Šu-steršič dobre stike. Prvi cfj te zarote je, odtrgati Slovence in Frvrte od Jagcslavlj? odnosno podpirati vsako proti edinstvu ccv: države naperjeno akcijo. Vršila so se tudi žc pog-jmji z Italijo, ki pa so, kakor izgleda postala vsled rapaOskega spora»nnia brrzprrmetna. Habsbur-rnri žrtvujejo za si«":jo velike vsote. V zadnjem časa, kakor izgleda tik pred važnimi udarci zarotnikov, sc i j> pcrečilo zarete vsaj <*e!oma raz-kriakrti. Gre za vprašanje evropskega miru. Vse intercsirace države so opozorieuc. Žvicrrska bo odločno nastofila proti intrigam pregnanih dinastij, ki i-najo na njenem terito-' riju svoje ghvne stane. Rim, 24. novembra. Tukajšnje časopisje javlja, da se pripravlja na dan volitve v konstjtuanto v Jugoslaviji splošna revolucija, ki bo izbi limita v Sloveniji in na Hrvatskem'!). Jugoslovanske oblasti so baje že prišle na sled širokorazp'e-teni zaroti in aretirale veliko število habsburških agentov in znanih av-strijakantov. Po poročilih je poslal ekscesar Karel na Hrvatsko mnogo agentov z ogromnimi denarnimi sredstvi, ki so začeli s protisrbsko in pro'ijugoslovansko agitacija Ti e'ementi nastopajo med Slovenci in Hrvati aktivno v volilni borbi, ki zna prinesti velikih presenečenj. Italijanski listi računajo, da bodo imele v konstituanti večino separatistične stranke, nasprotne edinstveni državi Jugoslavije, ki se bo morala v najugodnejšem slučaju pretvorili v konfederacijo treh avtonomnih držav: Slovenije, Hrvatske in Srbije. Rapallski sporazum izkoriščajo v Sloveniji habsburški agenti v agitacijo preti državnemu edinstvu, ker razširj-jo med maso vesti, da je v Santi Margheriti izdala Slovenski n-red beograjska vlad-«. Drnal. 24 novembra. Neodvisni švicarski listi napadajo švicarsko vlado, ki postopa preveč popustljivo proti članom habsburške dinastije, ki so se nasedli v Švici in zlorabliajo švicarsko postoliubic. Izgnani Habsburžani so pokupili alt pa ustanovili razne liste, ki širijo habsburško propagando in agitirajo za vrnitev Ilabsburžanov, kar bi provzročilo nove evropske konflikte. Isti listi pozivajo kongres Zveze narodov, ki sedal zboruje v Ženevi. da opozori švicarsko vlado na to habsburško propagando in naredi konec tem intrigam ter prepove vsako tiskarno za habsburško propagando iz Švice ki ie v nasprotju z nevtralnostjo švicarskc republike. Ženeva 24. novembra. (Izv.) Tukaj šnja „Agence Centrale" Javlja, da ustavi svoje delovanje. Pričakovati je, da bo g'avno državno pravdništvo radi razkritij bemskega časop;sia o rovar-<*eniu Habsburžanov v Švici uvedlo strogo preiskavo. Nedreiena domovina o d emisiji dr.T/umbiia Trst. 24. novembra. O demisiji ministra Trumb^a piše tukajšnja „Edi-nost": Daleč nam je misel, da bi se strinjali s činom jugoslovenske delegacije v Rapallu, katerega je nekdo orav dobro imenoval drugo jugoslovcn-ako Kosovo, toda daleč nam jc tudi misel, da bi jugoslovcnsko delegacijo in predvsem Trumbiča smatra1 i za edinega odgovornega, ali celo izdajnika Jugoslovenstva. Naše mnenje je — in zgodovina bo pokaza'a, aH se mo'imo — ča je Trambic v Rapallu rešil, kolikor se je dalo od onega, ker je zaigral ves jugoslovenski narod s tem, da je trpel v svoji sredi one temne elemente, ki razdirajo iugoslovensko edinstvo, da H na grobu iugoslovenske države na-da'icvali svoje staro življenje. In mi, ki smo žrtve tega peklenskega delovanja, smatramo za svojo dolžnost, da najogorčeneje protestiramo proti temu, da bi se naša nesreča izrablja'a le nada'je za bratomorno propagando v Ju-' goslaviji od onih. ki so jo v prvi vrs*i s svojim razdiralnim delom zakrivili. — Zato smo vest o odstopu ministra vnanjih stvari Trumbiča, katerega ime nas bo sicer spominialo na najbolj žalostno našo minulost, sprejeli vse drugo prci, nego z zadoščenjem in bi z veseljem pozdravili vest. da ostane na svojem mestu vsaj dokler se politični položaj v Jugoslaviji ne zjasni. Razna poročila. Rim, 24. ncvenbra. Po vzpodbudi Malijansko-jugoslovanskega komiteja se ustanovi v Rmu italijansko-jugo-scvanskeda trgevinska zbornica. | Skadar, 23. novembra. V albanski državni uoravi ie nastala zelo resna kriza. Kabinet je podal ostavko ter je nevo vl-do sestavil Elija beg Vri-oni. Vzrcki razkola sc zela mnosjo-vrsini. Glavni so nastouii: 1) P©" mohatnedanjenje albanske uprave, ki noče priznati kristjanov. 2> Vzpostavitve kneza Wieda, ki goji resne namene. 3) Vclitve v skupščino, ki jih neče priznati inteligenca. Kopenhngen, 21. novembra. (Ipr.) Držav janska vojna r.a Irskem divja dalje. Po cestah v Corku so dirjali včeraj avtomobili, iz katerih so slepo strel'-li v množico. Vsa dežela je v orožju in beht. Nov atentat fašistov v Go ici. Trst,/ 23. novembra. V noči od 21. na 23. t m. se je izvršil napad na Narodno b"skamo v Gorici, in si-er so izrezali fršlcti v prvem pritličnem oknu v ulri Croce, kjer se nahaja »N~rodna tiskarna« toliko ži-'•e iz mreže, da co mogli skozi dobljeno odprtiro vreči bombo v spodaj nahajajoči se lokal, napolnjen z veliko množico tiskovnega papirja in dostiskanih de' Eomba se je razletela s silno detonacijo in zažgala nakopičeni prpir in rpravljene tiskovine. 0"enj se je jako naglo širil. Tr.ko*:šnji pomoči s strani ravnatelja I ukežiča, kateremu so priskočili še drugi, se j; po-^e'i-0 udušiti ogenj v teku ene ure Vkliub httn in uspešni pomoči zadela je tiskarno vsled poŽTja in vode obnitna škoda 15 do 20 tisočih lir. Požar ja uničil 3000 izvodov koledarja, ki je v novem natru, ia poškodoval naklado Feigelovih »Bacilov in bacilk«. Zgorele je veliko tiskamiške^a papirja in vsa okna s okvirji vred so razbita. Umljivo je, da je sploh ves lokal z'iatno poškodovrn. V kotu ckna, skozi kamero ie bila vržena bomba, so se nršle čisto rove kovrške klešče, s katerimi so bili izrezali luknjo v mrežo lopovi Volilni izgledi. Beogrrd, 24. nov. (Izv ) »Pravda« poroča, da ro se voldne nade radi-kalcev precej zmanjšale, ko se je za-zn?'o, da rrdik?lna shanka želi razširiti meje do Črnega morja Demokrati so re ostro posta-/ili proti tej izjavi, češ da to pomeni novo vo-no in ovira vzpostavitev sosednih odno-šajev z Bolgari, s katerimi moramo prei ali slej priti do prijateljstva. Beograd, 24. nov (Izv.) »Tribune« prinaša očividno inspiriran čla-ndc. ki poudarja potrebo združitve meščanskih strank, ki so brezpogojno za uiedinjenje. Članek ostro napada Radičevce, Hrvatsko Zajed nico in klerik?lce zaradi njihovega pokrajinskega fanatizma. Članek se v političnih krogih smr^ra kot preluthj ponudbe, da se rcdikaM združijo v ko~Jicijo z demokrati, da prevedejo ustavo. Posvetovanja o ustavi Beograd, 24. nov. (Izv.) Jutri in pojutrišnjem se vrše izredne ministrske seje. ki se bodo bavfle z ustavnim načrtom, ki se ima od strani vl-de predložiti ustavotvorm skupščini , Volilna matematika Proporc prinaša včasih nepričakovane situaiie. Tako znajo zanimiva presenečenja priti v kranjskem in štajerskem volilnem okrožju. Na primer: Na Kranjskem se udeleži volitev 51.000 mož. Količnik splošnih mandatov je 4250; za inteligenčne pa 17.000. Stranka A dobi z 21.000 glasovi 5 mandatov, stranka B z 16.000 glasovi 4, stranka C s 6000 glasovi 1 mandat, D s 4000 glasovi 1 mandat E s 3200 glasovi 1 mandat, stranka NSS z 800 glasovi nobenega mandata iz splošne liste. Inteligenčne mandate dobe stran* ke A, B in C, in sicer vsaka po enega. Stranka C dobi kot tretja najjacja stranka tretji inteligenčni mandat Iz vsega tega sledi: 1.) Glasovi NSS so m r t v i So kakor da bi se bih voliH absentirali 2.) Važno je za manjše stranke, da si pribore tretje mesto. Zsto moramo opozoriti v interesu napredne ideje, da naj vse, kar jc odločno naprednega, glasuje za JDS, ki bo na ta način gotovo pri-š'a da inteligenčnega mandata. Vsak glas je važen in dragocen! Za demokratsko stranko. Potem k« so vse stanovske organizacije obrtnikov kakor tudi njihova nova oolitična organizaera na Gorenjskem (Samos'ojna obrtniška gospodarska stranka) pozvale vse člane, da do po-1 slednjega moža pristopijo v nedeljo na volišeč JDS. so tudi trgovske organizacije izdale poziv, da naj se vsi trgovci brez izjeme mišljenja oklenejo naše stranke Za obrtnike in trgovce je v nedeljo obvezna udeležba pri volitvi Ako vsi store svojo dolžnost, so kandi* datje: Mohorič, Franchetti, Rebek, gotovo jzvolienL Dolžnost obrtnikov in trgovcev pa je tudi aktivna agitacija med ljudstvom. Volilni shodi IOS v LJubljani. Ljubljana, 24. novembra. Nocoj sta se vršila dva krasno uspela volilna I shoda JDS v Ljubljani. V Turkovi gostilni se je volilcem poljanskega t kraja predstavil nosilec liste župan dr-Tavčar. Govorili so še dr. Pestotnik, Klepec Tominc. Turi, Stare in invalid Gšpan. ki je poudarjal, da je edino JDS imela srce za težnje invalidov, šele, ko je demokrat Kukovec prevzel ministrstvo za socijalno politiko, se je pričelo z energičnim in usoešnim delom 7a preskrbo invalidov. S*iod je napravil najlepši vtis. — Pri Oblaku na Tržaški cesti so govorili številnim zbranm volilcem dvorskega ekraja: dr. Kramer. prof Breznik in dr. Lavren-čič. Tudi ta shod je uspel kar najlepše. Povsodi je opažati, kako se vrste demokratov jačačajo in kako trezna je volilna agitacija JDS, ki se ogiba fraz. kričanja in demagošlva, pridobiva tudi take. ki so dosedaj stali na strani ali pa celo v nasprotnih vrstah. Demokratska misel bo v Ljubljani zmagala. Tatna oonodba med Itaiifo in Jugoslaviio. Rim, 24 novembra. (Izv.) Nekateri italijanski listi so dodatno k italijansko - jugoslovanskemu sporazumu javljali. da je med italijansko in jugoslovansko delegacijo sklenjen neki tajni sporazum. Od italijanske strani se sedaj uradno decientirajo te vesti kot popolnoma neutemeljene, ker so vsa pogajania med delegati objavljena uradno v sporazumu in po uradnih komunikejih. Istotako ni sklenjen nikak dogovor med jugoslovansko - italijansko vlado glede evakuacije ozemlia, ki ie priznano "ugoslaviji To vprašanje se bo rešilo šele po medsebojni ratifikaciji. Po zagotovilu italijanskih uradnih k.ogcv se imatra vprašanje evakuacije kot skrajno ..delikatno". ki se mora rešiti * največjo previdnostjo in opreznostjo. Zahvala zvestim demokratom. Celje, 23. nov. 1920 Volilno svobodo občutimo slovenski demokrati te dni v polni meri. Ni več le svoboda, ampak popolna brczobzir nest nasproti narodnim de'avcem preteklosti Tudi nedopustnih, če ne podlih sredstev so poslužuje /oiilna taktika zoper demokrate. Z vnemo, ki bi bila umestnejša v pozitiven^ rv!u za nared in družbo in z velikimi denarnimi izdatki mobilizirale so se zoper nas vse Strasti zavisti in obrekovanja. Tem čast-nejše je za slovensko demokracijo, da je očividno sijajno odbila v ti volilni borbi vse napade in izide iz volitev močnejša nega je kdaj bila. Ni je ubilo odpadništvo v vrste narodnih scci-jalcev in Samostojne kmetijske stranke. Srečna jim pot, ki menjajo prepričanje kakor srajco. Videl sem v malo dneh.ko sem prepotoval svoje volilno okrožje kot nosilec štajerske demokratske liste, zopet na delu svoje zveste politične prijatelje iz davnih let. Oprijeli smo se narodne in napredne zastave z istim mladeniškim navdušenjem, kakor že pri mnogih volitvah. povedati s hujskanjem hočete zadušiti I jc toliko žrtvoval. IzprevidcI je, da te glas vesti! In ako je vaše sovraštvo po njegovi zaslugi bi bil izročen dok-proti Srbom v Beogradu pravo, zakaj tor Brezigar avstrijskemu rablju. Po ste potem hinavci, zakaj ne zahtevate prevratu je het-l «*r nrr-" »ar spraviti preloma z Beogradom? Zakaj se povsod in v vsaki narodni nesreči cfcia ra'e v ProTad, zakaj po'agate vse na de na bajonete umazanih Ba'kancev! cj.ui vas gotovo ne bodo zadrževali ako hočete svobodno Slovenijo in Hrvatsko. veseli bodo, da se odkrižajc ijudi. ki so onemogočili ideal srbskega naroda, veliko in močno Juges'avijo! Mi, jugoslovanski dobrovoljci, ki po znamo najbolj ta srbski narod. Ki smr ce borili z njim za vas, ki danes huj-skate in rujete, vemo ceniti zasluge srbskega naroda, zato kličemo jugoslovanski javnosti: Dovoli! Danes sa naše vrste strnjene! Stotisoč nas je. sfofisoč preiskaše-nih bojevnikov, ki bomo z vsemi sredstvi in z vso močjo delovali, da uveljavimo v Jugos'aviji tri svoja načela: dobroveliski duh. dobrovoljsko voljo in dobrovoljsko moč! Vsi. ki ste narodni in pametni, ki ste trezni in napredni, storite svojo dolžnost: napnite z nami vse sile, da zmaga misel narodnega edinstva. ono načelo., za katero je srbski del na^eea vaših sinov in bratov. Z vami in nami dobrovoljci je narodna stvar — kdor more biti proti . nam? Borci za jugoslovanjko misel v naši; naroda skoraj izkrvavel, ona ideja, stranki so sicer deloma menjali uloge, nikdo nam pa ne sme biti izgubljen. Neobdelana njiva, naša jugoslovanska domovina, bo dala vsem delavolj-nim dovolj posla, in kdor še ni uveljavil tokrat, iskal ga bo narod, ki ima le iz vrst demokratov upati epore na gospodarskem in kulturnem polju. Dolžnost me kliče v Beograd in prepustiti moram svojim prijateljem še zadnje volilno delo pred dnevom odločitve, ki bo celo stvar pred sodni j o a posrečilo sc mu ni dobiti ?ktov iz Dunaja -V!;o bi dobil akte iz Dunaja, bi pad!a sertra ra klerikalca dr. Slokar j a in nc na dr. Brczigarja. Volilna borba v Pozor, volilni upravičenci! Ljubljanski volilci, ki si niso na jasnem, kje ime jo voliti, se lahko tozadevno informirajo v četrtek i u petek ob navadnih uradnih urah v m c s t -ni posvetovalnici. Da ne bo nepotrebnih zmešnjav na dan volitve, naj vsakdo porabi to priložnost. Zlasti se to priporoča onim volilrem, ki stanujejo ob stikih dveh volilnih okolišev, oziroma ulic, ki spadajo k dvema voliščema. v Shodi JDS. Shod JDS sc vrši v petek dne 26. novembra v M o s t a h pri g. Ant. Pečarju ob 8. uri zve-c?r. Govorita gg. Franchetti in koga pa naj potem pričakujemo, & se bo uspešno boril za naše pravicc Linas vestno zastopal v državnem zboru? SKS. je tako naivna, da kaže nam obrtnikom na Pucelja, Majcena in Kllnca češ, saj so to tudi obrtniki Seveda so, toda njim je obrt vzpo redr.o zanimanje Ln nikdar niso L možje se zanimali za r.aše strokovne stvari, nikdar nso bili delavci ali vo citelji v naših oiganizacijah in na šcai gibanju. Na samostojni lim ne gfemo. Le primerjajmo ž njimi cba kandidata JDS., gespoda Franchetli ja in P.ebeka, pa bedemo takoj vedeli, komu imamo v nedeljo izkazali svoje zaupanje. Tovariši obrtniki v ljubljanskem, kranjskem in štajersko-prekmurskem volilnem okrežju! Kličem Vam ob dvanajsti uri oddajmo vsi brez izjeme naše krogi j: ce dne 23. novembra v volilno šlrinjo JDS., ker Ie tedaj bomo storili svojo dolžnost in zasigurali nam Ln našim po-tcmccm beljšo bodočnost Vsi v boj za naša prvoboritelja Franchetti ja in Reb?Va! — Obrtnik z dežele. v Trgovci fomjegrajskeja okraja so sklenili najostrejši protest proti huj za katero ic posuta Ewona s kostmi M' Cimerman. - Shod JDS za Vič skajočim govorom klerikalnega kandi-za Mu.ro ie posuta tvropa s Kostmi tv-hču Pnt.n^h* v; „„ dolžnost, boriti se proti JDS in pomagati klerikalcem. v V znamenju križa. Zajedničarski kandidat za osješko volilno okrožje pater Kerubin Šegvič je govoril na zajed-nitarskem shodu v Sopju in snubil ta-mošnje Srbe. versko razliko je hotel premostiti z besedami, da je vseeno, ako se križamo z roko al pa z lopato. Radi tega stavka napadajo klerikalni hrvalski listi patra Kerubina in za-grehikega župnika Rittiga, ki kandidira s patrom na isti listi in jih vprašujejo ako se oni križajo med mašo z lopato! — Klerikalna Hrvatska Obrana je ob'jvi!a odprto pismo klerikalnega kandidata Barica na župnika Rittiga in ga poziva, da izjavi, kako more kandidirati kot katoliški duhovnik z onim banom Laginjo, ki se je zavzel za svobodo razperoke. — Potem se .pa še najdejo klerikalci, ki govore o veri in cerkvi, med tem ko njih patri in župniki mečejo križ in lopato v en kot! v Don Jaraj Biankini, stari dalmatinski bojevnik, kandidira kot prvi inteligentni kandidat na demokratski Obtožba proti drju za nas častna. Naše vrste so se tu pa , Združeni narodnosociiaim in kleri-tam zredčile. Pleve so odletele! Boljše,1^1"' °Vreknvala 50 * sP^v.,h nad za nas! Prestali smo v vročem ognju' dr ?,rf!ffarI Ac prV-P kvalificiranega preskušnjo. Vsi resni činitelji so natn jkandidata -IDS v staierskem volilnem ostali zvesti. Mnogo novih smo prido-' bili. Grem pripravljat v našo prestoli- co pot svojim tovarišem, novim poslan cem. Na svidenje dne 12. decembra v Beogradu! Minister dr. Vek. Kukovec. so krivi! 'okrožju. Mi smo že včeraj karakt?rizi-rali njihovo gonjo, danes pa hočemo posvetiti še nekoli globlje v klevetniškr zaroto proti možu, ki jc v vninem času, v neprestani opasnosti za življenje, vršil eno najvažnejših narodnih služb: vzdrževal je zvezo med jugoslovansko irecento doma in v inozemstvu ter en-tento. Z obdolžitvijo so čakali zato, da bodo prej volitve izvršene, kakor se bo mngel cbdolženi opravičiti. Zakaj klerikalci obrekujejo dr. Brezigaria šele tik pred 28. novembrom, akoravno jim (Iz dobrovoljskih vrst.) To je bojni krik vseh protidržavnih elementov po Hrvatskem ia Sloven-......... skem, Srbi so krivi poraza na Koro-' «e ^ zadeva ze dve m pol leta zna-škem, Srbi so krivi rapallskemu spo- na? Ogabno pa je na bolj, da si k eri-razumu, Srb: so krivi, da moramo pla- ka1ci In, narcdni, soci;alci ne upajo t čevati davke služiti vojsko, da mora- ce!o zadcvo na dan> ^P^ govoričilo mo vršili najprimitivnc"še državljanske camo o veri ništvj, tatv.ni in uracni dolžnosti! Srbi sa krivi, da sc danes Ppncvcrbu Mi se r.e svamujemo z it-Slovenci in Hrvati ne grejemo v solncu £i:o na ,can- K,to "oroe mo o ce.i za-Hagoslovljene republike. — Da Srbi dcva' ka-jcr se le drgcdila. so krivi, da smo danes svobodni držav-! Začetkom leta 1918. je bil dr. Ivan Ijani, Srbi so eni. ki c'a,'ejo naši državi Slokar, sedanji ravnatelj Gospodarske ugled v svetu! Mislite li, c'a bi kdo banke, glavni tajnik Žitnega zavoda upošteval Slovence in Hrvate, ki r.as je na Dunaju in siccr podružnice za Niž-za časa vojne imenoval ves svet I labs-1 je Avstrijsko. Dr. Milko Brezigar jc bil burške pretorijance, c'a ni med nami takrat njemupodrejen in prideljen r.d-onih Srbov, ki so se že leta 1914., ko delku, kjer so se zbirale že vporablje-so slovenski in hrvatski polki stali na ne krušne karte. Meseca februarja leta Savi in Drini, javno vsvoji skupščini 1918. — bilo je neke srede -- telefo-proklamirali ujedinjenje Srbov Ilrva- niraii so iz namestništva Žitnemu za-tov in, Slovencev? j vodu, da se vršijo protizakonite mani- Da so Srbi ostali v mejah svojih palači je s krušinmi kartami in da pri-plemenskih asoiracii. da si se izjavili de komisija v Žitni zavod prikovati kot prcmagovalci za Bosno,HereegčvLna to slvar. Žc isti dan dopoldne je pri-iužuo Dalmacijo in Vojvodino, inieli šla komisija v Brezigarjev oddelek in bi Srbi danes urejeno in mirno državo,1 preiskala, ali pri njem je našla vse v ki bi pomenila nekaj v svet, imeli bi \ redu. šele drugi dan zveler potem je eno staro vojsko, ki jo je spoštoval ves šel neki dijak k nekemu zavodu na svet 1 Dobili bi vojno edškednino, ki bi Dunaju, da ti mu izročil že porablje-z njo popravili posledice vojne! j ne krušne karte proti odškodnini. Nato Ali Srbi so hoteli svobode svojih bra- 50 prijeli dr. Brczigarja. češ t'a je on tov! Sodili so Slovence in Hrvate po preskrbel dotičnemu dijaku krušne kar-onib Slovencih in Hrvatih, ki so sto- te. Dijak je zanikal, da bi dobil kni-pili kot dobrovoljci v srbsko vojsko! —' šne karte cd dr. Brczigarja, ker pa je Toda goljufali so ee meslo Slovencev bil Slovenec ia dr. Brezigar tudi Slo-in Hrvatov, ki so jih zamišljali kot na- venec, je bila za policijo konkluzija rod. ki je vcdil dobrovoljce, dobili so dovišena. nezadovoljne krčače in zabavljače, me-j Sedaj pa je nastopil dr. Ivan Slokar. sto vojne odškodnine so dobili sloven- (ki se je jako trudil, da bi dokazal kriv-ske in hrvatske republikance, mesto do dr Brczigarja. yauj nI bila mero-vojske. dobili so nezanesljivcc! (dajna ckolnost, da je šel dijak ponu srbska jami sta'a na Savi, Drini in Donavi, ko ste vi v Zagrebu in Ljubljani filo-zofirali o samostojni Sloveniji in Hrvatski, H ;e hrvatski dobrovoljec Zvo-nimir Juriša s svojimi dcbrcvoljci na čolnih preolul Savo in prišel v Zcmun ter tam proklamiral Jugoslavijo! Srbska vojska je z dobrovolici vzpostavila red, ko so Slovcnci in Hrvati živeli v zelenih Kadrih, a zato je srbska vojska kriva našega gorja! Mi jugoslovanski dobrovoljci se res čudimo, da £e ni srbski narod naveličal teh slovenskih in hrvatskih intrig in zaklical: pojdite k vragu! Razdelite svojo lepo Slovenijo in viteško Hrvat $ko med Italfianc, Madžare in Nemce ali pa ustanovite samostojno kraljestvo pokličite kralja in cesarja Karla, al pa proklamirajte republiko in izvolitr šusteršiča, samo Srbe pustite v miru da uživajo plodove svoje vekovne bor te! Slovenci in Hrvati, ali se ne zaveda te. da čutite v svojih dušah hvaležnos' do Srbov, ali preslepljeni v strankar Ekih strasteh si ne upate tega izreči in je pri sodniku veJuo trdil, da misli, da je dr. Brezigar pripravil slovenskemu dijaku krušne karte, daial vsem t'ru-ur^dn.kcr- — nemškim zidom --najlepša moral, spričevala, samo doktor Brezigar je malopridnež. Ker jc dr. Slokar pri drugem zaslišanju s posebnim povdarkom navajal, da njegov sum gre proti dr. Brezigaiju in izključeval druge uradnike, se je napravila obtožba. Obtožba, ki sloni v glavnem na izpovedi dr. Slokarja, navaja, da je doktor Brezigar hotel prikrajšati aprovi-zacijo Avstrije ob večje množine mo ke, da bi s tem zmanjšal odporno silo nrebivalstva in avstriiske armade v težjem boja proti antanti. Dr. Sckar, ki se je z vso vnemo brigal za avstrijsko aprovi/acijo, ni za nudi! prilike, cdkrivati zaslišanju -,voje zveste avstrijske duš" ter je iz-'avil, da je Nemec in da iima niiesar ■•iraviti s Slovenci. Scv 'n Je dr.Slo-ar to obžaloval, ko ga sprejela Jugoslavija po zlomu Avstrije, za katero v četrtek 25 t. m. na Tržaški cesti pri g. Slamiču, ob 8. uri zvečer. Govori g. dr. Žerjav. — Sestanek obrtnikov v Litiji invšmartnem pri Litji dne 25. t. m., v četrtek popoldne. Govori g. Franchetti. — Shod JDS v Kočevju dne 25. v četrtek popoldne ob 4. uri in sestanek v Dolenji vasi zvečer istega dne. Govorita gg. dr. Kramer in doktor Idepcc. v Komunistični sfio-f se je vršil nocoj v „Un»onu" in je bil dobro obl skan. Govorili so: Petrič, dr. Lernež, Fabjančič in Zcrga »n sker večinoma načelno, napadali so pa tudi nasprotne stranke, posebno socijalne demokrate. Fabjančič je hvalil razmere na Rusiem, ra knncu se je pa prijavil k besedi reki bivši vojni ujetnik, ki sc je vrnil iz Rusije in je opisoval tamcSnje razmere, kar pa očividno ni preveč zanimalo poslušalcev, ker so začeli odhajati. Na koncu so pevci zapeli komunistično himno. ' Volilno gitarje v Mariboru je doseglo vrhunc-. Rasne stranke so izdale na tisoče letakov in lepakov, s kalerimi co posejane vse ulice in ceste po mestu in okolici. Kleti kalci napenjajo vse sveje *i'e. V Ci-rilovi lfckan i se tisksjo noč in dan propagandni pimfleti. enako- tuci v snzijalirtični Ljudski tiskarni. Samostojna kmečka stranka je pričeli dnevno izdrjati letak „Kmečkamoč 4, ki izhaja v 20.000 izvodih. Tudi demokrati sc gibIj".jo prav pridno. Narodni srcijalis i so dan za dnem bolj obupani, ker uvidevajo. da trezni i.n resno misleči ljudje trumoma zapuščajo nnjihove vrste. Kakor se čaje ss nameravajo vreči sHaj še na o brtnike. ki bi jih radi razdvojili. Posrečilo pa se jim tudi to ne bo. Zadnji svoj shod nameravajo priredili v seboto zvečer, da končno seštejejo svoje razredčene vrste. Na štajerskem ne bodo dobili noberega mandata. Glasovi, ki hi bili oddani zanje, bi prišli le klerikalcem v prid. Kotnunisti agi-tirajo posebno žvahnoi po okolici zlosli v dravski doliri. Njihovi shodi pa so jako slabo cbiskanri ker je re vse rito njihov farbarij. Udeležba pri volitvah bo na Štajerskem velika, v Tovariši obrtniki! Vse slran1« Vas snubijo za svoje kandidatske li sle. Poglejmo kako so pa stranke, posebno glavne tri razvrstile svoje obrtniške kandidate. SLS. nam oferira svejega Ogrina slabega spomina. SKS. nom je postavila kandidata na šesto mesto, katero je popolnoma brezupno. JDS. nam jc dah v sveje kandidatne liste dva obrtnika na dragem, mestu. Za kranjsko volilno ekrožje kandidira g. E. Franchettija duševnega cčeta nešega zadružništva, na štajerski listi pa se nahaja na drugem m-istu nam vsem dobro znani g. Iv. Rebek. ključavničarski mojster iz Celja, izvrstni organizator našega obrtništva. Ali se bo nam teško odločiti za katero listo bomo cddali svoje glasove? Gotovo ne. JDS. je bila edina stranka v Slo veaiji, katera je upeštevala naše tež rje. Tovariši preudarite kdo bo boljše zastopal naše koristi Franchetti in Rebek ali Ogrin kateri nam še de mobilizacijskega blaga ni privoščil V konstituanti se bo moralo nešteto važnih zadev obravnavati katere se tičejo obrtništva n. pr. obrtno šolstvo. bolniške blagajne in drugo. Ako ne bomo glasovali za listo JDS. od data Pušen-aka, ki po svojih shodih (m. dr. v Mozirju) ščuva proti poštenim trgovcem in obrtnikom, češ da oni delajo draginjo, da odirajo kmetsko ljudstvo in jim groži, da bo Kmetska zveza ustanovila, ako zmaga, svoja posebna velepodjetja, da zatre trgovce. Isti Pušcnjak rovtarsko psu je trgovce in obrtnike z liberalnimi verižniki, šnopsarji in drugimi priimki. Trgovci gornjegrajskega ekraja izjavljajo, da se bodo proti tei nemoralni in nepošteni borbi postavil: v bran in prepričani po, da se s tem pridružujejo vsem poštenim in tresnim elementom v našem narodu. v Izjava. Vsled netočnih časopisnih poročil izjavljam, da sem, vršeč svojo predsedniško dolžnost, glasom sklepa sklepa odborove seje z dne 9. novem, po svojem prevdarku brez strankarskih vplivov sklical javni volilni društveni shod za 25. t m. ob 3. uri popoldne v Mestni dom v vrho sklepa, katero kandidatno listo naj volimo ter prosim in poživljam cenjene člane in vse vpeko-jence da sc ne ozirajo na netočna časopisna perečila. ampak pridejo polno-številno na shod v svojo korist Izjavljam, da hočem vedno nastopati kot društveni predsednik natančno po društvenih pravilih. Za moje esebne, za sebne in obrtne zadeve sem pa odgovoren — edino le samemu sebi. — /. Bole, gostilničar in predsednik I. splošnega društva jugoslovanski vpokojencev. v Prižnica in znanost. Profesor v Škofovih zavodih slovenski slevničar, član višjega šolskega sveta dr. Breznik, je imel pretečeno nedeljo v Šmarju pod Ljubljano pridigo, ki bi delala čast zadnjemu kaplanu iz šusteršičevih dni Rotil ie poslušalce, da nai volijo edino zveličavno SLS, pozval žene, da naj vodijo svoje može na volišče, a prekletstvo in veoio pogubljenje obetal onim. ki bi volili nasprotne stranke. Pridiga je bila tako nizka, da so se kmetje zgražali kako globeko je padci sicer spoštovani in zmerni profesor! Ka morejo počenjali po deželi šele drugi kaplani, ko se spozabi mež, kot je doktor Breznik, tako daleč! Ali vas res ni prav nič sram, gospod doktor, da ste zašli v družbo šusteršičevih učencev, da ste vi priznani znanstveni delavec, zašli na pota Nadraha in Jegličcvib kaplanov? v Deržič tudi ministrski kandidat. Narodni socialisti z vso resnostjo agitirajo med železničarji, da treba Deržiča voli M, ker bo — minister. Domišljavost in naivnost narodnih co iclce-', ki niti na en mandat resno računati r.e morejo, je brezmejna. Čudno je Ie, da nc proglase Deržiča v svoji konfuznosti šc za ministrskega predsednika, okoli katerega bodo kot ministri zbrani gg. Juvan, Est, Hiter, Magister, Babnik, Kozinc, Vojska b vsi drugi modri državniki ter politične krps-itete NSS. — Star pregovor pravi, da kdor visoko leta, nizl:o pade. v Z Jesenie nam poročajo: Veliko na rodnih socijalcev se je odločilo da bodo volili z JDS. Pravijo, da so stari pri3taši JDS, a so bili, žal, zapeljani Mi se temu ne čudimo ter pozdravljamo ..prerojene«". V naši etranki najdejo najboliše zagovornike in borilce ra njih stanovske zadeve. Naša stranka je stranka resnega dela in bo izšla iz bo-ia toliko močna, da bo lahko storila tudi kaj takega. Posebno želimo, da se železnčarji, ki so v „Zvezi:\ na novo orijentirajo in krenejo prav-« pot. Bodite prevdarni! — Organizacija NSS na Jesenicah je v razkroju. Pametne ljudi, kakor so Salberger in še nekateri Ijub-Fanski voditelji porinili v stran in dali glavno besedo raznim puhlim glavam. Zato nar.soc veditev? <*anes vse zapušča. Silno jim mnogi tudi zamerijo, da smatra NSS kot svojo glavno ankini je edini kandidat iz osvobojenih krajev, ki kandira v mejah stare Srbije. v Volilne prognoze. Beogradska »Pravda" objavlja sledečo novo prog-nozo: Demokrati 148, radikalci 91. mo-slimani 38, Radičevci 36, klerikalci 26, komunisti 23, bosanski kmetje 10, socialisti 10, frankova 9, zajddnica 9, slovenski kmetje 8. srbski kmetje S, Poljakcva skupina 3, republikanci 2, Ribarac 1. — Vse dosedanje prognoze priobčene v radikalnih in demokratskih listih, se v glavnem soglašajo v številkah manjših strank, razlikujejo se edino številke glede demokratskih in radi-kalnih mandatov. Politične beležke. 4- Dcmisija ministra TrnmbUa. Minister za zunanje zadeve je svojo ostavko obrazložil s sledečim pismom predsedniku vlade dr. Vesniču : .,Z današnjo ratrikacijo pogodbe, sklenjene v Rapallu, ie končano vprašanje 6 mejah czemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od dneva dalje, ko "je Avstro -Ogrska napovedala vojno Srbiji, sem se posvetil delu za osvo-bojenje in ujedinjenje r.aše prostrane domovine. Ko mi je bilo meseca decembra 1918 ponudena čast delegata na mirovni konferenci Ln ministra za zunanje posle, sem se cdzval poziva sveje domoljubne dolžnosti. Sklenil sem, posvetiti se temu delu, dokler :e ne reši mnoge lično in težko teritorialno vprašanje naše domovine. Vendar že tedaj sera izjavil, da S2 bcm takej zahvalil za ministrsko čast, kakor hitro bodo rešena ta vprašanja. Upam, da sem izpolnil svojo častno dolžnost napram kralju ia domovini po svojih najboljših močeh iti po svoji vesti. Mislim, da je sedaj prišel čas. ko Vam morem staviti na razpolago portfelj ministra za zunanje poete. Pri tem Vas pro-rim, da bjagohotno uvažujete ta moj sklep in da upoštevate mojo ostavko." — Regent Aleksander je vzel ostavko, "a znanje in z ukazom od 22. t. m. je sprejeta ostavka zunanjega ministra dr. Ante Trumbiča, kateri je stavljen r.a razpoloženje. Z istim u-kazem je imenovan za zunanjega ministra ministrski predsednik dr. Ves-ruč. -f- Nsvi italijanski poslanik v Beogradu. Naša vlada je že izdala svoj ajreaia za italijanskega poslanika na našem dvoru Manzonija. Manzo-ni jc bil dolga leta načelnik zunanjega ministrstva v Rimu. '-r Čehi o novi avstrijski vladi. Službeni list češke vlade »Čcško-slo-venska republika« piše o novem av-trijskem ministrstvu: V sestavi te krščansko corialne vlade vidimo samo nadaljevanje one reakcije, ti se je razen na Madžarskem pojavila tudi v Nemčiji in v avstrijski republiki. Krščansko-soriafca stranka je vojna stranka par exee"lence. Nedvomno c, da je pod dr. Rennerjem došlo med Avstrilo in Češkoslovaško do pomiritve. Zavedati se moramo, da e večina krščanskih-socialcev mon-arhisfična Ako vpoštevanio razmer-e krščanskih-socialcev do dunajskih Čehov, nam ne preostaja ničesar drugega, kakor da gledamo na razvoj nnših odnošajev do avstrijske republike z upravičenim nezaupanjem. • Nrčnvena predrznost. V današnjem ,.S!ovtncu" izjavlja dr. Gosar, pod svojim dopisom, da je dobil na sodišču potrdilo, da proti njemu .jii uvedena nikaka kazenska preiskava". Ta Gosar-jcva izjava je pravi dokument klerikalne morale. Dr. Gosar jo je sestavil na Ljubljana, 24. novembra. terih nekateri se boje svinčnika državnega pravdnika. Volilna kampanja v Ljubljani jp dosegla vrhunec. * Iz LaSkc^a nam pišejo: Naša tovarna za skril} je „naci j analizirana*', vkljub temu pa gospodari tam prej ko slej Ebcrsberg na način, kakor je to podlagi dejstva, da mu je preiskovalni j delal pod starim režimom. Edinega s!o-sodnik, h kateremu je včeraj na vse venskega uradnika je spedrinil ia na-Igodai pritekel, izjavil, da še nima jel hudega renegata, odslovljenega akta v rokah, ker mu še ni dodeljen. [ davčnega upravnika Mastena, da mu Pri tem pa je Gosar ravno taka dobro' omogoči nadnljno bivanje v Laškem vedel, kakor preiskovalni sodnik, da se j Pozivljemo lastnico, da Ebersberga od-akt nahaja na sodišču in da je držav- pekličc iz Ijidboga. kjer ga ne mara-no pravdništvo ie odredilo! V ostalem, mo dalje l v e- n^m volilnem o-croz- Srbov. Hrvatov in S'ovcncev. se kaz- Akoravno le mladi mož komaj zapns'il nuj z robijo do dvaiVtih let. V nastop-! šolske klopi, se že poskuša tudi v poli nih primerih se kaznuje storilcc z dvaj- ] t>'ki. Ne zamerimo mu niegovega kle-sefimj leti robije: a) če kaj stori, da; klerikalne predrznosti. Škandal, da si trdnjave, soteske v zastraženih krajih na tej poti poprej prišel v nebesa, ni- ali druge utrjene aH obrambne točke kraljestva Srbov, Hrvatov in S'ovpncev ali zavezniška vojska ali posamezni častniki ali vojaki pridejo v reke po vražnika; b) če kaj stori, da vojne ladje, blagajne, orožarne, skladišča ali drugo pripravljeno orožje, municija in druge vojne potrebščine pridejo v so- Vnlor pa ne gre, da v uradu «n pa svo i'h uradnih potovanjih ag!'.:ra za kle rikalno stranko. Kct uradnik s? na; hriea za svoje dolžnosti, politiko pa naj v uradu nusti pri m;ru. Predrzno in nesramno je pa tudi star njegovo postopanje. Javno, vprjfo mnogo ljuc"; je ponovno izjavil, da on ni j:\goslo vražne roke ali če jih uniči ali napravi van, temveč le Slovenec, da ga jugo- neporabne: v) če sovražniku dovede ljudi ali zapelje vojake kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev ali njegovih zaveznikov, da pridejo k sovražniku; g) če priobči načrte vojnih orsracij, načrte trdnjav ali utrjenih kraje« sovražniku; d) če vohuni za sovražnika ali če sovražnikove vohune (špione) sprei- slaviia nič ne briga. To je že višek klerikaln predrznosti. Škandal, da si upa uradnik, in to še politični uradnik, na ta način hujskati proti naši državi, sramota, da ostane tak uradnik le še trenutek v službi države. Ce ima naša država le še iskrico samozavesti, mora takšnega uradnika takoj zapoditi iz me, prikrije a!i jim pomaga ali e) če službe. N? denunciramo, toda vse ima «r(W7rn?i nimf mM VftlaVi Ifralipck'--. nr.fAvA mnip- nrivivliprnA ns*n vl^Hn provzroči punt med vojaki kraljestv.-; Srbov. Hrvatov iu Slovenccv ali zaveznikov. * Dr. Gosar kot ovaduh. Pod tem ra-sovom poročajo: Ker je prišel dr. Gosar v kazensko oreiskavo zaradi zločina. ki ga kainajc zakon z 20 .eti robije. je iz some mažč^-nlnosti ovadil svojega nckdanieira poveljnika .Milana Pluta, da je nnn*-..-<-»•; i 60 000 kron pol-kovnega dena^a Milan Plut je bil zaradi tega danrs ve zaslišan in mu ni bilo težko pvrr* <~T.sarjcvo ovadbo, ki je poneverbo '-»na««! na ta narin, da je računal znesrt >'.500 carskih rubljcv za 57.000 kron. t. j. po avstrijskem prisilnem kurr«. ki pa takrat ni več veljal, ker je atrijska okuonofa Ukrajine že prenehala in se je dobilo v Ti-raspolu. kjer je Plut menjal denar, za sto kron samo le 30 carskih rabljev. Kmalu bo stal dr. Gosar pred celo jugoslovansko javi; ost i o v popolni svoji nagoti, da bori« ljudje strmeli, kako so mogli klerikalci takega človeka postaviti za nositelja svoje kandidatne liste v beli 1 iubliani! * Proii „Novi Pravdi" je dr. Brezi-gar vložil tožbo radi častikraje z ozirom na novo nečuveno obrekovanje v včeraišnii številki. * Preiskovalna komisija, sestavljena iz delegatov finančnega in notranjega ministrstva, inšpektorja Milana Glili-ta in referenta Nikole Djonoviča, katera preiskuje mahinacije s hrano na Koroškem. se je vrni'a iz Celovca in se poda v Beograd. Poročila, da je komisija že ugotovila konkretna nekorektna dejanja, niso točna. Zadeva se nahaja še v preiskavi in rezultat še nI dognan. Vsak zaključek je torej preuranjen. Prestolonaslednik v Vojvodini. gotove meje; poziviiemo na*o vlado, da stori nemudoma svojo dolžnost. * Novinarji v kon«titaanti. Iz Beo-gradi poročajo, da je zagotovljena izvolitev beograjskih novinarjev Milana Savčiča, direktorja „F.pohe" in Manojla Soki:a, direktorja »Pravdi'; oba kandidirata na demokratskih listah, prvi v Beogradu, drugi je nosilec demokratske liste za uiiško voli no okrožje. * Italijanska liberalnost Kako razumevajo Italijani »svojo liberalnost«, ki so o nji govorili v Rapallu, dokazuje naslednji dogodek. V Su-ski, davčna občina Mali Lošinj, je takoj po sklepu pogodbe v Rapallu došlo vojaštvo s karabinjerji v stanovanje župnika Pavla Šabelja in mu izročilo dekret komisarju v Lošinju, s katerim se mu daje na znanje, da je izgnan iz Lošinja na otok Krk, kjer je župnik donia. Karabinjerji mu nico dali več časa, kakor pol ure za odhod, tako, da ni mogel urediti niti svojih najnujnejših zadev. Z izgonom župnikovim je hudo pil-zr.deto gospodarsko društvo v Su-ski, ki je pod njegovo upravo lepo napredovalo. Iz Martinščice r.a olo-ku Cresu so izgnali župnika Drago itina Hlačo, kate-enm so tudi izročili d.krct. Župnika so cd/edli z eskorto. V Martinščici ni niti enega Italijana, ampak samo naši ljudje, ki so sedrj brez duhovnika in brez šoh. * žalostna slika. V hiši neke koča-rice v Poljanah nad škofio Lcko je V nedeljo je regent napravil izlet dne 18 t. m. pilo kakih 18 kmeiskih preko Karlovcev in Novena Sada do fantov v starosti 17 do 21 let žganje Karcdjordjeva, kjer se nahaja novo -sadjcvcc" kar iz vinskih čaš. Med ple-organizirana državna žrebčarna. snm in n",:pm so ra,ali D3zna v not Dnigi dan pa se je preko Donave odpe.jal v Srem, da ogledi znamenito privatno žrebčarno v lloku. Na to si je regent ogledal še vzorno urejeno vinsko klet in stari frančiškanski samostan na tem posestvu. V ponedeljek dne 22. t m. ob polu-šestnajstih se je regent preko Šida vrnil v Beograd. Na vsem potovanju je prebivalstvo navdušeno po-zravljalo prestolonaslednika in ga obsipalo s cvetlicami • Zakrj Nova Pravda? Zvest bralec glasila NSS nam pošilja odgovor na to vprašanje ter pravi, da bo ta list končal 28. t. m. svojo žalostno usodo s tem, da bo imel njegov odgovorni urednik na vratu ce!o vrsto novih pravd zaradi kraje časti. • Volilna reklama na ljubljanskih ulicah. V zadnjem volilnem tednu je počela delovati kričeča volilna reklama in karikatura. Klerikalci so otvorili kampanjo karikatur proti socialnim demokratom. i pa jim marliivo odgovarjajo s protikarikaturami. Reklamne deske so prenapolnjene ra~Mh vabil na velike shode. Mladi kolporterji letajo in švigajo, prenašajoč razne letake, ka- som in petiem so rajali pozno v noč. Izpili so 51/2 litra .,sadjevca". Sedemnajstletni čevljarski vajcnec Josip Šu-bic pa še ni imel dosti. Skoro na du šek je izpil še pol litra. Okoli ene ure ponoči se je vračal proti donfti svojega mojstra. Pred hišo je pa nezavesten padel na tla in nikdo ga ni mogel več prebuditi. Ob polnoči drugi dan so konstatirali njegovo smrt. Zastrupil se je z alkoholom. * Pošta ia volitve. Po mri jati vi direktorja ljubljanskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva drja. De-beljaka je ministrstvo pošt uredilo za volitve posebno brzojavno in telefonsko službo. Vsi brzojavni in telefonski uradi z več nego enim uradnikom irrajo 27., 23. in 29. celodnevno (tudi nočno) službo; kjsr pa je samo en uradnik, mora biti za predajo brzojavk in posredovanja te!e!onskih razgovorov strankam na razpolago tudi izven uradnih ur. Ta ureditev je v javnem interesu toplo pozdraviti. • Pripravljalni odbor učiteljskega društva za Wežiš';o dolino v Pre/a-ljrh potrebuje, da more zastopati interese koroškega učiteljstva, nemu- ju, je prispe p'>ro-d»ie v Ljubljano ter se je zveCer vrnii v Beograd. • Nova klerikalna korupcija. Mariborski klerikalni sosvet je v zvezi z narodnimi socijalci brez vednosti občanov prodal mestno szniški upokojenci, oziroma upokojenke, dobijo od 1. oktobra t. 1. dalje nove, zvišane draginjske doklade. Da se jim morejo te doklade izplačati, morajo vsi železniški upokojenci, oziroma železniške upokojenke, poslati do 15. decembra t. 1. ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu zase in za svoje družinske člane predpisane prijave. Upokojenci in upokojenke naj si obrazec teh prijav prepišejo pri najbližjem državno železniškem uradu. = Gospodarska razstsva v Pragi. češka poljedelska iednota pripravlja za >2 do 17.majnika 1921 veliko razstavo gospodarsko - industrijske produkcije, glavno poljedelskih strojev. = Bratislavska gospodarska konferenca. ki nai bi uredila medsebojno gospodarsko življenje nasledstvenih držav, se ne bo vršila. Program konfc renče je bil samo enostransko predložen in to je pri nekaterih državah vzbu diio odpor. Konferenca bi imela rešiti celo vrsto važnih gospodarskih vprašanj = Gospodarstvo s premogom. V češkoslovaški republiki je izšla vladna naredba. katera urejuje gospodarstvo s premogom. Ustanove se premogovni sveti in premogovni odbori. V premo- ![ovnih svetih zasedejo: 8 zastopnikov astnikov premogovnikov. 6 zastopnikov delavcev, 2 zastopnika uradnikov v premogovnikih. 3 zastopniki trgoverv s premogom, 4 zastopniki industrijskih podjetij, 2 zastopnika industrijskega delavstva. 2 zastopnika poljedelstva. 2 zastopnika železnic in 2 zastopnika ostalih konsumenfov premoga dalje razni strokovni inženjerji. Premogovni svet ima ra/ne tehnične, gospodarske in sociia'ne pododbore. Na istem načelu sloni t*«!i sestava premogovnih odborov. S to naredbo je vlada storila velik korak na poti k socijalizaciji rudnikov. =r Oddaja premoženja v Nemčiji. Ko je bil sklenjen v Nemčiji zakon o oddaii premoženja, še ni bilo mogoče predvideti današnjega razvoja državnih financ. Takrat se je nameravalo pokrit državne dolgove z oddajo premoženja, razdeljeno v dolgoletne amortizacijske rppte. Dane; s tako oddajo premoženja državi sedaj ni več poma-gano Slabe finance zahtevajo bitre:šo oddajo premoženja. Zaradi teea je vlada izdela'* r"iv nafrt. po ka'crem bo treba oddati 10 do 63 % prirastka premoženja v vojni naenVr?t. Ta znesek pa bo moral obsegati n-vmanj eno tretjino oremnžpnja sp'oh, ki je po zakonu podvrženo oddaji. Najnižja podstavka po tem kombiniranem merilu znaša 10 55, najvišja 63 % premože-nia, podvrženega oddaji. = Mednarodni žitni trg. Iz Združenih držav ameriških prihajajo poroči-j la, ki vedno bolj potrjujejo nado v naj Up Gojenci južne železnice se boli« pšenično žetev. Poljedelskiurad r . 1 . * -- „ /dnirMin dnov ««roVm a Ahi 1« opozarjajo, da se zaradi prolongaci-je svojih legitimacij obrnejo na gosp. postajenačelnika njih najhli/je juz.no-železniške postaje, oziroma, & ne stanujejo ob progi južne železni-e, nnravrost na obratno ravnateljstvo južne železnice, II. odd. v Ljubljani. Za rodbinske člane je priložiti vedno občinsko potrdilo, da žive z upoko- ZHpi/mih držav pričakuje, da bo letošnja koruza, rižna, krompirjeva in tobačna letina najbojša v zgodovini države. Enako ugodna poročila prihajalo iz Kanada tako da Anglija lahko računa na bogato in primeroma ceneno preskrbo s pšenico. Kabelska poro- leji 200, lire 500 do 504, turške zlate lire 500. Efekti: denar blago Banka za Primorie . . 080 1075 Banka za trg. ind. . . 430 <35 Hrv. eskomptna .... 16T0 1615 Banka Brad na Savi . . STO 275. Poljedelska banka ... 110 112 trgovinska banka ... 270 275. ladranska banka . . . 1860 19 o. lugoslavenska banka . . 685 640 Ljubljanska kred. banka . 9 0 aoo Narodna banka ... 610 6GO Prva hrv. štcdionica . . 90.0 ?2fO Rcčka pučka ..... <65 480 Slov. eskomptna banka . '00 Srpska banka .... 870 f«0 Eksploatacija drva . . 14 0 100 > Dubrovačko parobr. dr. 6JO) t800 Goranin...... W0 10) Narodna šumska ind.. . 840 835 Gutman...... 1730 l t 0 Slavonia...... 1200 1-*Ž5 Ljublj strojne tovarne . Beograd, valute: funti 115 do 118, franki 210 do 215, dolarji 31.75 do 32. lire 126 do 128, leji 50 do 50.50, levi 41 do 41.50, marke 48.25 do 48.50. češke krone 40 do 42, avstrijske krone 6 80 do 7.20. napoleondorji 111 do 114. Devize: London 115 do 117, Pariz 200 do 203. Ženeva 520 do 535, Praga 40 do 40 50, Dunaj 6.60 do 6.70. Berlin 47 do 47.25. Dnnaj devize: Zagreb 372 do 378, Berlin 731 do 737. Budimpešta 98 87 do 100 87. Bukarešta 715 do 735, London 1720 do 1740, Trst 1875 do 1915. Nc\vyork 484 do 492, Pariz 3037.50 do 3087 50, Praga 599 do 604, Krakov 105 do 107. Zurich 7725 do 7775. Valute t dinarji 1475 do 1525, franki 3012.50 do 3062.50. švicarske note 7675 do 7725, češkoslovaške krone 601 do 609. ogrske krone 100 do 102 50, leji 710 do 730 levi 602.50 do 622.50, lire 1865 do 1905, marke 729 do 735, poliske marke 110.15 do 114.50, funtf 1715 do 1735. Efekti: Avstr. kronska renta . . » » 50 „ majska renta .... 100 — Ogrska kronska.....120-— V. avstriisko vojno pos. . . 63 50 Turške srečke......3C05-— Kreditni zavod za trg. in ind. 1I8O — Anglobanka ...... 1265 — Bankverein.......1?25-— Bosanska zemaljska banka . 1000 — Avstro Ogrska banka . . . 5500 — Zivnostcnska banka .... 2250 — Državne železnice .... 4550— Lombarde....... 1702 — AIpine-Montan.....50908— Praška železna industr. . . 12«»— . . . Mo- čila iz Buenos-Aisres-a hvalijo argen- papirnica tmsko žetev psen.ee. ovsa m lanu. j Pra?,a vdxeviie. B„karcšta 119 25 do _________ _________________. . = Naseljevanje v južnih krajih naše 120.75. Berlin 119.25 do 120.75. Du- jencem v skupnem gospodarstvu in' kra'jevme. Naredba o naseljevanju v naj 16 25 do 17 25. Budimpešta 1625 da so od rjega popolnoma in trajno t™1 ,kra,lh kraljevine je prete- do 17 25 lugoslovanske note 216 do | čeno soboto postala pravemočna. V svr- 248 Zagreb 62.75 do 63.75./.mer"ka se nedavno znižale cene Vozni listek za Beograd-Pariz stane sedaj 528 frankov, a za prt jago do 10 kg se plača 19-35 frankov. • Avtomobilr.e zveze v Primorju. Z cdobrerjem ministrstva saobrača-ja jc uveden avtomobilski promet v Primorju, in siccr na progah Senj-lešče (pri Vrhovini), Bakar pristanišče, Brkar-železniška postajo, Senj-Novi Cirkvenica in obratno. Prouet bo eksploatirala Hrvatska centralna barka v Senju. • Prihodnji živinski semenj * Ljub« liani. Zaradi narodnega praznika dne l.de-eirbra bo prihodnji semeni zo živino v Ljubljani v četrtek dne 2. decembra njenih kraih se je pniavilodoslei 4400, EerIin> dtvige. Londoa 68 43 oseb. Največ pnseljemkov ee je zglasi- 63 57 Pari7 42205 do 422 q5 gvica Io za Kosovo ter za kumanovsko in tc- 1073 90 do 1076 10 Avs:rija 20 97 da tovsko okrožje. Doscdan,, nase jemki v 2l 03 ? 8615 do 86.35, Budim-južnih krajih so ze stanovih svoje J ^ 14 7§ do 14 77 Ita!ija 259 70 kmetijske zadruge Ministrstvo za ^Q 260 30 N k ^ 43 ^ 57 narjev. Take podporePse bodo dovolje- «5, London 23 do 27 Pariz 39 20, vale še nadalje, a seveda samo ped pogojem, če se podeljena podoora uporabi za ona svrhe, ki so v naredbi označene Isto velja tudi za nsve priseljeni-ke, ki poleg kmetijskih in obrtnih zadrug morajo ustanavljati tudi agrarne zajcdnlce, katere bodo ministrstvu za agrarno reformo jamčile za porvičilo porabljenih kreditov. z= Obdačenje a'koholne industr i >e. Ministrstvo za zdravstvo pripravlja * Umrl j; v Dragi pri Igu lastnik zakon, po katerem bi morala vsa pod-op:kr.me in posestnik Angelo! jetja, ki se bavijo s produkcijo alko-A j ta. Pokojnik si je pridobil zajbola in morajo polagati javne račune, ižansko občino velikih zas.'ug, po- 'odstopiti 30 odstotkov svojega dobička . M - * m rn ® « . I JIMSAIM RA/lm fi« .n AM il A 1 M I NAMTA sebno, čino šci->a m zunisce oškodujela pri dr ji lova. Pri pogrebu je sodelovrb požarna bramba in Sokol, a v slovo mu je govoril posestnik Ivan Šenk. — Vrlemu narodnjaku blag rpomin! • Umrl ?e v Krškem dne 22. t. m. oo kratki bolezni notar dr. Jurij Pnlko, ki je bil pri občinstvu, zelo priljubljen. • Ukraden rerki knez. Ruski knez Mihael Nikola'evič Volkonski ie bil med vožnjo iz Rima v Beograd ekraden. Tatvino je šele coazil t. Logatcu v rkspresnem vlaku. Tatvina je bila Izvršena na progi Bolema-Mestre. Tat mu je odnnsel tri velike usnjate kovčege s perilom. • obleko, dragocenostmi in 160000 frankov gotovine. Knez je iz-sleditelju tatu zagotovil nagrado 8to tisoč franc. frankov. Amerl!fcl Izsellend. Danes fe odšel iz Ljubi !ane v Trst velik transport -meriških izs:1icnccv, po večini ženske iz dolenjskih krajev. proste davka. Industrijalci, zlasti pa Savez industrijalca špirita, so že protestirali proti temu novemu zakonu. Borze 24. novembra Zagreb. V prometu z efekti je vladalo mrtvilo, ki traja že par dni. Interesa ni bilo nobenega, izvršenih je bilo le par zaključkov. Živahen pa je bil orotem z valutami. Zahtevalo so se zlasti avstrijske krone in nemške marke. Dolarjev je bilo sicer mnogo na trpi. a je bilo tudi povpraševanje po njih živahno. Devize: Berlin 191 do 192, Milan 512 do 515, London 458 do 460. Newyork 125 50 126.50, Pariz 815 do 820, Praga 157 do 159, Švica 2050 do 2125. Dunaj 2630 do 2660 Valute: dolarji 126 do 127.50, avstrijske krone 27.50 do 28 50, levi 165, rublji 80 do 85, češke krone 155 do 160, funti 460. franki 850 napoleon 4>iji 445 do 455, marke 190 do 192, Milan 34 do 35, Praga 8.10, Zagreb 5. Budimoešta 140, Bukarešta 9.54, Varšava 1.50, Dunaj 1.55, žigosane 1.40. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni ureonik Vit. F. Jelene. DOBER DAN! in nikakih bolečin ne boJ.-te imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa fluid in Elsa krogli ice. 6 dvojna-tih ali 2 šptviialni steklenici Jelša fluida 42-- K. 6 škatljic Elsa kroglic 18- -krcn Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellerjeva obrazna petr.ada mofn->"•> vir'" 1 ^— K. Fcllerjcvo pravo mcdicinalno l"ijno "tlpčno m""o z znamko „Elsa'' 19—. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K. — Tudi v-i drugi Elsa izdelki tvrdke Ewen Feller v Donji Stubici. Elsa trg it. 35' na Hrva^^nt so vseskozi zanesljivi in priporočili.-i. 436 Vremensko norocllo. «*HI *r» m „«•< <•>» tm Dan 9 M -i 15 a." jfc a •> • - E rt» T t i — •V«ho i. IMT • n* jr-f ■Itf.fk .hi. oil 8» nor ti mt ti. oov it. ur •M 1 •07 Hm «*a * vAmlšnn r-nan-ara —«« m u T Vfctmmfca w»unl v» «m. m ni. mt. »•• umu ----- * -■-.-«•*•-*«■• <-19 24. nov. ob 7. uii: Crffcvenlcai l« < o. >m r« > oi. Dunaj i i m -6 0. nwrUpwl oo I ta -l«,HM|ii Priporočamo ~ tvrdke; Ušli trg:vski in o&rioi optonil ] | Brusarnlea i Vanino Vekosiav, Stari tre 2 Crevlfaril: Zupančič Frati, Sv Martina cesta 6 Kloparjii Goršič Fr„ SlomSkora ulica U. Kezee Stanko. U r>ka nI < a 31. Kliu6ani6ar|ii Kosmač Fran o. J uranova ulica 5 Lebar & Tišier. Jankova nli< a 9 Kroiačli Jamnik Anton. Rožna ulica 20 Hribar Josip. Potmnska cesta 70 Lipoviek Ivan, Pol anska cesta 58 Semra>c Jakob, litadisče 5 1 rensko trojs* vo : ISedted Rozi, Mestni trg 24/111 t i Mesar it Prime *ariia. Flori lanska nlica 10 Mostni «raditel|i Treo Viliem. bnrpo»a n'. 6 [Ik • Skladišče i Balkan d. d.. Pnn^kn c 33 [ I p ] Spodiciia: 3alk"n. d i5.. I>ni.fl-sfej» c st [<1 i»j T potniki: P».C Oran.. a 18 Tr»ovin»: Ob at Aleka.. /a'n? i f »lj » »*ak« vrs-e. a* IMra onta 28 Rogelj Marija, niartufoktura. S- Petr> ce ta Sandrir j. /}«•<•?» pum'«. it i p« .. S »> tre f- -I u Ravnih?r "m, Sv Prti .< cest.i 44 Razno: 4 Centra>. A^aclip-a i-ost« u« lo»if fi.'* sa pr <11 c či. v, '/:> r 1« 8-.il cesta ■*>J 3—1 Oprava v* trgovino Čiiaite in razširjajte (Sto *0) to s ' ' ' se takoj proda. Henrik Kenda, Mestn trg 17 Srniln: ie meni V^rt^rr »p« In m lralnijrrim-m t »10 i p- Ivana Kr»«oo, Maribor, Aleksand ova ali o J. 13, 484 3 S »Jutro"! Uma (in »merikm»k on M trrJki K. & r Hi ail'1, Krokar. LuUjana. 4 .1 i 4 Za Miklavža kup^t« 456 i za otroke: p0K To", ro'i>.l nsk • poten s »liki mi, liro i. 24 K, »e*. 30 K, p., po-11 f "V mr za 004-as'e: Vua<-I» Pr»rr»: OO*. W 42 K, po p«it K 2 <0 Sen k-oaio no6'. l>roS t: K, 'ee. W K. ,m pn • i K H^ii: ff'* to« lo 810*000 «,'.inll del, nknpni K, o miti K »e« Sar i. il.i hi Tlak t o '.a«ro«o v Ljabljan', So da a «1. \ Hnjiy so najcenejše darilo. tfen/iafia ZLATNA NALKV F.BRA iz preJratno. materij*'*. Prvorazredna iiTed^a, »ijiirwl/nosti imajo volilci, kako tre'a zakon rolma"iti volilnm komisijam in zau.tnikom strank? Vsa ta in lrnga vprašanja, ki niso pojasnjena v volilnem zakonu samem, razi iga do podrobnosti dr. Štefan Sagadin: Vo ilni red z bo'Htim tolina-Tiiji-m. 241 2 \'nji/.ico. ki velja 6 K, s p<» tnin<» 17 K 20 v, na očito pri Tiskovni zadr. g v Ljubljin«, Sodna u'ica št 6. HRVATSKI DRVOTRZAC jedilu trucui ust u Ju^os.hti i »va ka« U U I ai u mjesecu — i'ret|>lata fo-ii n e K 12U ili i)(l din >ura ijuju naši ri etručnjaci. - A lr^mr in Inttrije drva 20- Zagr.b, Stoi.m ys ora nlloa 0. 43 i M 'j 'o u 'teli. kar JI Valili jI U I ni.t.i^sTetiljk-.TorilciiM prt lomijo v poir 1V.I0 dvokelosa in rasni stroji pri BSI J£1.0, L.jn >-jaoa. Star tr? *t. £8 i:* n -< Tvrdka Grfčar dr Mejač Ljubljana, Prešernova uLca 9 priporoča svu,o el ko zalogo vsako rstnih izgotovijenih oblek za gospode, dečke in otroke. V zalogi e v nI no nijfinejse an]lei'co blago za obleke, suknjo Ltd. Konfekcija za dame. Najcoveji. kroji! j,03 Solidne cene: od 1. do 31. dorm.bra 1920. Subs r"|cija se vrsi v Beogradu pri banki san.i, z en B op»ada pri vs«h bančnih podru ircah in polog tega v mestih. Advokat dr. Janke Oiip e začel poslovati v družb advokata &03-3 Milana Nešiča Beograd. Zeleni venac 9. izjcdna<>nja j«* d in ena ista vrednost n
  • bdo islotako »lasi!c ra 500 dirsrjrt i« »o p« s-klrju (di.vi »ga o< lora Na odne I atilo. odobre nega od ninisirstva za trgotino in industrijo. Na;>: T slu aju. da bi sub.-ki i| cij;i jrokorafila razpisano n.t o/ii o de'nic, sme banka p« omonjenom zakonu pod iti»nih Ueltuška tmkfn"S d. d. » Liubiiau.