SANI V HRIBOVSKIH PREDELIH GORENJSKE Fanči Šarf L Pregled terena in pogoji za uporabo sani Na razširjenost m uporabo sani v hribovskih predelih Gorenjske^ so polcig ugodnih snežnih razmer odločilno vplivali tudi nekaiteri go- sp'odanski im geoigrafski činitelji, kot n, ipr. močno* raizvito gozdarstvo, neikdaj tudi oiglarstvo in rudarstvo, visoko ležeče senožeti ter polja na strmih pobočjih. ^ V okviru raziskovanj zimskih prometnih naprav je Etnografski muzej v Ljubljani posvetil določeno pozornost tudi sanem na alpskem ozemlju Go- renjske. Raziskovanja isani so bila opravljena v letih 1953/56. Z obžalovanjem moramo takoj pripomniti, da o saneh na Gorenjskem, tej nepogrešljivi gospodarski napravi, doslej ni bilo pomembnejšega govora v naši strokovni literaturi in je bilo raziskovanje vezano izključno na teren- sko delo. Natančneje so bili v tem pogledu raziskani domala vsi gorenjski okoliši od Tuhinjske doline preko vasi v okolici Kamnika in Cerkelj, dalje Jezersko, okolica Tržiča, Begunj in Jesenic, zgornja Savska dolina, Bohinj, okolica Bleda in Krope, gorske vasi v Selški in Poljanski dolini ter okolici Škofje Loke. Pretežni del obravnavanega gradiva se nanaša na avtopsijo, pri terenskem delu pa so avtorici ljubeznivo pomagali tudi številni domačini, ki so dali vse potrebne podatke in pojasnila ter omogočili risanje in fotogra- firanje. V pomoč so nam bili zlasti naslednji, ki se jim za njihovo podporo toplo zahvaljujemo: Ignac Markič, Franc in Anton GkhIuov, Lom; Anton Kavar in Jakob Meglic, Sv. Ana; Lovro Markež, Koroška Bela; Simon Smolej, Javor- niški Rovt; Janez Hlebanja, Srednji vrh nad Martuljkom; Andrej Košir in Joža Kramar, Podkoren; Jakob Kopaunik in Anton Kavalar, Rateče; Ivan Anko, Jože Virnik in Miha Zaplotnik, Jezersko; Franc Strelj in Janez Zakulj, Breznica; Gašper Gregorač, Ziri; Anton Dolenc, Četena ravan; Franc Zupane, Martinj vrh; Valentin Lotrič, Jamnik; Franc Pogačnik, Dobrava; Jurij Fajfar, Cešnjica v Selški dolini; Lojze Lotrič, Dražgoše; Matija Rejc, Podlonk; Anton Grohar, Sorica; Franc Žmitek, Bohinjska Bela; Jakob Jere in Martin Bernard, Kupljenik; Franc Rozman, Savica; Franc Boltar, Stara Fužina; Janez Cvetek in Janko Cvetek, Srednja vas; Jože Grilc in Ignac Slatnar, Sv. Ambrož; Peter Skrjanc, Stiska vas; Anton Jerič, Stefan ja gora; Franc Goričnik, Zgoše; Franc Slamnik, Selo pri Bledu; Franc Balantič in Alojz Sleuc, Županje njive; Anton Sleuc, Sv. Primož; Jože Podbevšek, Laze v Tuhinjski dolini; Vid Zaubi in Vid Kadunc, Zgornji Tuhinj; Leopold Hribar, Mali hrib. Poleg navedenih pa sc v vsakem raziskanem ali sosednjem kraju podatke potrdili ali jih bolj ali manj dopolnili še mnogi drugi domačini, ki pa jih zaradi njih prevelikega števila ne navajamo. Tudi tem prisrčna zahvala. 137 Fanči Sarf V ziimiskem času kmet ini zaposlen z delom na polju in se tedaj intenzivneje ukvarja s pTevoEiništvom. Namesto voza uporablja oib za- dastnem snegu pozimi sani. V ugodnih snežnih razmerah je vožnja s sanmi pozimi lažja od vožnje z vozom v ostalih letnih časih. Tu in tam pa kmetje na Gorenjskem uporahljajo sani ne glede na snežne razmere. Ce se hočemo pobliže seiznaniti z najvažnejšimi razlogi za uporaibo sani, moramo na prvem mestu navesti gozdarstvo. Obstoj in razvoj kmečkih gosipodarstev na Gorenjskem je bil nekoč močno odvisen od izkoriščanja gozdov, ki v gorenjskem gorskem svetu zavzemajo spodnji pas. Ogromne količine lesa, ki so ga v poznem jesenskem in zimskem času posekali v gozdovih, so kmetje spravljali v dolino največ s sanmi. Tudi pri oglarstvu so imele sani nekoč pomembno nalogo. Z njimi so oglarji spravljali les do kope, nato i)a so na saneh prevažali tudi oglje. Pri rudarstvu so nekoč sani močno upoštevali. Rudarji v okolici Krope, Železnikov, Jesenic ter v Bohinju so pozimi na saneh prevažali nakopano rudo. Dalje naj omenimo apnenčarje, ki so uporabljali sani za prevoz kamenja in ajpna. Nadaljnji razlog za uporabo sani so visoko ležeče senožeti, ki jih izkoiriščajo živinorejci. Kmetje na Gorenjskem shranjujejo' seno, pridobljeno na senožetih, v senikih ter ga šele po- zimi spravljajo domov. To delo domala v celoti opravljajo s sanmi. Zimski čas je končno tudi primeren za prevoiz gnoja na njive. S tem ima kmet opravljeno delo, ki b:i ga sicer čakalo spomladi. Poleg nave- denih specialnih razlogov za uporabo sani pa so v zimskem času le-te rabile za vse p-riložnostne kmetove potrebe, kot n. pr. za prevoiz žita v mlin in nazaj, prevoiz živine, zlasti prašičev, prevoz živil, tu in tam tudi vode itd. Končno so sani že od nekdaj prinašale otrokom zimsko veselje; imeli so sani za sankanje. Prevažanje vsaikovrstnih bremen s sanmi po snegu je naravno, manj razumljiva pa bi nam bila uporaba sani na kopnem, če bi pri tem ne upoštevali geografskih in drugih pogojev. Velike strmine, gosta zaraščenosi in slabe poti so bile često vzrok, da je kmet, drvar aH oglar ne glede na sneg zamenjal voz s sanmi. Posebno uspešno so kmetje uporabljali sami na strmih njivah. Tu so nekoč z ustreznimi sanmi pred oranjem razvažali gnoj v vseh letnih časih; deloma delajo to še danes. Tudi v gozdne grape je dostop s sanmi lažji kakoT z vozom. Zato uspešno rabijo sani pri vlačenju lesa do vozne poti. Ponekod voizijo tudi seno iz strmih senožeti, preden zapade sneg. V krajih, kjer so bili dani pogoji da je bilo mogoče dati sanem na kopnem prednost jwed vozom, pa je bil še drug tehten razlog za splošno uporabo sani. Le-te so namreč preprosta in cenena naprava; mogel si jo je omisliti vsak mali kmet ali kajžar, ki ni imel vprežne živine, niti ni premogel voza. To velja zlasti za vasi na strmejših p-obočjih ali tik pod njimi. 138 Sani v hribovskih predelih Gorenjske ¦ n. Vrste sani A. Pregled sani po konstrukcijskih značilnostih i. Sani s kozolci. Navadne sani sestoje iz dveh krivin, štirih kozolcev in dveh oplenov. Zadnji ravni del obeh krivin drsi ipo tleh, sprednji konec je ukrivljen navzgor, da se jsani ne zatikajo v sneg. V ra^'ni del krivine je vsajen eden, dva ali trije kozolci, ki odločajo o višini sani. Breme, naloženo na sani, je tako dvignjeno od tal in obvarovano pred snegom. Po dva in dva nasprotna kozolca povezujeta oplena ter sta z njima povezani tudi obe krivini. Obenem oplena omo- gočata natovarjanje sani.^ V to vrsto sani sodijo na Gorenjskem: a) isani za vožnjo- ignoja' (si. X/1). Te sani so navadno nekoliko manjše od srednje velikega voza. Zadnji ravni del krivin je okoli 2 m dolg, sprednji ukrivljeni del pa sega 40 do 60 cm visoko. V vsako krivino sta vsajena dva ali trije dkoli 50 cm visoki koizolci, povezani z opleni. Tudi konca krivin sta navadno povezana s tanjšo polico. V konce sprednjega in zadnjega oplena so predolbene luknje, ki rabijo za namestitev štirih .pokončnih ročic, h katerim je pritrjena na vsaki strani po ena deska ali lestva. Na oplene so položene deske, na katere nalagajo gnoj. Cesto pa lestve ali deske zamenjuje gnojni koš;* b) sani za priložnostne prevoze ali za sankanje. Po sestavnih delih zelo podobne sanem za vožnjo gnoja, po velikosti pa znatno manjše so sani, ki jih tu in tam uporabljajo za prevoz v mlin, za prevoz vode ali mleka, pa tudi za sankanje. V obe krivini so visajeni štirje kozolci, od katerih sta po dva in dva nasprotna kozolca povezana z dvema ople- noma. Na oplene so pritrjene deske ali pa tudi nizek zaboj, v katerega postavljajo posode ali vreče. Sani za sankanje imajo navadno na opilenih eno ali dve deski. Sprednji, ukrivljeni del krivin je pri teh saneh lahko prav nizek ali pa sega do višine kozolcev; c) sani za seno (si. VIII/1, 2). Od drugih sani s kozolci se sani za seno ločijo predvsem po sprednjem delu krivin, ki je tu znatno višji. Ukrivljeni del krivine prehaja ponekod od ravnega dela na tleh do navplionega sprednjega kanca v dolgem, rahlo ukrivljenem loku, drugje pa je lok kratek in močneje ukrivljen (si. 1 A na str. 141). Sprednji konec sani je torej ponekod bolj, drugje spet manj potisnjen naprej. Poleg krivin, kozolcev in oplenov pa imajo te sani navadno še na vsaki strani po eno diagonalno vez, pritrjeno spredaj nekoliko pod koncem krivine, nato ob strani sprednjega kozolca ter končno na ravni del ^ To vrsto sani označuje Birket Smith (Geschichte der Kultur, str. 249) kot izboljšan, izpopolnjen tip, v razvoju sani pa kot najmlajši, a najbolj razširjeni tip sani. Vendar pa arheološke najdbe na Švedskem in v Rusiji dokazujejo, da segajo te sani v konec kamene in začetek bronaste dobe. ' Oznako za sani povsod določimo po funkciji, ki prevladuje. * Podobne sani omenja D. Z e 1 e n i n (Russische Volkskunde, str. 134) kot najpreprostejšo vrsto sani. 139 Fanči Sarf krivine med kozolcema. Vez je spredaj pretaknjeraa skozi krivino, sedi na njej ali pa je samo delno visaijena vanjo (si. 1 B na sir. 141). V ta namen je navadno krivina na tem dolu kolenasto odebeljena. Nekoliko pred sprednjim oplenom sta ponekod vezi med seboj pwDvezani s polico, ki more pri vožnji rabiti kot sedež za voznika. To polico^ pa vidimo' le pri saneli, ki imajo, sprednje konce krivin bolj naprej potisnjene. Labko pa so sani tudi brez omenjenih stranskih vezi; tedaj krivina zgoraj ni odebeljena. V vse štiri konce oplenov so- skoraj dosledno zavrtane luknje, v katere po potrebi vtikajo cveke, ki preprečujejo, da bi naloženoi breme padlo s sami. Na oplene je ponekod na vsaki strani sami pritrjen po en drog ali pa položijo namesto teh dve ali več palic, na katere naložijo seno. Cesto nadomestujejo drogove ali palice tudi deske, pritrjene na oplene. Deske namesto palic najdemo navadno v krajih, kjer s temi sanmi ne vozijo samO' sena, marveč tudi gnoj, nekoč tudi oglje in podolbno. Po velikosti so sani te vrste ponekod le neikoliko manjše od sani za vožnjo gnoja, drugje pa soi znatno manjše. Dolžina sani se giblje od 1,50 do 2,20 m, višina kozolcev od 20 do 28 cm, višina krivin spredaj pa od 70 do 90 cm. Širina med krivinama je zna- šala pri starejših saneh okoli 50 cm, pri novejših pa se giblje od 70 do 80 cm;^ č) sani za les (samotežne) (si. VIII/4). Te sani so zelo» podobne sanem za seno, le da so v svojem izadnjem delu do pol metra krajše. Sprednji del krivin je navadno potisnjen naprej; krivine se torej po- lagoma dvigajo. Ddli sami, zlasti pa oplena in kozolci, so močnejši. Pondkod so imele po starem te sani namesto štirih samo dva kozolca in en oplen. V določenih krajih so sami brez dveh stranskih vezi, nikjer pa na oplenih ne vidimo drogov ali desk; d) sani za les (vprežne) (sL X/2, 3, 4). Poleg opisanih sani z viso- kimi krivinami so za vlačemje hlodov splošno iznane tudi krajše, okoli 1 m dolge, toda moične sani, ki imajo' v krivine vsajena dva ali štiri kozolce. Erivini sta pomelkod spredaj visoko ukrivljeni in na koncu povezani s polico, drugje pa sta ukrivljena dela krivin nižja ali celo prav nizka. Tudi višina kolzolcev je različma. Ponekod so ti komaj 15 om, drugje pa do 50 cm visoki. Sani z dvema kozolcema imajo' en oplen, sani s štirimi kozolci pa dva oplena. Pri saneh z enim oplenom je siprednja polica, ki povezuje krivini, navadno močmejša;^ e) sani za prevoz rude (si. 2/1 na str. 143). Pri teh saneh sta krivini spredaj le toliko ulkriviljeni navzigoT, da se konca ne zatikata v sneg. G. Berg (Sledges and wheeled vehicles, str. 58) označuje ta tip sani kot vzhodni finski tip, podobni tipi pa so tudi v Estoniji, Latviji, Poljski in RuS'iji. " G. B e r g (Sledges and wheeled vehicles, str. 87 in Pl. XII, XIII) omenja razne tipe kratkih sani za transport lesa. Po konstrukciji najbolj podobne našim sanem so sani na Švedskem in Danskem, kjer imajo en oplen bolj ali manj dvignjen od zemlje. Seveda pa imajo na severu še mnogo drugih vrst sani za prevažanje lesa, ki jih pri nas ne poznamo. 140 • SI. 1. Krivine in ročaji pri saneh za seno: AB 1. Sv. Ana nad Tržičem, 2. Gozd- Martuljk, 3. Koroška Bela, 4. Srednji vrh nad Martuljkom, 5. Lom nad Tržičem, 6. Jezersko, 7. Srednja vas v Bohinju, 8. Županje njive pri Kamniku, 9. Sv. Primož nad Kamnikom Risba Sibila Nekrep Fanči Sarf Ravni del krivine je od 1,50 do 1,80 m dolg. V vsako krivino so vsajeni trije 10 do 15 cm visoki kozolci, povezani z opleni. Na oplene so pri- trjene deske.' Spredaj so deske trikotno izrezane, da se v odprtini more premikati podailjšani konec lesenega ročaja, ki s svojim sipred- njim koncem rabi za vlačenje, z zadnjim pa za zaviranje. 2. Sani brez kozolcev. Za to vrsto sani je značilno, da dno za nakladanje bremen ni dvignjeno od tal. Krivini sta pri nekaterah saneb te vrste v svojem ravnem delu na tleh zelo debeli oziroma visoki. Povezani sta s palicami, drogovi ali deskami, ki dajejo sanem upo- rabno ploskev za nakladanje. Tudi v to vrsto sodi več oiblifc sani: a) sani za les (si. 2/6 na str. 143 in si. X/5). Krivini sta pri teh saneh 1 do 1,20 m dolgi, v prerezu pa do 20 cm visoki ter 8 do 10 cm široki. Sprednji del krivin je lahko bolj ali manj ukrivljen navzgor, ponekod pa je krivina samo- nakazana z okroglim obtesanjem ravnega dela knivine. Spodnja stranica krivine, ki drsi po tleh, je torej v svojem sprednjem delu potesana navzgor, zgornja ploskev pa je po vsej dol- žini ravna. Dve vezi, ki povezujeta krivini, sta navadno pritrjeni na zgornjo stran krivin, ponekod pa sta pretaknjeni skozi krivine. Zadnja vez rabi za nakladanje in je zato močnejša; b) sani za kamenje (si. 2/5 na sitr. 143). Te Bani sestoje iz dveh krivin, ki sta v svojem ravnem delu 1 do 1,5 m dolgi, spredaj jya do 70 cm visoko ukrivljeni. Konca krivin rabita za ročaj pri vožnji. Na ravni del krivin so povečini pribite deske. Te sami so navadno upo- rabljali pri gradnji poslopij ali hudoumikov in pri apnenicah. Sani so imele to jwedno-st, da kamenja pri nakladanju ni büo treba vzdigo- vati, ampak so ga na sani kar prevalili;' c) sani za razvažanje gnoja. Ponekod so bile te sani povsem po- dobne sanem za prevažanje kamenja, le da so bile nekoliko manjše in lažje. Sprednja ukrivljena dela sta bila tako visoka, da ju je bilo mogoče uporabiti za ročaj pri vožnji. Drugje so imele te sani nizko ukrivljene krivine ali pa je bila ravna krivina spredaj samo okroglo obtesana. Plosikev za nakladanje gnoja je bila iz desk,' iz gosto pre- ' Take sani rabijo na Norveškem za prevoz sena. Na saneh naloženo breme se zadaj vleče tudi po tleh. (G. Berg, Sledges and wheeled vehicles, Str. 56). ' Birket Smith (Geschichte der Kultur, str. 248—249) navaja podobne sani pri Eskimih in v zahodni Evropi od Skandinavije do Pirenejskega pol- otoka, razen tega pa so se po njegovih ugotovitvah pojavljale tudi tam, kjer sploh ni bilo pričakovati, da bi sani poznali: to je Egipt in Asirija. V starem veku so jih rabili za transport velikih kipov, v Assamu pa so z njimi pre- važali kamnite bloke za gradnjo. — Na Estonskem so rabili podobne sani lovci za prevoz ubitih tjulnjev (G. Berg, Sledges and wheeled vehicles, Str. 20). ' Podobne sani omenja G- Berg (Sledges and wheeled vehicles, str. 57) kot sani za vlačenje kamenja ali za vlačenje pluga na njive, na planotah pa tudi za vsakodnevno prevažanje vode in drugih bremen. Predvsem so take sani znane na Švedskem. 142 SI. 2. Razne sani: 1. miške — sani za prevoz rude (Dražgoše); 2. marjaše — sani za sankanje (Sv. Ana nad Tržičem); 3. uačuje — sani za razvažanje gnoja po strmih njivah (Jezersko); 4 gratula — sani za razvažanje gnoja (Črna); 5. p/a- kuže — sani za kamenje (Martinj vrh); 6. smake — sani za vlačenje lesa (Stiska vas pod Krvavcem) Risba Sibila Nekrep Fanči Sarf taiknjem'h klinov (si. IX/7) ali pa so (bili klini prepleteni z leskovimi palicami (si. 2/4 na str. 143). 3. Sani iz desk. Na omenjenem terenu srečujemo dalje posebne vrste sani brez krivin in brez kozolcev. Le-te nadomeščata dve stranski, na rob postavljeni deski, sipredaj obtesani okroglo navzgor. Višina desk odloča o dvignjenosti sani od tal. Po funkciji so znane dvojne tovrstne sani: a) sani za raizvažanje gnoja (si. 2/3 na str. 143). Bile so' 1,20 do 1,50 m dolge ter okoli 20 cm visoke. Pod vrhnjim robom obeh desk so bile pretaknjene tri močnejše palice, ki so povezovale obe deski. Med te prečne palice so bile zapletene desike ali palice, na katere so nakla- dali gnoj. Deske ali palice so bile spredaj pritrjene vrhu prečne palice, nato so šle pod srednjo palico, zadaj pa spet na palico. Dno sani je bilo tako nekoliko koritasto oblikovano. Spredaj so bile deske ali palice ne'koliko izrezane, da se je v odprtini mogel premikati lesen ročaj; b) sani za sankanje (si. 2/2 na str. 143). Po konstrukciji so bile te sani zeloi podobne sanem za razvažanje gnoja, po velikosti pa znatno manjše. Robova stranskih desik sta drsela po tleh, dve ali tri pretak- njene palice so sani povezovale, za sedež pa je rabila deska, pribita na zgornja roibova stranskih desk. Ponekod so vrhnjo desko zamenjale palice, izapletene med prečne vezi, kakor pri saneh za gnoj. 4. Sani z na p latam i. Posebno vrsto predočuje jo- sami, pri katerih bi kot oznako mogli navesti kar več značilnosti: sani te vrste nimajo krivim, niti kozolcev. Po konstrukciji se torej bistveno razliku- jejo od ostalih sani. Značilna zanje sta dva povezana drogova, ki s svojim zadnjim naplatenim koncem drsita po tleh.^° Na terenu poznajo dvojne take sami, ki se med seboj razlikujejo predvsem po- velikosti: a) večje sani za vlačenje lesa (si. IX/6). Pri teh saneh sta drogova, sestavna dela sani, hkrati ojnici, v katere vpiregajo živino. Zadnji konec ojnic je navadno rahlo ukrivljen, na spodnjem delu pa naplaten z de- belejšo, spredaj na\'2gor potesano naplato. Naplata je ponekod tudi bolj ali manj ukrivljena, zadnji konec pa je včasih odebeljen, da se ojnica k naplati lepše prilega. Ojnici z naplatama sta na zadnjem koncu povezani z oplenom, na katerega nalagajo hlode; b) manjše sami za vlačenje lesa (si. 1X/3). Namesto ojnic imajo te sani dva krajša drogova, ki rabita za držaj pri vlačenju. Naplati na zadnjem koncu drogov sta manjši, navadno ravni, le spredaj potesani v konico. Oplen, ki zadaj povezuje drogova, rabi za nakladanje hlodov, kakor pri večjih takih saneh. ^" Opisano napravo za vlačenje uvrščamo v naši razpravi med sani, kar po svoji funkciji tudi so. Zlasti govori za to dejstvo, da so naše sani oprem- ljene z naplatami v obliki najpreprostejših krivin. Drogove za vlačenje brez naplat pa tako Smith (Geschichte der Kultur, str. 230) kakor Berg (Sledges and wheeled vehicles, poglavje The slide car and the origin of the cart, str. 129—143) uvrščata med predhodnike voza. Drogova za vlačenje, oprem- ljena z dvema kolesoma, sta bila prvi voz. 144 vin SI. 1. Samotezne sani za seno (Srednji vrh); 2. samotezne sani za seno in les (Županje njive); 3. krajše samotezne sani za les in daljše za seno (Sv. Ana); 4. samotezne sani za les (Sp. Sorica); 5. nošnja sani; 6. vožnja sena; 7. na- kladanje sena (Lom nad Tržičem) Foto: F. Šarf 144—145 Sani v hribovskih predelih Gorenjske • 5. Podaljšane sani. Vse vrete ikratkih sani, predvsem sani za vlačenje klodov, kmetje po potrebi podaljšujejo- z drogovoma, katerih prva konca pritrdijo na zadnji oplen sani, zadnja konca drogov pa drsita po tleh. Kratke sani pa podaljšujejo tudi s tem, da uporabljajo dvojne sani hkrati, in sicer druge za drugimi. Končno so znane tudi dvojne sikupaj r^ljene sani, od katerih so zadnje sestavni del spred- njih in jih ni moč uporabljati samostojno. V takšno ali drugačno kombinacijo sani sodijo: a) sani za les 2 visokimi krivinami (opisane pod 1 č). Podaljševali so jih z dvema drogovoma, katerih sprednja konca so pritrdili na zadnji oplen, zadnja konca, povezana z oplenom, pa sta se vlekla po tleh. Na podaljšek so pritrdili deske, oplene opremili z ročicami, in tako prevažali kamenje, žgano apno ali vreče z ogljem. Drogova brez desk sta bila primerna za prevoz metrskih drv, ki so jih naložili med sprednje in zadnje ročice; b) sani za les (glej 1 d). Te sani najčešče uporabljajo pri podalj- ševanju. Podaljšujejo jih na več načinov: 1. z drogovoma, ki sta na sprednjem in zadnjem koncu povezana z oplenom, v katerega sta vsa- jeni po dve ročici. Sprednji oplen pritrdijo na zadnji oplen sani tako, da ga samo v sredini pretaknejo z železno jeglico. Tako pritrjen oplen je gibljiv in sani na ovinkih ali pri obračanju niso okorne. K ročicam pritrdijo deske ali lestve. Tako podaljšane sani so v svojem zadnjem delu zelo podobne voKu brez koles.^^ Na podaljšku prevažajo metrska drva, v rjuhe ali bremena povezano seno, gnoj, nekoč tudi vreče z ogljem itd. 2. Kadar imata drogova za podaljšane sani v svojem zadnjem delu obliko krivine in od zadnjega oplena prvih sani do tal ne padata poševno, temveč ležita sprva vodoravno in gresta do tal šele z zadnjim ukrivljenim delom, moremo govoriti o drugih saneh, ki so sestavni del prvih (si. X/6). Tudi tak podaljšek sani je na sprednjem in zadnjem koncu povezan z oplenom. Sprednji oplen rabi za pritrditev k sanem kakor pri podaljšku z drogovi, zadnji oplen pa je navadno dvignjen na dveh kozolcih in je v isti višini kakor oplena prväh sani. Take sani so v celoti dvignjene od tal. Rabijo jih za prevoz lesa, opremljene z deskami ali lestvami pa tudi za prevoz sena, gnoja in drugega. Pri obeh opisanih načinih podaljševanja je podaljšani del neposredno povezan s sprednjimi kratkimi sanmi. 3. Nevezano pa so sani podalj- šane z drugimi samostojnimi sanmi. Druge sani so lahko enake prvim, lahko pa so tudi brez kozolcev. Take sani so narejene iz dveh de- belih, spredaj okroglo navzgor potesanih krivin, ki jih povezujeta dve močni vezi (si. X/7, 8). Rabijo jih zlasti pri prevozu hlodov. Kmetje Enako kakor pri nas podaljšujejo sani tudi v centralni in severni Švedski. Tam rabijo tako podaljšane sani tudi za prevoz hlodov (G. Berg, Sledges and wheeles vehicles, str. 133). V podaljšku, ki se s svojim zadnjim koncem vleče po tleh, in v drugih podobnih napravah vidi omenjeni avtor izvor voza. 10 Slovenski etnograf j^^^ Fanči Sarf vlačijo les s hriba ma kratkih saneh, ko pa pridejo v dolino, pod- taknejo in pritrdijo opisane sani pod zanji konec hlodov;^^ c) večje sani z naplatami (4a). Podaljšujejo jih z dvema drogo- voma kakor zgoraj opisane sani. Ker sani z naplatami nimajo kozolcev, so sani s podaljškom vred nizko pri tleh. Podaljšek opremijo z deskami ali lestvami ali pa nanj namestijo, gnojni koš (si. IX/4, 5). Uporabljajo jih v enake namene kakpr zgoraj opisane sani: za prevoz sena, gnoja, oglja itd. Vseh drugih sani na Gorenjskem ne jwdaljsujejo. B. Samotežne in vprežne sani Po tem, kdo sani vleče, delijo kmetje sani v samotežne (tudi ročne ali peš) in vprežne (živinske) sani 1. Med samotežne sani sodijo: sani za priložnostne prevoze in za sankanje (opisane pod 1 b), sani z visoikimi krivinami za seno (1 c), sani z visokimi krivinami za les (1 č), sani za prevoz rude (1 e), dalje sani za kamenje (2b), sani za razvažanje gnoja (2 c), sani iz desk (3 a in b) ter manjše sani z naplatami (4b), od podaljšanih sani pa samo sani z visokimi krivinami (5 a). Pri saneh z visokimi krivinami rabijo za držaj pri vlačenju sprednji konci krivin. V ta namen prehajajo roibovi krivine v ukriv- ljenem delu polagoma v okroglino, ki je navadno nekoliko pod vrhom odebeljena. Kri\ana je na tem mestu povezana s stransko vezjo. Vrhnji del krivine je nato primemo zožen, okrogel ali rahlo ovalen, na koncu pa spet odeibeljen. Krivina je na koncu vedno pravokotno odrezana (si. 1 B/2—7 na str. 141). V krajih, kjer sani z visokimi krivinami ni- majo stranskih vezi, konec krivine ni odebeljen (si. 1 B/8, 9 na str. 141). Včasih pa krivine spredaj niso dovolj visoke, da bi mogle rabiti za držaj. Tedaj si kmet pomaga s palicama, ki ju uporablja kot stransiki vezi. Palici sta v ta namen nökoliko podaljšani in spredaj ukrivljeni navzven v kljuko (si. Vlll/3 in si. lB/1 na str. 141). Vse druge sani imajo za vlačenje navadno pritrjeno vrv; po starem je namesto vrvi tudi srobot ali pa vlečejo sani z ustreznim lesenim ročajem. Vrv je navadno privezana za sprednji oplen, pri saneh brez kozolcev pa za prvo prečno vez, medtem ko je leseni ročaj navadno drugače pritrjen. Pri saneh za priložnostne prevoze sta poneikod k sprednjima kozolcema pritrjena konca rogovile, ki se nato nekoliko pred sanmi stikata in nadaljujeta kot tanjši drog; s tem voznik pri vožnji vleče sani. Skoraj vedno je drog na sprednjem koncu prevrtan in pretaknjen s krajšo palico, tako da ima obliko križa. Pri saneh za vožnjo rude ter pri saneh iiz desk za razvažanje gnoja je bil drog pritrjen k sanem tako, da se je " Dvojne, skupaj rabljene sani nekoliko drugačne, predvsem daljše od naših, rabijo za prevažanje lesa zlasti v centralni Švedski in tudi v drugih severnih pokrajinah (G. Berg, Sledges and wheeled vehicles, str. 96). 146 Sani v hribovskih predelih Gorenjske STiikal oikoli sprednje prečne vezi oziroma oplena. V ta namen je bil drog pred zadnjim kancem nekoliko odebeljen in predolben ter na- taknjen na prečno vez. Zadnji konec ročaja je segal od vezi še toliko nazaj, da je prišel do tal, če je voznik spredaj ročaj dvignil. Tako dvignjeni ročaj je s svojim zadnjim koncem v tleh rabil kot zavora. Pri saneh z naplatami sta za vlačenje rabila naplatena drogova. V ta namen sta bila drogova spredaj prevrtana in od zunanje strani pretak- njena s cvekom. Drogova sta bila torej opremljena z nekakšnima kljukama. Včasih pa sta drogova spredaj povezana s prečno polico, ob katero se voznik lahko iipre, ko stoji pri vožnji med drogovoma. Prav tako so ponekod vlekli tudi sani s kozolci za priložnostne prevoze. Drogova sta bila tu pritrjena za sprednja kozolca. 2. Živino vpregajo v naslednje sani: sani za vožnjo gnoja (i a), sani za les (Id in 2a), večje sani z naplatami za vlačenje lesa (4a), podaljšane sani za les (5b) ter podaljšane sani z naplatami (5 c). Vse omenjene sani so močnejše in težje od samotežnih. Pri saneh s koizolci pričvrstijo ojnice k prvima dvema kozolcema. Po starem so kozolec in ojnico pretaknili z močnim drenovim cvekom, ki so ga na obeh straneh zakvačili. Ponekod pa je bil cvek na enem koncu debelejši, da se ni mogel iztakniti in so ga zakvačili samo na zunanji strani. V zad- njih desetletjih pripenjajo ojnice h kozolcema z ustreznimi verigami. Taka veriga ima na koncu kambo, ki se prilega h kozolcu, nato pa jo z jeglico pričvrstijo k verigi. Pri saneh brez kozolcev nataknejo ojnico na podaljšek sprednje prečne vezi. Po starem je bila ojnica na koncu v ta namen odebeljena, ob straneh sploščena, v sredi pa je imela luknjo. Ojnici so nataknili na oba konca vezi in ju na zunanji strani zakvačili s cvekom. Enaki načini pričvrščanja ojnic so znaini pri po- daljšanih saneh. Pri saneh z naplatami, kjer so bile ojnice sestavni del sani, pričvrščanja ni bilo. Po potrebi pa kmetje na Gorenjskem vozijo z živino tudi sani z visokimi krivinami za seno ali les, katere sicer dosledno uvrščajo med samotezne sani. Ojnice pričvrstijo k sprednjima kozolcema. C. Sani za rabo na kopnem in na snegu Od opisanih sani uporabljajo kmetje v hribovskih predelih Go- renjske nekatere sani samo ob zadostnem snegu, nekatere samo na kopnem, druge pa na kopnem in na snegu. 1. Med sani za rabo na snegu moremo uvrstiti: sani za vožnjo gnoja (1 a), sani za priložnostne prevoze in za sankanje (1 b), sani za les (1 d), sani za sankanje (3b) in vse vrste podaljšanih sani (5 a, b, c). Ce pre- gledamo navedene sani po tem, ali sodjo med samotezne ali med vprežne, vidimo, da razen sani za sankanje vse sani za rabo na snegu vleče živina. 10* 147 Fanči Sarf 2. Na kapnem iiporaibljajo kmetje sami za razvažamje gmoja (2 c in 3 a). Oboje vlečejo samotež. 3. Sani, ki jih rabijo na kopnem in na snegu so: sani za seno z vi- sokimi krivinami (1 c), sani za les z visokimi krivinami (1 č), sani za prevoz rude (le), sani za les (2a), sani za kamenje (2b) ter sani z naplatami (4 a in 4b). Večji del navedenih sani sodi med samotežne. Vzrok za samotežne vlačenje sani na kopnem moremo iskati predvsem v geografskih pogojih. Vprežna živina na prevelike strmine ne more in tudi velika moč za vlačenje tu mi potrebma. Kolikor pa tudi vprežme sami rabijo ma kopmem, so te upoštevame predvsem pri vlačemju lesa iz gozdnih grap do vozmih poti. HL Izdelovanje sani Kakor večimo drugih maprav im orodja, ki ga rabi pri svojem delu kmečki gospodar, si je nekoč tudi sami mapravil kmet sam. Zanje je rabil bukov, mamj pa tudi jesemov, javorov im macesnov les. Danes so nove sani v največ primerih kolarjev izdelek. Zlasti mlajši gospodarji se redkökje še ukvarjajo z izdelovanjem sani. Izjema so samo sami z naplatami, kd si jih kmetje še danes izdelujejo sami. Za sani z ukrivljenimi krivinami je potreben krivo raščen les. Kxivin na GoTenjskem niso nikoli umetno krivili.Drevo, ki je bilo kasneje primerno za krivine sani, je včasih ukrivil sneg, da je pri- pognjeno k tlom nato raslo naprej. Včasih pa je kmet, ki si je hotel napraviti nove sani, v ta namen poiskal drevo, ki je raslo iiz pobočja najprej nekoliko bolj v vodoravni legi, kasneje pa se je dvigmilo mavpično. Da je bila krivina za sani iz takega drevesa dovolj vbočena, je kmet često odkopal del debla v zemlji. Ukrivljeni del krivine mora biti od debla pri tleh; tu je les odpornejši. Ker zlasti pri vlačenju samotežnih sami z visokimi krivinami ta del krivine največ trpi, je važno, da les ni grčav in deblo ne vejnato. Za krivine namenjeni les se mora uleči (tudi zgoditi), i. j. mora se dalj časa sušiti bodisi na soncu in dežju ali pa so ga poneikod devali pod peč, za peč ali v dimnik. Šele ko je bil les primemo suh, so ga poi sredini na več mestih navrtali, nato pa precepili v dvoje. L^hko so les tudi prežagali, a so morali pri tem paiziti, da žaga ni šla čez les, kar pomeni, da je moral biti les žagan natančno vzdolž letnic, sicer se krivine rade zlomijo. Les so nato ob- tesali in ix>oblali do ustrezne debeline. Ker sami mekoč miso okovali, so ^ " Zelenin (Russische Volkskunde, str. 136) navaja poleg uporabe krivo raščenh debel tudi umetno krivljenje krivin za sani. V ta namen imajo na primer v Ukrajini posebne naprave, bgal'nja imenovane ali pa krivijo les v peči, v parnih kopalnicah (saunah) ali v svežem konjskem gnoju. Pripo- minja pa, da so naravne krivine močnejše od upognjenih. — G. B e r g (Sled- ges and wheeles vehicles, str. 58) omenja naravno in umetno krivljeni les za sani tudi pri drugih severnih narodih. 148 Sani v hribovskili predelih Gorenjske ravni del krivine dbtesali tako, da je bil precej višji negoi širši. Krivine so se namreč pri vožnji obrabile in postajale vedno nižje. Pri saneh s kozolci mora izdelovalec v ravni del krivine zadolbsti dve kvadratni jami, v kateri nato vsadi kozolca. Kadar sani nišo- v celoti iz bukovega lesa, so kozolci, opleni in drugi sestavni deli sani jesenovi, javorovi ali macesnovi. Tudi za te velja, da mora biti les primerno stdi. Kozolec dbdela izdelovalec tako, da ga na obeh koncih zoži do debeline, ki na spodnjem koncu ustreza zadolbeni jami v krivim, na zgornjem pa se mora ujemati z luknjo v oplenu. Pri za- rezovanju spodnjega konca kozolca mora zllasti paziti, da kozolec na notranji strani zareže nökoliko poševno. Ko ga namreč vsadi v krivino, se mora rahlo nagibati na notranjo stran; širina sani zigbraj je torej manjša od razdalje med obema krivinama. Tako šrajane sani se pri vožnji ne prevrnejo tako hitro. Skozi krivino in del kozolca, ki tesno tiči v njej, pretakne iizdelovalec drenov ali macesnov cvek, da se kozolec ne more izsaditi. Po dva in dva nasprotna kozolca poveže z oplenom tako, da jih natakne na kozolce in pretakne s cveki. S tem so sami s kozolci v bistvu izdelane. Razne dodatne pomožne vezi so kmetje dodajali k sanem po potrebi. Ostale vrste sani so izdelovali podobno ali pa celo še preprosteje. Posebej naj le še omenimo izdelavo sani z naplatami. Drogova ali zadaj rahlo ukrivljeni ojnici kmet na spodnji strani naplati z bukovo na- plato, izdelano iz; navadnega okroglega daljšega polena. Včasih poišče v ta namen raMo kolenasto ukrivljeno poleno. Naplato in ojnico navadno na treh mestih prevrta, prevrta pa tudi oplen, ki zadaj veže sani. Skozi luknje pretakne močan cvek moznik iz jesenovega aH dre- novega lesa, včasih pa tudi liz črnega trna. Sprednji in srednji moznik spajata naplato in ojnico, zadnji pa je pretaknjen skozi naplato, ojnico in oplen ter je zgoraj včasih še toliko daljši, da nadomešča kratko ročico. Sprednji konec naplate kmet pritrdi k ojnici še z železno šino ali po starem s trto. Moznike so nekoč izdelovali Bohinjci in jih pro- dajali kmetom iz okolice Bleda. Kratke vprežne eani s kozolci za vlačenje hlodov kmetje v zadnjih desetletjih izipopolnjujejo z dodatnim oplenom, ki ga pritrjujejo na zadnji oplen sani tako, da se vrhnji oplen more vrteti okoli jeglice, pre- taknjene ökozi sredino obeh oplenov. Ta vrhnji oplen (riđa, ridof, ridofl, ali sukarn) zlasti na ovinkih znatno zmanjšuje oikomost sani. Končno še neka!j besed o okovanju sani. Po starem sani niso öko- vali. Celo težke vp^režne sani so bile nekoč brez vsakega železja. Danes so domala vse sani dkovane. Na spodnji ravni del krivin pri nekaterih samotežnih saneh pribijejo kmetje sino kar sami, težje vprežne sani pa okuje vaški kovač. Z okovjem poveže vse sestavne dele, okrepi kozolce in oplene ter poveže les povsod, kjer je nevarnost, da bi se mogel ražklatL Izjema so samo sani z naplatami in sani, ki jih rabijo kmetje samo na kopnem. Teh sani ne okujejo. 149 Fanči Sarf IV. Splošno o razširjenosti posameznih sani Preden preidemo k obravnavi razširjenosti posameznih vrst sani, nas načelnO' zanima, kaj ve povedati ustno izročilo o časovni oprede- ljenosti sani in kaj moremo glede razširjenosti sani ugotoviti, ko pre- gledamo vse sani na posameznih območjih. Na prvo vprašanje nam je poizvedovanje na terenu prineslo naslednje odgovore: Določene vrste sani žive danes samo še v spominu starejših kmetov, druge so se do danes samo delno še ohranile, nekatere sani so bile v rabi, odkar pomnijo najstarejši domačini in so v rabi še danes, nekatere pa so se uveljavile v zadnjih desetletjih. Terensko raziskovanje in primerjanje raznih obmoi^ij med seboj nam je v tem pogledu prineslo naslednje ugotovitve: Nekatere vrste sani so znane na ozko omejenem območju, določene sani poznajo v krajih z enakimi oziroma podobnimi gospo- darskimi ali geografskimi pogoji, druge vrste sani pa so splošnO' znane oziroma rabljene. Med sani, ki danes niso več v rabi, moramo najprej uvrstiti sa- motežne sani za vožnjo rude; o tej vrsti so nam vedeli povedati le najstarejši pripovedovalci. Sani so začele izginjati proti koncu 19. sto- letja. Tudi krajevno so bile te sani omejene le na določena ožja ob- močja. Druge vrste sani, ki prav tako' žive danes le še v spominu starejših domačinov, so samotežne sani iz desk za vožnjo gnoja. Tudi takih sani od začetka našega stoletja ni več videti v rabi. Od vprežnih sani so okoli prve svetovne vojne kmetje začeli opuščati kratke sani brez kozolcev z opleni, pretaknjenimi skozi ravni del krivine. Končno moramo k sanem, ki danes niso več v rabi, prišteti tudi sani iz desk za sankanje. Te sani so bile do prve svetovne vojne splošno v rati, nato pa so namesto teh začeli izdelovati otrokom izboljšane sani s koizolci.^* Kot drugo skupino naj navedemo sani, ki so se do danes samo delno še ohranile. Sem sodijo predvsem vse vrste samotežnih sani brez ko- zolcev za razvažanje gnoja, ki so bile nekoč znane v vaseh z njivami na strmih pobočjih. Ponekod so take sani opustili že proti koncu prejš- njega stoletja vzporedno z opuščanjem strmih njiv, medtem ko jih drugje deloma še danes uporabljajo. Tudi sani brez kozolcev za pre- važanje kamenja, ki so bile nekoč domala povsod znane, čeprav ne množično rabljene, so danes prava redkost. Tu in tam jih kot slučajno preostalo prevozno napravo uporablja kakšen kmet pri zidanju tega ali onega poslopja ali pri gradnji hudournikov. Končno moramo sem uvrstiti tudi vprežne in samotežne sani z naplatami. Nekoč so jih rabili v mnogih gorenjskih vaseh, danes pa jih moremo ^'ideti le še na ozko omejenih območjih. Izpodrinile so jih izJboljšane kratke vprežne sani za vlačenje hlodov. Danes imajo otroci za sankanje domala povsod že kupljene športne sanke. 150 Sani v hribovskih predelih Gorenjske Med stare, toda danes splošnO' bolj ali manj še rabljene sani moremo prištevati: vprežne sani za vožnjo gnoja, samotezne sani z visokimi krivinami za seno, tem podobne samotezne sani za vlačenje lesa ter vse vrste kratkih vprežnih sani za les. Vprežne sani za vožnjo gnoja so že od nekdaj splošno znane, vendar pa so v zadnjih deset- letjih manj v rabi kakor nekoč. Kmetje jih oipuščajo predvsem zaradi predolgega ravnega dela krivin, ki zlasti na ovinkih in pri obračanju dela sani neokretne. Sani tudi niso primerne za strmejše in slabše poti. Namesto teh uporabljajo navadno dvojne sestavljene gibljive sani. Z eno samo izjemo so splošno znane tudi samotezne sani z visokimi krivinami za seno ter jih domala povsod še danes uporabljajo. Od starih se današnje sani skoraj ne razlikujejo. Več je bilo nekoč le primerov, da so imele te sani sprednji del krivin nižji in so te rabile kot ročaj za držanje kljukaste ročice stranskih vezi. Manj razširjene so sani z visokimi krivinami za les. Nökateri predeli teh sani sploh ne poznajo. Glede časovne opredelitve pa moramo pripomniti, da so bile te sani pred nekaj desetletji mnogo bolj v rabi kakor so danes. Medtem ko so nekoč zlasti manjši kmetje skoraj dosledno vlačili les samotežno, opravlja to delo danes pretežno živina. Kolikor pa te sani še rabijo, so močneje izdelane in bolje okovane. Preostanejo nam tu še kratke vprežne sani za vlačenje hlodov, podaljšane pa tudi za druge prevoze. Te sani moremo danes šteti med najbolj rabljene, splošno znane sani. Poneikod, zlasti v krajih, kjer so dejansko' ali pa vsaj v, ustnem izročilu še ohranjene sani z naplatami, so omenjene kratke vprežne sani mlajšega datuma. Drugje pa uvrščajo začetek teh sani v čas, za katerega ustnO' izročilo v tem pogledu ni več hranjeno.^' Končno moremo k starim, danes še rabljenim sanem prištevati z dro- govi podaljšane sani. Podaljševanje sani z drogovi je udomačeno pred- vsem v krajih, kjer rabijo nizke sani brez kozolcev za vlačenje drv ali pa vprežne sani z naplatami. V zadnjo skupino uvrščamo- sani, ki so se uveljavile v zadnjih desetletjih. Sem sodijo sani s kozolci za sankanje, s premičnim oplenom izpopolnjene kratke vprežne sani za vlačenje lesa, sani za podkladanje pod zadnji konec hlodov ter dvojne gibljive sani. Vse naštete, razen sani za podkladanje, so znane povsod, sani za podkladanje pa jKJznajo samo v nekaterih krajih. Ce bi hoteli navedene podatke o starosti raznih sani razvrstiti po eni strani v skupino, ki bi zajemala samotezne sani, po drugi strani pa bi upoštevali vprežne sani, bi lahko spoznali, da je bilo nekoč sa- motežno vlačenje mnogo bolj razširjeno kakor je danes, medtem ko so se ^'prežne sani bolj uveljavile v zadnjem času. Dasiravno uvrščamo v razpravo vs-e na navedenem terenu rabljene ali v ustnem izročilu ohranjene sani, smo tem sanem zlasti v krajih, kjer so mlajšega datuma, posvetili posebno ob manj bistvenih vprašanjih manj po- zornosti. Zato je natančnejše opisovanje sani za posamezne kraje opuščeno. 151 Fanči Sarf V. Sani in ljudski nazivi zanje v posameznih predelih 1. Bohinj. Sanem pravijo v zgornji in spodnji Bohinjski dolini sani. Krivino sani imenujejo san, zadnji konec krivine je peta (spodnja dolina) ali opetanca (zgornja dolina). Kozolcu pravijo str ama, oplenu oplin. Od sani s kozolci poznajo tu vse sani razen posebnih sani za vožnjo rude. Vprežnim sanem za vožnjo gnoja pravijo sani za gnoj. Po starem so bile te vedno opremljene s pletenim gnojnim košem. K tem in ostalim vprežnim sanem s kozolci so nekoč v Bohinju pripenjali ojnice tako, da so kozoilec in ojnico pretaknili z drenovimi cveki cirki. Slite so bile lažje vprežne sani; imeli so jih le nekateri premožnejši kmetje ali obrtniki. Z njimi so hodili po raznih opravkih; bile so opremljene s sedeži. Sani z visokimi krivinami za seno so splošno znane in še danes rabljene. Imenujejo jih samotežne sani. Sprednja konca krivin, ki rabita kot ročaj za držanje pri vožnji, sta rtiča. Stranski vezi imenujejo palčci ali šprajca. V spodnji dolini sta na oplena pribiti dve deski, ki sta v sre- dini na notranji strani okroglo aH podolgovato izrezani, da more kmet pri nošnji sani v hrib vtakniti glavo skozi odprtino. V zgornji doHni polože pred nakladanjem sena na sani palice, ki jih odrežejo v bHžnjem grmu.^° V nekaterih vaseh zgornje Bohinjske doline vozijo seno s samo- težnimi sanmi preden zapade sneg, več pa v Bohinju uporabljajo te sani pozimi, ko poleg sena vozijo z njimi drva in gnoj, nekoč pa so. prevažali tudi oglje in rudo. Za samotežno prevažanje lesa, predvsem hlodov, imajO' v Bohinju štokarske sani (Savica), tudi ta krasče sani (Srednja vas) aH cegarske sani (Stara Fužina), ki se od sani za seno razlikujejo po tem, da so krajše, močnejše ter brez stranskih vezi. Omenjene sani zoiatno manj uporabljajo kakor sani za seno. Zelo pa so pozimi v rabi kratke vprežne sani za prevažanje hlodov, imenovane štokarske vprežne sani (Savica) aH konske sani (Srednja vas). Te imajo v Bohinju štiri kozolce in dva oplena, krivini pa sta spredaj ob koncih povezani s poličco. Podaljšane sani imenujejo žlajfe. Drugi konec žlajf, ki je gibljivo pritrjen k prvim sanem, ima zadaj oplen dvignjen na dveh kozolcih. Krivini zadnjih sani, podaljšani do prvih, imenujejo žlajfanci. V zadnjem času, ko s sanmi precej prevažajo metrika drva, pa podaljšujejo sand z dvema žlajfgncama, ki zadaj nista ukrivljeni, in oplen tu ni na kozolcih. Tako podaljšane sani imenujejo uačule. Uačule so nižje od žlajf in ni toliko nevarnosti, da bi se sami pri vožnji prevrnile. Od sani brez kozolcev poznajo v Bohinju samotežne sani za pre- važanje kamenja, narejene iz dveh krivin in desk. Tudi te sani so ime- novali uačule. Nekoč so jih rabili pri apnenicah in hudoumikih, danes pa so prav redko še v rabi. Druge sani brez kozolcev sO' skok (spodnja Količino sena, ki ga vozač ali samotežnikar enkrat pripelje s samotež- nimi sanmi, imenujejo samotežank. 152 DC SI. 1. Samotezne sani z mačkom za zaviranje (Sv. Pri- mož); 2 in 3. oprezne in samotezne sani z naplatami (Sv. Ana); 4. in 5. vprežne sani z naplatami in po- daljškom (Sv. Ana in Lom); 6. naplatene sani s hlodi (Sdo pri Bledu); 7. sani za razvažanje gnoja (Mali hrib v Tuhinjski dolini) Foto: F. Sarf 152-153 Sani v hriboTskili predelili Gorenjske dolina) ali pas (zgornja dolina), ki jih v zadnjih desetletjih rabijo za podkladanje pod zadnji konec hlodov, ko te z vprežnimi sanmi privle- čejo v dolino.^' Skok je narejen iz dveh debelih, spredaj navzgor po- tesanih plohov, povezanih z dvema oplenoma. Končno naj omenim še posance, stare otroške sani iz desk za san- kanje. Nekoč so bile splošno v rabi, zadnja leta pa jih skoraj ni več videti. 2. Okolica Bleda. Sanem pravijo na Bledu in oikoHci sni, glavni sestavni deli sani pa so: dve karoine, štiri ostrame, tudi oštrame (Selo) in dva oplina. Vprežne sani za vožnjo gnoja imenujejo sni za gnoj ali pa mice) (Kupljenik). Včasih je bilo teh sani več, danes pa so prav redke. Mnogo več je tu samotežnih sani za seno, ki jim pravijo samotezne sni ali samoiežance. Poleg krivin, kozolcev in oplenov imajo te sani ob straneh še dve palci, povezani pred sprednjim oplenom s sprajcem, ki rabi kot sedež pri vožnji navzdol. Sprednji podaljšek krivine za držanje pri vožnji je rogu. Na oplene sta tudi tu navadno pritrjeni deski z izrezom za glavo. Sani rabijo predvsem za vožnjo sena, pa tudi za vožnjo drv, zlasti hašk, v butare povezanega dračja. Nekoč so prevažali oglje in čresu, lubje od smrek. Cigarski skok so tu krajše a močnejše sani za samotežno vlačenje lesa. Nekoč so te sani splošno rabili drva^rji na Je- lovici, danes pa so take sani znatno manj v rabi. Od sani s kozolci na!j omenim še posmojke, kratke vprežne sani za vlačenje hlodov. Poleg krivin imajo te sani en oplen na dveh, komaj 10 cm visokih kozolcih. Posmojke pa so tu v rabi komaj dobrih 20 let. Na Boh. Beli in Kupljeniku imajo namesto posmojk rtiče vprežne sani za vlačenje hlodov brez ko- zolcev. Rtiči imajo zadaj oplen, spredaj pa cirkal, prečno vez, ki je na sredi vzbočena navzgor. Cirkol rabi za pritrditev ojnice. Po starem so ojnice natikali na uše, strajiska podaljška cir^kla. Zlajfe so v okolici Bleda dvojne sestavljene sani, ki imajo ta paru konc z dvema dvig- njenima oplenoma in ia zadn konc z enim oplenom na kozolcih. Samo- težnih sani brez kozolcev za kamen ali gnoj se tu ne spoaninjajo. V zadnjem času poznajo skok za podkladanje pod hlode. Od sani iz desk poznajo stare sani za sankanje, katerim so tu reku špeuie. Splošno znane so bile nekoč tu tudi sani z naplatami, imenovane uačule. Narejene so bile iz dveh uojanc, na katere so s cveki mozniki opasali dve napuate. Uačule, podaljšane z drogovoma, so imenovali ^are. Te sani pa so se do danes ohranile samo v vasi Selo, kjer jih ima in jih uporablja še vsak kmet. 3. Okolica Jesenic. Osnovni sestavni deli sni so tu: karoine aH snine (Žirovnica, Begunje), strame in oplina oziroma strame in oplena (Begunje). " Pri podkladanju s-i vozniki pomagajo z deblom, ki ga položijo preko ceste takoj za sprednjimi sanmi, nato pa zategnejo hlode še toliko najprej, da obstanejo dvignjene na deblu.Tedaj podložijo omenjene sani in jih pričvrstijo k hlodom. 153 Fanči Sarf Vprežne sani s Ikozolcil za vožnjo' gnoja so tu gnojne sni ali šliie (Žirovnica, Begnnje). Te so danes še v rabi. Po ravnih poteh vozijo z njimi gnoj, les, gradbeni material in drugo. V hribovskoh vaseh (Ja- vorniški rovt. Sv. Križ) so te sani precej manjše kakor v vaseh pod pobočji. Samotežnim sanem za seno pravijo samotežnce ali samotance (Kor. Bela). Pri vožnji drži voznik za konce krivin ročaje ali rede. Od sani iz okolice Bleda se te razlikujejo samo po tem, da na oplenih ni- majo pribitih desk. Sani so še danes v rabi; z njimi vozijo' seno, revnejši pa tudi drva in gnoj. Krajših sani za samotežno vlačenje lesa se tu spominjajo le še starejši domačini; rekli so jim samotežance za drva. Kratke vprežne sani za hlode imenujejo kurte ali rtič, dvojne sestavljene sani pa žlajfe. Sanem za podkladanje pod hlode pravijo skok, samo- težnih sani brez kozolcev pa ne poznajo. Stare sani za sankanje so znane pod imenom posmukle, v hribovskih vaseh pa tudi žabce. V spominu starejših domačinov so tudi uačule, vprežne sani z naplatami. Naplati, pričvrščemi na uojanco so rekli pakalc. 4. Okolica Kranjske gore. Sanem pravijo tu sani ali seni (Srednji vrh), deli sani pa so: kamine, štrame in uoplena. Poleg ome- njenih sestavnih delov imajo vprežne gnojne sani spredaj še polico špato, ki veže oba konca krivin. Špata je bila po starem na zgornji strani vijugajsto ali srčasto obrezana. Oplena sta med seboj pO' sredi povezana z uankdo.^^ Gnojne sani so še v rabi; z njimi vozijo' poleg gnoja tudi seno. Samotežnim sanem za seno pravijo samatežance (Srednji vrh) ali samateužance (Kranjska gora — Rateče). Te imajo ob strani dve vezi stansce, šprajce ali palce, na oplenih pa uankdo kakoT gnojne sani. Sprednja konca krivin sta držaja. Predvsem rabijo, te sani za vožnjo sena, revnejši tudi za drva. Sani pa so danes mnogo manj v rabi kakor nekoč, ko niiso toliko vozili z živino. Za samotežno vlačenje lesa imajo kurtce za stoke ali cegarce (Srednji vrh), pa tudi kurtce za ceganje ali ta male samatežance (Podkoren, Rateče). Te sani imajo v teh krajih zadnji oplen navadno nekoliko višji od sprednjega, sicer se pa od sani za iseno razlikujejo, samo po tem, da so v svojem zadnjem delu krajše in močnejše. Teh sani pa ni bilo veliko; imeli sO' jih samo revnejši, Vprežne kratke sani za les imajo tu štiri kozolce in so splošno znane pod imenom kurte, podaljšane z zadnjim koncem pa so žlefe. Od sani brez kozolcev moramo posebej omeniti tezme, samotežne sani za raz- važanje gnoja po' strmih njivah, ki so' jih nekoč imeli kmetje v Srednjem vrhu. Tezme so imele dve, spredaj visoko ukrivljeni krivini, za katere so pri vožnji držali, na ravnem delu krivin pa so bile pribite deske, ki so krivini povezovale. Tezem se spominjajo le najstarejši pripovedovalci. Otroškim sanem iz desk so rekli seničke za plezat. 5. Jezersko. Sani so na Jezerskem sni, posameznim delom pa pravijo sninc, kozica in oplin. Sprednji ukrivljeni del krivin imenujejo riuc: Od sani s kozolci poznajo gnojne sni, ki jih v zadnjem času manj uankdo ima tudi voz. Ta vez je drugje znana pod imenom sora. 154 Sani v hribovskili predelih Gorenjske i rabijo, ter ta. ročne sni za vožnjo sena ali drv, kii jih imajo' tu samo bajtarji. Ta kratke ročne sni za les so bile redke, bolj poznane v Kokri ko na Jezerskem. Vse omenjene sani imajo tu na oplenih po- sredini soro, ročne sani pa ob- straneh tudi šprajce. Krtič so- kratke vprežne sani s štirimi kozolci za vlačenje lesa, podaljšani krtiči, torej dvojne gibljive sani pa so žlajfe. Za podkladanje pod zadnji konec hlodov imajo v zadnjem času nekateri kmetje šlapne,^^ sani z dvema, spredaj prav malo ukrivljenima krivinama, na katerih je zadaj pričvrščen oplen, spredaj pa krivini veže poMca. — Poleg otroških sani so pred deset- letji poznali tudi večje sani iz desk za razvažanje gnoja po strmih njivah (glej II. poglavje A 3 a). Tem sanem so na Jezerskem in v Kokri rekli načuje, sprednji leseni ročaj za vlačenje pa so imenovali oje/"' 6. O k o 1 i C a Tržiča. Sestavne dele sni tu imenujejo: karvine, kozuci in oplena. Od sani s kozolci poznajo vprežne sni za gnoj, ki so se v Lomu množično uveljavile šele v zadnjem času, pri Sv. Ani pa jih rabijo že od nekdaj. Samotezne sani za seno imenujejo sni za sno, krajše sani za samotežno vlačenje lesa pa kozu ali pok. Po starem so imele te sani ponekod namesto dveh samo en oplen.^'- Dve stranski vezi pri samotežnih saneh imenujejo španglna, na oplena pa je na vsaki strani navadnoi položen tanjši drog legnar. Revnejši kmetje še danes samotežno vozijo seno, medtem ko je kozu skoraj povsem prišel iz rabe. Kratke vprežne sani brez kozolcev za les imenujejo v Ix>mu kartic; poznajo jih komaj 25—30 let. Pri Sv. Ani take sani imenujejo posmojke ali smojke, kartic pa imajo tu dva oplena na kozolcih. Krtiče podaljšujejo s ta zadnjim koncem in jih uporabljajo za prevoz lesa po ravnem. Od sani iz desk poznajo tu marjaše, stare sani za sankanje. Stare, toda danes še splošno rabljene so sani z naplatami, poznane pod imenom uačuge. Uačuge imajo dve uojanci, dve opuati in oplen. Z njimi še vlačijo les, podaljšane z dvema drogovoma pa imenujejo^ žlefe in jih rabijO' za pre- voz sena ali česa drugega.^^ Revnejši domačini, ki nimajO' vprežne živine, imajo tudi samotezne sani z naplatami, imenovane načulce. Drogova sita pri teh saneh manjša, spredaj povezana s polico, ob katero se voznik pri vlačenju upre. Ponekod pa sta v drogova ob strani zavrtana dva krajša, močnejša cveka, ki rabita kot kljuki za držanje. 7. Okolica Krope. Sanem pravijo tu sni, sestavnim delom pa karvine, kozouci ali strame (Dobrava) in oplini. Sani za gnoj so konske sni ali šlite (Jamnik). Nekateri imajo te sani precej manjše od voza, Šlapne so Jezerjani videli v Železni kapli. načuje aH uačuge pa so na Jezerskem imenovali tudi preprosto napravo, ki so jo za vlačenje hlodov naredili kar v gozdu: odsekali so dve tanjši debli, ki sta rabili za ojnice, a sta se z zadnjim koncem vlekli po tleh. Tu sta bili povezani s prečno polico, na katero so nakladali hlode. Ta naprava nas močno spominja na sani z naplatami (tu brez naplat). " Primer takih sani si je ob priliki raziskovanja sani nabavil tudi Etno- grafski muzej v Ljubljani. Sani so inventarizirane pod št. 7504. Žlefe je kot značilno prevozno sredstvo za okolico Tržiča objavil V. K r a g e 1, Zgodovinski drobci župnije Tržič, str. 107. 155 Fanči Sarf lahko pa so iudi enako velike. Pri večjih saneh je v krivini med ople- noma še po en siebričak, ki na sredi pomaga nositi legnarje, drogova, položena na oplene oib strani sani. Sani so. danes še v rabi. Tudi samo- težne sani z visokimi krivinami še imajo. Ker z njimi tu niso' vozili sena, marveč gnoj, drva ali oglje, jih imenujejo oglarshe sni. Konci krivin, za katere pri vožnji držijoi, soi rogli. Sani imajo na oplenih dve deski, na sredi izrezani za glavo. Stransiki vezi sta palci. Pred desetletji so* te sani mnogo bolj rabili ko danes, ko drv in oglja samotežno ne vozijo več.^' Tudi krajših štokarskih sni, s katerimi so nekoč samotežno vlačili hlode, danes ni več videti v rabi; včasih pa so bile nepogrešljiva prometna na- prava.^^ Za vlačenje hlodov z živino so na Dobravi imeli nekdaj holcšlite, kratke, močne sani, sestavljene iz dveh debelih krivin, oplena in sprednje police. Na Jamniku, ki se nagiba na Selško* stran, pa za les že od nekdaj rabijo posmojke, kratke vprežne sani z opleni na kozolcih. Na Dobravi in v ostalih vaseh pod Jelovico so se posmojke uveljavile po prvi vojni. Po- smojke, podaljšane s ta zadnim koncem, so žlajfe. Sni za dričat ali sni na trugo (Dobrava) m bile nekoč tudi tu napravljene iz desk. Na Do- bravi so imele te sani za sedež namesto desk tudi palice, zapletene med prečne vezi. Ob straneh sO pričvrstili po nekaj železnih obročkov, ki so med vožnjo zvončkljali. Končno so. bile za okolico Krope značilne tudi vprežne sani z naplatami, imenovane uačuge. Dve ojanci sta bili na- plateni s platišem ali naplato. Omenjenih sani pa v zadnjih desetletjih ne rabijoi več. 8. Selška doli n a. Za sani in sestavne dele rabijo v Selški dolini naslednja domača imena: sni, kozouci, nožice (Dražgoiše, Podlonk) ali noge (Sorica) in oplini. Šlite ali gnojne sni se od sani v ostalih krajih bistveno ne razlikujejo. Z njimi vozijo gnoj, hlode, deske ali drva, vendar samo po ravmiih poteh; v hribovitih vaseh jih skoiraj ni videti. Samo- težne sni ali oguune sni (Podlonk) z viBokimi krivinami sO' imele poleg navedenih glavnih sestavnih delov tudi dve stranski vezi palci, povezani pred sprednjim oplenom s polico šinco (Podlonk) ali spango (Sorica). Pri vožnji držijo' za rogu. Skoraj povsod so. na oplene pričvršćene deske z okroglim ali ovalnim izrezom v sredi, le v Sorioi p ričvšču je jo na oplene pred nakladanjem posebno napravov imenovano ketrle. Ta na- prava je narejena iz štirih okoli 2 m dolgih lesikovih palic, ki so na vsakem koncu vtaknjene v 1—1,50 m dolgo prečno poMco. Kadar s temi sanmi vozijo gnoj, postavijo na oplene kripco, pleten gnojni koš. Hlo- darske ali štokarske sni so bile nekoč v teh krajih vsajkodnevni sprem- Gnoj še vozijo s takimi sanmi in tudi po strmih njivah ga spomladi raz- važajo. V zadnjih letih si delo olajšajo tako, da sani privežejo na močno žico, napeljano na škripec v kolu vrhu njive, v žioo pa vprežejo konja. Konj hodi vrhu njive sem in tja ter vleče ali spušča sani. ^* V spomin na smrtno nesrečo — žrtev samotežnega vlačenja hlodov visi na Jelovici nad Jamnikom spominska tabla, ki prikazuje ponesrečenca pod >revrnjenimi hlodi in sanmi. Pod tablo beremo: Tukaj se je ubil Alojz Mo- lorič 20. dan Decembra leta 189? Doma spod Blice. Boh mu daj Nebesa. 156 Sani v hribovskih predelih Gorenjske Ijevalec goizdniii delarvceT na Jelovici, doma iz Selške doline. Drvarjem, ki so s temi sanmi samotežno vlačili les, so nadeli priimek večni cigarji. Posebno znani so biH Podlonkarji.^^ Sani pa so rabili tudi doma; z njimi so si zlasti manjši kmetje in kajžarji navlačili drva in drug potrebni les. Poleg omenjenih samotežnih sani so v nekaterih vaseh Selške doline imeli ndkoč še posebne sani za prevoz nakopane rude, pa tudi oglja Imenovali so jih miške (si. 2/1 na str. 143).^* Leseni roičaj, ki so ga imele miške za vlačenje, so imenovali uoj. Zadnji konec ročaja je po potrebi rabil za zavoro. Za vlačenje lesa z živino so povsod, razen v Sorici, imeli že od nekdaj posmojke, kratke sani z oplenom na kozolcih. Posmojke, podaljšane z dvema drogovoma, ki sta z zadnjim koncem drsela pO' tleh, so imenovali vlakuže. Rabili so jih predvsem za vožnjo lesa pa tudi gnoja po naignjenem aH strmem terenu. Po -prvi svetovni vojni so se uveljavile žlajfe, gibHjve sani s sprednjim in zadnjim koncem. V Sorici so imeli nekoč za les nizke kratke holcšlite, sedaj pa imajo konske sni z oplenom na kozolcih. Podaljšane z drogovoma imenujejo žloke. Zloki pa So tudi podaljšane samotezne štokarske sni. Na zadnji oplen so pri- trdili dva drogova^ na katera so nabili deske. S takimi samotežnimi žloki so vlačili kamenje. V ostalih vaseh so imeH za prevažanje kamenja posebne samotezne sni za kamen ali vlakuže (Martinj vrh), narejene samo iz dveh spredaj visoko ulkrivljenih krivin, na katerih ravni del so pribite deske. Za podkladanje pod zadnji konec hlodov imajo z zadnjih deset- letjih podkladouc. Za stare sani iz desk za sankanje smo našli več imen: kripca (Cešnjica), pukal (Dražgoše), šajtrga (Zali log), gora (Sorica). 9. Pol janska dolina. Sanem pravijo v Zireh in dkoHci smoči (tudi smači), v ostalih vaseh te doline pa seniuc. Smoči imajo dve smo- čnce, štiri stahričke in dva oplina, seniuc pa dve krevine, štiri kozuce in dva oplena. Dolge, vozu podobne vprežne sani, ki jih označujemo z imenom gnojne sani, so v Žireh in okoHci že od nekdaj najbolj razšir- jene in rabljene. Pravijo jim smoči (smoči). Z njimi vozijo večidel vse. V okolici Poljan, kjer so tem sanem rekH seniuc (za razliko od drugih sani tudi vprežni seniuc), so jih v zadnjem času močno opustiH. Samo- težnih sami z visokimi krivinami v Zireh in okolici ne poznajo, v hri- bovskih vaseh nad Poljanami pa z njimi vozijo gnoj. Tudi tem sanem rečejo seniuc, kvečjemu še dodajo samotež za gnoj. Sprednji ukrivljeni konec krivine je tu rogu, stransiki vezi sta palci, pred sprednjim oplenom je prečna poličca. Seniuc za hlode je krajši in močnejši. Z njim revnejši Potrdilo za to najdemo v Bohinju. Ustno izročilo v spodnji Bohinjski dolini pravi, da je kmetu, ki je hotel kupiti konja, rekel sosed: Kaj bi ku- poval konja, kar po Podlonkarja pojdi. Podatke o miškah smo dobili v Dražgošah in Podlonku, kjer so jih nekoč rabili predvsem za prevoz nakojjane rude v Železnike. Prof. F. Baš, ravnatelj Tehniškega muzeja v Ljubljani, pa nam je prijazno sporočil, da je o miškah slišal v Laj.šah pri Selcah, kjer so proti koncu 19. stoletja z njimi še vozili oglje. Za podatek prisrčna hvala. 157 Fanči Sarf vilačijo drva. Za vlačenje klodov z živino imajo kratke sani, narejene iz dveh krivin, dveh. kozolcev in oplena. V Žireh sO' te sani smojke, drugje pa posmojke. V Žireh jih niso podaljševali, v okolici Poljan pa so na te sani pričvrstili še oIa(j)ke, narejene iiz dveh drogov vla(j)k, zadaj pove- zanih s polico, spredaj pa s sukarnom (oplen, ki je pri podaljšanju pričvrščen na oplen sprednjih sani samo v sredi z jeglico). Na podaljšek pričvrstijo navadno gnojni koš vlakač, ki pri vožnji vzame seniucu ime. (Vozim z vlakačem.) Na Cmem vrhu pravijo vlajkam vlakuge. Otroške sani iz desk, pa tudi kasnejše s kozolci, so v Žireh smučke, drugje pa seniučak. 10. Okolica C e r k e 1 j. Tudi tu so sani v narečju sni, deH sani pa sniuc, kozučak in oplin. Zadnji konec senduca je peta, sprednji ukrivljeni del pa riuc. Od sani s koKolci poiznajo danes vprežne sni za gnoj in krtiče, vprežne sani za lesi, medtem ko' se samotežnih sni s ta usokam riucam spominjajo le starejši domačini. Krajših samotežnih sani za les ne poznajoi. V Stiski vasi pod Krvavcem smo pri novejših vprežnih saneh za vožnjo gnoja mogli opaziti neko posebnost: spodnji ravni del krivine je naplaten s templancem, ki je na sredi nekoliko debelejši. Ob- težena ploskev zemlje je tako' znatno krajša, kar uspešno rabi zlasti pri obračanju. Krtiči z opleni na kozolcih so znani tu dobrih petdeset let. Stare sani za vlačenje lesa so imele dva debela, spredaj navzgor obtesana sniuca, skoizi katera so pretaknili oplina. Rekli so jim smake.^'' Z drugim koncem podaljšani krtiči so. žlajfe. Najstarejši pripovedovalci v vaseh na strmejših pobočjih (Stiska vas, Sv. Ambrož) se spominjajo gratinje, samotežnih sani brez kozolcev za razvažanje gnoja po strmih njivah. Gratinja je imela sniuca spredaj okoli 20 cm visoko^ ukrivljena, na ravni del pa so bile pričvrščene deske. Za sprednjo prečno vez je bila pri- čvrsčena vrv za vlačenje. Sanem za sankanje so. rekli sni za drkat. Na- pravljene so bile iz desk ali pa so se otroci vozili kar na kratki debeli deski, ki so jo* spredaj okrogloi obtesali. 11. Okolica Kamnika. V domačem narečju je ime za sani in za njih sestavne dele enako, kakor smo. to navedli za okolico CerkelJ. Živinske sni (za gnoj) so tu v zadnjih desetletjih skoraj povsem opustili. Namesto njih rabijo žlajfe, gibljive podaljšane sani, pri katerih sprednji del imenujejo smake. Smoke so tu s štirimi kozolci; rabijo jih za vlačenje hlodov. Y vaseh, kjer imajo njive na pobočjih (Županje njive, Sv. Primož, Crna), pa vozijo gnoj s samotežnimi sanmi za seno, ki so tu težje, pa tudi daljše in širše ko v drugih predelih. Širina sani med ročajema bi bila • glede na držanje pri vožnji prevelika, če bi ostala enaka kot je razdalja med senincema na tleh. Zato' sta tu sprednja dva kozolca vsajena v kri- vine nekoliko bolj poševno, da potem, ko sta povezana z oplenom, potisneta konce krivin navznoter. Te sani pa se od drugih razlikujejo " Poleg sani poznajo tu za vlačenje hlodov uačuge, narejene iz dveh ojnic ter zadnje prečne vezi, h kateri pričvrščujejo s posebnimi železnimi sponami hlode tako, da se ti v celoti vlečejo po tleh. 158 Sani T hribovskih predelih Gorenjske j tudi po tem, da krivini spredaj od ročaja do ravnega dela krivine nista povezani s stranskoi vezjo'. Tudi ročaja na vrhu nista odebeljena kakor drugod. Zato so krivine pri teh saneh močnejše ko pri drugih. Enake sani so uporabljali tudi drvarji in oglarji.^** V Črni, kjer so njive posebno strme, še danes razvažajo gnoj z gratulo, samotežnimi sanmi brez ko- zolcev. Krivini sta pri teh saneh prav malo ukrivljeni, v ravni del so vsajeni klini in prepleteni z leskovimi palicami. Gratulo vlečejo z vrvjo ali po starem s trto. Otroške sani za sankanje imenujejo sni za drhat, starim sanem iz desk pa so pri Sv. Primožu reikli tudi kurice. 12. Tuhinjska dolina. Sni imajo tu dva sniuanka, štiri ko- zouce in dva oplena. Danes deloma še rabijo vprežne sni za gnoj, več pa navadne sni za vožnjo drv po ravnih poteh, smuke, kratke vprežne sani za les, in ponekod ratujne, sani brez kozolcev, za razvažanje gnoja. Stare sni za gnoj so bile tu nekoč nižje, toda daljše kakor v drugih predelih. V Zgornjem Tuhinju smo jih še našli ohranjene; višina meri komaj 30 cm, dolge pa so 2,60 m. Sprednja dva kozolca sta podprta z dvema oporama, kozoucama, ki sta vsajena poševno v sprednji ravni del kri- vine. Opisamih sani v zadnjih desetletjih ne rabijoi več. Gnoj vozijo s podaljšanimi gibljivimi ismukami. Za prevažanje večjih količin rezanega lesa ali drv pa tudi gnoja po ravnih poteh imajo dolge, močne sni, po- dobne običajnim sanem za gnoj. Te imajo v ravni del krivine vsajene po tri kozolce, na oplene pa ob straneh pričvršćena legnarja, ki se spredaj stikata s koncema krivin. Do prve svetovne vojne so rabili tudi samo- tezne ali peš sni z visokimi krivinami. Bile so podobne sanem iz okolice Kamnika; stranskih vezi torej niso imele. S temi tu niso vozili sena, marveč so jih revnejši rabili za drva, mnogi pa so z njimi vozili na sejme mlade prašiče. V vaseh s strmimi njivami (Mali hrib, Cmi vrh) nekateri kmetje še danes rabijo ratujne, sani brez kozolcev. Z njimi razvažajoi po njivah gnoj. Namesto krivin imajo ratujne dva okoli 2 m dolga ratujneka, ki spredaj nista ukrivljena, temveč samo okroglo na- vzgor obžagana. Vanje je vsajenih 20 do 25 klinov. VI. Vožnja s sanmi Kadar na saneh naloženo breme s celotno težo obremenjuje sani, pravijo na Gorenjskem, da s sanmi vozijo. Ce rabijo samotezne sam, tedaj vozijo samotež (tudi ročno, pr rokah ali peš),^^ sicer pa vozijo z živino. Pri prevažanju lesa pa se breme največkrat s svojim zadnjim koncem vleče po tleh. Tedaj kmetje s sanmi ne vozijo, temveč vlačijo. Če so s temi sanmi vlačili hlode, so jih naložili na zadnji oplen kakor v drugih krajih na krajše samotezne sani, če pa so vozdi razžagan les, so vtaknili v oplene visoke ročice, naložUi mednje drva ter ročice povezali s po- sebno žico žlajdro. Naziv za vožnjo navadno soglaša z nazivom za sani (samotezne, ročne ali peš sani). 159 Fanči Sarf Vlačijo samotež ali z žirinoi. Samo oikolica Poljan ter del Selške doline pozna za kakršno koli uporal>o sani naziv vlačenje. Vprežne sani vleče živina v olbe smeri, samotežne sani pa kmetje v hrib navadno nosijo.. Način nošnje je v raznih krajih različen. V Lomu nad Tržičem prevežejo pri samotežnih saneh za seno od sprednjega do zadnjega oplena na obeh straneh .sani vrv, ki jo nato rabijo za povezo- vanje sena. Kmet si zadene sani tako, da vtakne glavo med vrv, ki nosi težo sani. Vrv leži kmetu na obeh ramah, na krivine pa lahko, položi komolce. Saoai so na ramah v enaki legi kakor na tleh. Ker je vrv delno razteg'ljiva, kmet pri nošnji ne občuti toliko teže, zlasti pa ne občuti trdote lesa (si. VlII/5). Podobno nosijo sani v spodnji Bohimjsiki dolini, okolici Bleda, Selški dolini in okoilici Krope. Namesto vrvi imajo tu na oplene prilbditi dve tanjši desiki, ki sta v sredini na notranji strani okroglo ali podolgovaito izrezani, da more kmet vtakniti glavo skozi odprtino. Deski mu ležita na ramah. V Sorici pričvrstijo na sani ketrle, ki pri nošniji raibi enako kakor vrv ali deske. Kmet vtakne glavo med srednji dve palici, 'ki mu nato obležita na ramah. V dmigih krajih nosijo sani tako, da leži na rami sprednji oplen, krivini pa stojita navpično^. Tako noisijo' doinala povsod tudi samotežne sani za drva. Pred desetletji je bila na Go.renjskem navada, da se je zbralo več ljudi, ko so spravljali seno v doMnoi. Zlasiti je samotežnikarje (Bohinj), iiačouce (Rateče), vezauce (Begunje) ali snarje (okolica Kamnika) najel kmet, ki je imel v senikih več sena. Spravljanje sena v dolino, s samo- težnimi sanmi soi imenovali snarjenje, vezanje, uačenje ali pa vožnja sena. Načinov, kalko naložijo senoi na sanii, poznajo več. V Lomu nad Tržičem povežejo na tleh velik kvadrast kup sena, ki ga imenujejo danka. Danko, prevale na rob, podtaknejo poševno nagnjene sani (slika VIIl/7), natto pa oboje skupaj postavijo v vodoraVnoi lego.. Cvdki, zatak- njeni v vse štiri konce oplenov, se vpičijo v danko, da se ta pri vožnji ne more prevrniti s sani. Namesto danke narede pri Sv. Ani tri bremena, od katerih prvi dve položijo na sami vzporedno, tretje pa denejoi na vrh. Povežejo z vrvjo. Podobno povezano seno imenujejo v oikolici Kamnika, Cerkelj, Krope in na Jezerskem butare, vrv, s katero povežejo, pa je buternek (Jezersko). V Kramjisiki gori im okolici maložijo na sani seno, povezano v rjuhe ali mreže, v Ratečah pa povežejo seno. v breme. V oko- lici Jesenic denejo na oplene dve precej dolgi palici, naložijo seno. in ga povežejo. Podobmo malagajoi semo v Boihimju. Palice, ki jih pred makla- danjem položijo ma op leme, imemujejjo v Boihinju posanke. Tako* aii dru- gače maložemega sena pripeljejo, maenkrat 120 do 200 kg. V krajiih, kjer s takimi samrni vozijo gmoj, demejo' db tej priliki na oplene pleten gnojaai koš ali deske. Pri krajših samotežnih saneh za vlačenje lesa dbtežujejo največkrat samo zadnji oplen. Prve tri hlode, ki jih pričvrstijo. na oplen, ponekod imenujejo podan. Ostale hlode naložijo ma podon im jih pričvrstijo z železimimi sponami in verigami. Tako nalagajo les tudi na samotežne in 160 X SI. 1. Vprežne sani za gnoj (Lom); 2. oprezne sani s tem- planci (Četena ravan); 3.—5. oprezne sani za les (Koroška Bela, Četena ravan in Kuplje- nik); 6. podaljšane sani (Lom); v 7. vožnja hlodov na saneh s podloženim skokom (Bohinj); 8. skok, sani za podkladanje pod hlode (Stara Fužina) Foto: F. Sarf 160-161 Sani T hribovskih predelih Gorenjske , ¦vprežne sani z naplaiami in na druge kraiike vprežne sani. Kolličina naloženega lesa se ravna po trdnosti sani, pa tuidi po strmini poti. Pri vožnji v snegu puščajo sani za seboj dvoije sledi. Razdaljo od ene sledi do druige, t. j. razdaljo med krivinama, spolšno imenujejo tir. Kmetje ene ali več vasi, ki uporabljajo isto pot, imajo pri vseb saneb enako širok tir. Nekoč so imele sani povsod ožji tir kakor pa ga imajo danes. Sani z ozkim tirom so obdržali le še tu in tam. Tako imajo v zgornji Bokinjski dolini danes še stari, komaj 50 do 60 cm široki tir, v spodnji dolini pa novi, s^koraj en meter široki tir. Ožji tir je bil nekoč potreben zaradi ozildb in slabih poti. Sled ene krivine v isnegu navadno imenujejo glajs ali glajžn, po- nekod pa je sled doibila ime od krivine: imenuje se sninc ali snina. V Lomu nad Tržičem poznajo za to še starejši naziv uačužneh. Debelina snega pod sanmi oziroma ob strani poti je stena ali dila. Sneg pa ni vselej enaiko döber za vožnjo. Biti mora uležan, zmrznjen in suh. Tedaj pravijo, da je dober sninc, seninc, seniuc ali po starem sagura (okolica Kamnika). Vožnja z naloženimi sanmi po strmini zahteva od voznika dokaj spretnosti in izikušenosti. Zlasti nevarni so ovinki na strmih poteh. Pri vožnji sena se voznik s hrbtom močno upre v naloženo breme, obe no'gi pa drži v tiru (si. VIII/6). V ta namen si napravi v seno majhen sedež ali pa rabi polico pred oplenom. Ce je potrebno, s petami močna zavira. Ponekod si vozniki pred vožnjo pričvrstijoi na noge železne dereze. Z nogami pa mora voznik znati na ovinkih tudi krmariti v levo ali desno. Z rokami pri vožnji navadno drži za stranski vezi in po po- trebi sprednji konec dvigne, da gredo sani ibolj po petah in tako zavirajo. Samotezne sani za vožnjo drv imajo ponekod na petab pričvrščeno klju- kasto železo, mačka, ki pritisne v tla, brž ko voznik spredaj dviigne sani. Mačka na peti imajo tudi vse novejše vprežne sani. V okolici Kamnika poznajo pri samotežnih saneh poseben način zaviranja. Tu je maček nameščen na posdbni močni jesenovi palici, ki jo nato na vsaki strani sani zataknejo v obroč na sprednjem kozolcu. Sani tu nimajo stranskih vezi, ki bi palico z mačkom ovirale. Pri Vožnji navzdol drži voznik za sprednji konec palice, zadnji konec z mačkom pa drsi ob krivini po tleh. Tako labko voznik zaviranje regulira. Cim bolj vzdigne sprednji konec palice, tem bolj pritisne maček v tla. Splošno pa je zlasti pri vprežnih saneh v raflji zaviranje s posebno kraitlko verigo, ki ima oibroče z robovL Ime- nujejo jo rajs. Verigo pripne voznik pred zadnji kozolec tako, da gre pri vožnji pod krivikiO'. Rajs so pri nekaterih šibkejših samotežnih saneh, kjer se je bilo bati, da bi se pri takem zaviranju zlomil kozolec, zataknili v posebno železno kljukico, pričvrščeno v 'krivino med kozolcema- Na- mesto verige so nekoč uporabljali tudi leskove trte. Posebej pa naj omenimo način vožnje gnoja s samotežnimi sanmi brez kozolcev po etrmih njivah. K sanem je tu pričvrščena vrv, na koncu pa k tej privezana palica. Po manj strmem terenu kmet s palico vleče za vrv, po strmini pa palico zatika pred sanmi v zemljo in jih tako počasi u Slovenski etnograf Fanči Sarf spušča navzdol. Prazne sani natakne na sredini na palico, jih zadene na hrbet, spredaj pa drži za palico, 'ki mu leži na rami. S samotežnimi sanmi za seno ali les doseže izkušen voznik pO' str- mimi neverjetno hitrost. Zlasti zmami so kmetje iz Loma, ki so nekoč, ko so hodili drvarit visolko pod Storžič, jemali s seboj samotežne sani zato, da so popoldne lahko delali skoraj dve uri dalj, kakor če bi morali iti domov peš. Pot, za katero bi rabili dve uri, so prevozili v dobrih dvaj- setih minutah. Da so sani po snegu raje tekle, so jih mazali z lojem ali staro masitjo. Mazanje sani so mekoč zlasti dobro poznali tudi og'larji, ki so često imeli za vožnjo po gozdu slabe poti. Pomagali pa so si tudi še na drug način. Na odsekih, kjer so morali klance prevoziti navzgor, so pot po- brunčali, t. j. položili so po širini tanjša debla drugo poleg drugega ter jih nato ob koncih, kjer so šle po njih krivine sani, namazaH z mastjo. Tako so delali tudi cigarji na Jelovici. Krivine pri nekovanih prtenih (Bohinj) ali bosih (drugi kraji) saneh so se pO' večkratni vožnji občutnoi izrabile. Kmetje so' si pri tem splošno pomagali z lesenimi naplatami. Na izrabljeno krivino sO' enostavno z le- senimi cveki pričvrstili novo, imenovano opuata (okolica Tržiča), n.a- puata (okolica Kamnika), templanc (Selška in Poljanska dolina), toplai (Sorica) ali pohkuada (okolica Kamnika). Sani so torej napnatili, pod- templali ali podu.oiili. Ko se je izrabila prva naplata, so jo zamenjali z novo'. Danes delajo to samoi še pri uačugah v okolici Tržiča in Bleda. Naplate pri teh saneh je treba posebno pogosto menjati, če vozijo z njimi v kopnem. Tedaj zadoščajo ene naplate komaj za teden dni. Nekovane sani so imele pred kovanimi to prednost, da se vozniku ni bilo treba bati kamenja, oib katerem kovana krivina močno zavre. Pravijo, da je prav spričo tega živina pri vožnji s saonmi včasih manj trpela kakor danes. Končno naj omenimo še vožnjo za zabavo z otroškimi sanmi. Otroci so sicer imeli že opisane sani za sankanje, vendar so se nekoč sankali mnogo mamj kakor dames. Škoda je bilo čevljev in obleke. Za vožnjo s sanmi so pozmali otroci v Kranjski gori im okolici maziv plezanje, od Jesenic do Bohimja so dričali, drugje pa so se drsali.^" VIL Druge naprave za vlačenje bremen Za prevažanje oziroma vlačemje bremen poznajo tu in tam na Go- renjsikem še nekatere druge naprave, ki nadomeščajo sani. Te naprave so preprostejše in jih rabijo predvsem v izredno velikih strminah, kjer sani ni mogoče uspešno uporabiti. Na močno strmih pobočjih je nevar- nost, da bi šle s senom naložene sani čez konc, to je, sani bi se prevalile z zadnjim koncem naprej, se obrnile in kotalile pO' strmini. Zato n. pr. v Selški dolini rabijo za prevoz sena namesto sani drevesne veje, pove- ™ Otroci, ki niso imeli sani za sankanje, so se ponekod vozili v neokah. 162 Sani v hribovskih predelih Gorenjske i zame v vlako."^ Najprej posekajo mlado bukev ali njej podobno manjše drevo, jo položijo pred senik, nato pa s trtami navežejo k vejam še druge goste veje. V trto spredaj vsadijo dva pauca, okoli "5 m dolgi leskovi pa- lici, ob katerih naložijo na veje tri do štiri plaste sena. Pauca poležejo nato preko sena v smeri nazaj in nalagajo seno naprej na pance, nato pa dalje po vsej vlaki. Naložena vlalka je okoli 5 m dolga, do 2.m široka in 1 m visoka. Spredaj gleda iz nje noj, dober meter dolgi konec biiko- vega debla, za katerega pri vožnji vlečejo. Vozniku pa navadno pomaga še drug voznik, ki v ta namen zatakne za palec ključ, t. j. kljukasto palico, za katero vleče. Podobno vlako ali uako poiznajo tudi v drugih krajih. Na povezane veje nalagajo v okolici Kamnika v butare zvezanoi drevesno dračje, v dkolici Tržiča pa na takih uakah spravljajo senoi do Senikov. V Zgornjem Tuhinju so na vlakah v zadnji vojni spravljali v dolino' padle partizane. Nekoč so vlako iz vej povsod vlačili samotež, danes pa vanje često vprežejo živino. Preprosta naprava za vlačenje sena je tudi uačula, 'ki jo uporabljajo nekateri kmetje v Srednjem vrhu nad Martuljkom in Podkorenu. Uačula sestoji iz 4 do 6 leskovih ali smrekovih palic uačulnic in dveh rožancev (Srednji vrh) ali tečajev (Podkoren) (si. 3 na str. 164). Stare uačule iso imele vedno samo 4 palice. Palice so' na obeh konceh tesno pretaknjene sikozi tečaje.^^ Ko gredo uačouci z uačulami po seno', pri- vežejo k uačuli z daljšo- močnejšo vrvjo, ki jo pri nakladanju sena rabijo za povezavo, tudi debelejši drog. Pred nakladanjem sena na uačulo pod- ložijo pod oba tečaja nekaj sena Nato naložijo na uačulo okoli 200 do 300 kg sena Leskove palice ali smrekove sušice so prožne in ker sta tečaja podložena, se uačulnice ukrive. Ukrivljenost pa se še poveča, ko seno povežejo. Po vrhu sena namreč položijo drog in ga povežejo- z vrvjo, pričvrščeno na oibeh koncih tečaja. Da morejoi vrv močneje zategniti, ima ta na koncu leseno- kljuko klumpo. Pri tako- povezani uačuli se tečaja dvigneta od tal in uačula stoji na srednjem delu ukrivljenih palic. K s'prednjemu tečaju privežejo vrv cungl, ki ima na koncu privezan cvek za vlačenje. Z uačulami vlačijo seno samo v snegu. Sled, ki jo uačula pušča za seboj, imenujejo uak. V velikih strminah zavirajo vožnjo z uačulo na enak način kakor sani: voznik potegne preko rame cungl in z njim dvigne sprednji konec. Zadnji tečaj pride do zemlje oziroma snega in zmanjša hitrost vožnje. V izredno dobrem senincu, ko naprava prerada hvf^y v H^W P'^^^^^J« fen? \ Sibiriji. Naložijo ga na veje dveh tankih (zll Jnit vprezejo konja kot v ojnice. To napravo imenujejo voloki.. lehicle^ Pl'Tm?? l^''^''*^"''''' G. Berg (Sledges aid wheeled ^'dzlTsW^^äa^kStTÄ^'^r^'' ''""^ ^ sanml ^''^''^''^ podobna ketrlu, ki ga v Sorici rabijo skupno s 163 Fanči Sarf teče, podlaigajo pod uačulo Lrimoive veje, ki primemo zavirajo. Ko tako privlečejo uačulo do vozne poti, jo zvalajo na samotežne sani. Uačulo vzdignejo na zadnji tečaj, sani podtaknejo, nato pa jo prevale na sani. Nekdaj so Lile uačule mnogo hoiij v rabi kakor danes, ko jih imajo samo še kmetje, ki imajoi senožeti v največjih strminah. Od ostalih naprav za vlačenje bremen, ki soi po uporabi bolj alM manj podobne sanem, pa se bistveno razlikuje naprava, ki so jo pred 60 do 70 leti še uporabljali v Podkorenu in Ratečah za prevažanje vode. SI. 3. Uačula — naprava za vlačenje sena (Srednji vrh nad Martuljkom) - Risba Sibila Nekrep Ker so imeli tu nekoč veliko število ovac, sO' si zlasti pastirji pri napa- janju pomaigali tako, da so vzeli 4 do 5 m dolg drog, na katerega so na sredini pričvrstili velik škaf vode. Zadnji debelešji konec droga se je vlekel po tleh, sprednji konec pa so zadeli na ramo. Napravo so* pri vlačenju držali s palico, pretaknjeno pravokotno skozi sprednji konec droga. Škaf z vodo je visel na sredi tako, da se je gugal. Na drogu je bila V ta namen gibljivo pričvršćena močnejša palica, ki so' jo na obeh koncih pretaknili skozi ušesa škafa. Napravo* so uporabljali predvsem pozimi ali na zmrznjenih poteh. Po večkratnem drsenju po* tleh se je drog na koncu izrabil in dobil obliko rahlo ukrivljene krivine.^' G. Berg (Sledges and wheeled vehicles, str. 147) opisuje povsem enako napravo, ki jo v mnogih predelih Švedske rabijo za transportiranje vode ali mleka. Berg naziva napravo »potezni kol«. SI. XXVI/1 v navedenem delu nam prikazuje tak potezni kol, ki ga rabijo celo v poletnem času. 164 Sani v hribovskih predelih Gorenjske Opiisame naprave se spominjajo le še najsitarejši Ratečani, žal pa se doslej nihče ni mogel domisliti domačega imena zanjo. Trdijo pa, da so stari pastirji imeli za to napravo posebno ime. Nekaj pripomb Ni dvoma, da je raznolikost naprav za prevažanje vsakovrstnih bremen v zimskem času v hribovskih predelih Gorenjske zelo velika. Pestra in bogata je v tem pogledu tudi ljudska terminologija. Res, da so nekatera imena za sani ali njih sestavne dele tuje, največ nemške izpo- sojenke, res pa je tudi, da imamo celo vrsto lepih domačih imen. Nazivi za starejše vrste sani so na terenu iistaljeni in za določeni predel enotni^ medtem ko smo pri imenih za novejše vnste vprežnih sani na terenu često naleteili na neenotnost. Ponekod se je naziv za starejše sani pre- nesel na novejše, izboljšane sani, drugje so z novimi sanmi sprejeli tudi novo ime. To velja predvsem za razne vrste novejših vprežnih sani za vlačenje hlodov. Podano gradivo se geograftsiko omejuje le na del alpskega ozemlja, ki kot celota v etnografskem pogledu pomeni bolj ali manj zaključeno etnično ozemlje. Tudi časovna opredeljenost sani ne zajema večjega obsega. Sani, ki jih obravnavamo, sodijo kvečjemu v dobo zadnjih sto let. S tem seveda ne mislimo trditi, da te ali one sani niso starejše, toda v ustnem izročilu za to nimamo potrdila. Jasno je, da se po vsem tem za sedaj še ne moremo lotevati vprašanja izvora in razvoja sani, kakor tudi ne drugih določenih zaključkov. Brez dvoma pa bodo zbrani podatki ob reševanju takih in podobnih vprašanj v zvezi s sanmi mogli marsikaj pojasniti. To pripominjamo predvsem zato, ker smo marsikaj, kar tu podajamo, mogli zvedeti na terenu le še pri starejših ali celo najstarejših domačinih in ker smo vzporedno s tem mogli spoznati, da je ustno izročilo v tem pogledu zelo sleibo ohranjeno. Vsestranski nagli razvoj v zadnjih desetietjih po eni strani pri mlajših ljudeh na našem pode- želju zmanjšuje zanimanje za staro, po drugi strani pa prinaša vrsto sprememb, izboljšanj in tehničnih izpopolnitev pri vseh napravah in tudi pri saneh. S pionirskim delom, ki smo ga za določeni predel opravili na tem področju, smo oteli pozabe marsikaj, kar bi sicer za vedno ostalo ne- pojasnjeno. 165 Fanči Sari Zusammenfassung SCHLITTENARTEN IM BERGGELÄNDE VON GORENJSKO (OBERKRAIN), SLOWENIEN Der Beitrag unter obigen Titel behandelt alle Arten von Schlitten, die heute mehr oder weniger noch in Gebrauch stehen, bezro. auch solche, an die nur noch die Erinnerung der älteren Ortsberoohner heranreicht. In territorialer Hinsicht erstreckt sich das behandelte Material auf das Alpengebiet von Go- renjsko (Oberkrain). Auf die allgemeine Verbreitung und Benutzung der Schlitten hatten nebst günstiger Schneeverhältnise einen entscheidenden Einfluss auch verschiedene roirtschaftliche und geographische Faktoren, roie z. B. das stark entwickelte Forstwesen, die seinerzeit intensiv betriebene Kohlenbrennerei und die Erz- förderung, weiter hochgelegene Bergmiesen und Felder auf steilen Hängen u. a. m. Vorwiegend standen die Schlitten in Oberkrain in Gebrauch als Be- förderungsmittel auf schneebedeckten Terrän; auf hochgelegenen Bergwiesen und Äckern auf steilen Hängen gebrauchte man hingegen bestimmte Schlitten- arten auch auf schneefreiem Terrän. Die im vorliegenden Artikel angeführten und behandelten Schlitten sind mit Rücksicht auf ihre Konstruktionseigentümlichkeiten vie folgt eingeteilt: 1. Schlitten mit Ständern. Diese Konstruktionsart ist vorherrschend und wird allen anderen vorgezogen. Dieser Gruppe gehören mehrere Schlittenarten an, u. zw.: die einem Wagen ähnelnden, mit vier Ständern versehenen Zug- schlitten; diese Art von Schlitten dient zu Düngerfuhren und zu sonstigen gelegentlichen Transporten (Abb. XU); kleinere Handschlitten, die für verschie- dene gelegentliche Beförderungen und auch zum Rodeln verwendet werden; von Menschenkraft gezogene Handschlitten mit vier Ständern und hochgebo- genen Kufen für Heufuhren (Abb.VIIIll, 2); kürzere, mit vier, zuweilen — nach althergebrachtem Brauch — auch mit nur zwei Ständern und hochgeboge- nen Kufen versehene Handschlitten zum Schleppen von Baumstämmen (Abb. VIII/4); kurze, starke Zugschlitten mit zwei oder vier Ständern und niedrig- gehaltenen oder hochgebogenen Kufen zum Schleppen von Baumstämmen (Abb.X/2, 5, 4); Handschlitten zur Beförderung von Erzmassen mit sechs nie- drigen Ständern (Abb. 2ll auf Seite 143). Die für die Fracht bestimmte Auf- ladeplatte besteht bei allen angeführten Schlittenarten aus Brettern, oder aber werden hiezu Querhölzer verwendet, die zur gegenseitigen Festigung der Stän- der dienen. Von diesen Schlittenarten stehen heute, mit Ausnahme jener zur Erzbeförderung, die bereits gegen Ende des 19. Jahrhunderts aufgelassen morden ist, noch alle in Gebrauch. Wohl aber verloren in den letzten Dezennien die für Düngerfuhren bestimmten Zugschlitien und auch die Handschlitten zum Schleppen von Baumstämmen mehr und mehr an Bedeutung. 2. Unter die ständerlosen Schlitten sind einzureihen: die kurzen Zugschlit- ien. zum Holzschleppen (Abb.2l6 auf Seite 143 und Xl5); Schlitten mit hoch- gebogenen Kufen für Steinfuhren (Abb.215 auf Seite 143); Schlitten mit hoch- gebogenen oder niedriggelxaltenen Kufenkrümmungen für Düngerfuhren auf steilgelegenen Äckern (Abb. IXl7 und Abb. 2l4 auf Seite 143). — Die für die Aufnahme der Fracht bestimmte Aufladeplatte dieser Schlitten besteht aus Brettern oder ist sie geflochten oder auch aus dicht nebeneinander durchge- stecken Quersprossen. — Die hier angeführten Schlitten werden nur noch hie und da verwendet. 166 Sani v hribovskih predelih Gorenjske 3. Die nächste Gruppe bilden Schlitten, bei denen Kufen und Ständer durch zwei auf die Kante gestellte, vorne rund zugeschnittene Bretter ersetzt sind. Hieher gehören: grössere Handschlitten für Düngerfuhren auf steilgele- genen Äckern (Abb. 2/3 auf Seite 143) und kleinere Rodelschlitten (Abb. 2/2 auf Seite 143). — Diese Schlittenarten sind gegenwärtig gänzlich ausser Gebrauch. 4. Eigens besprochen sind die Schlitten mit Kufenverstärkungen. Zu dieser Art gehören: kleinere Handschlitten (Abb. 1X13) und grössere Zugschlitten (Abb. IX/6). — Beide Arten dienen zum Schleppen von Baumstämmen. —• Die Ver- wendung dieser Schlittenarten beschränkt sich heute nur noch auf ein eng- begrenztes Gebiet. Einige Schlittenarten, insbesondere die kurzen Zugschlitten zur Holzbeför- derung und die grösseren Schlitten mit Kufenverstärkung, werden in Oberkrain mittels zweier verstellbarer Stangen (Abb.1X14, 5) mit einem zweiten Schlitten derart verbunden, dass dadurch ein verlängertes Beförderungsmittel entsteht. Diese Verlängerung kann einen Bestandteil des ersten Gefährtes (Abb. Xjö) oder aber die Kuppelung zweier selbständigen Schlitten darstellen (Abb. Xl7). Hinsichtlich der örtlichen Verbreitung und Benutzung der verschiedenen Schlittenarten stellt die Abhandlung im allgemeinen fest, dass seinerzeit Hand- schlitten aller Arten in weit grösserrer Zahl in Gebrauch waren, als dies heute der Fall ist, dass aber in den letzten Dezennien die kurzen Zugschlitten für Holzbeförderung und die umstellbar verlängerten Zugschlitten wieder stark zur Geltung kommen. Alle Arten von Schlitten sind meistens aus Buchenholz und in weit gerin- gerer Zahl aus Eschen- oder Lärchenholz hergestellt. Für gebogene Kufen ver- wendet man in Oberkrain nur natürlich krumm gewachsenes Holz. Ehedem waren die Kufen nicht mit Eisenschienen beschlagen, wohl aber wurde der gleitende Teil der Kufen mit hölzernen Aufsätzen verstärkt, die nach ihrer Abnützung durch neue ersetzt wurden. Die Benutzung der Schlitten ist in verschiedenen Orten den daselbst herr- schenden Verhältnissen angepasst. So sind z. B. bei Fahrten auf steilen Hängen mehrere Bremsarten bekannt. Bei einigen Arten von Handschlitten wird zu diesem Zwecke die Zugstange verwendet, die der Fahrer vorne emporhebt, so dass sich der rückwärtig hervorragende Teil schleifend und bremsend auf der Erde nachzieht. Die zu Düngerfuhren verwendeten Schlitten wurden manchen- orts auf steilem Ackergelände derart gebremst, dass der Fahrer einen Stab vor dem Schlitten fest auf die Erde aufgesetzt hielt und ihn kräftig anzog. Im allgemeinen wurde aber der Schlitten seinerzeit mit Wieden gebremst, mit denen die Kufen vor dem rückwärtigen Ständer umwunden wurden. Heute werden hiezu zweckdienliche Ketten oder am Hinterteil der Kufen befestigte eiserne Widerhaken verwendet. Bei Aufwärtsfahrten halfen sich besonders die Kohlen- brenner und Holzfäller auf schneefreiem Terrän damit, dass sie den Fahrweg mit dicht nebeneinander gereihten dünnen Stämmlingen belegten, die sie an den Stellen, wo die Kufen über sie hinweggleiten sollten, mit Unschlitt oder Schmiere bestrichen. Für Schlitten, deren Bestandteile, sowie auch zur Benennung der einzelnen mit dem Schlittenfahren zusammenhängenden Begriffe sind in Oberkrain fast in allen grösseren Orten und deren Umkreise ertsübliche Bezeichnungen gang ¦ und gäbe, die auch in der vorlegenden Abbhandlung angeführt sind. Nebst den Schlittenarten bespricht die Abhandlung auch einige sonstige Zugvorrichtungen. Im Falle bestimmter Vorbedingungen wird der Schlitten in einigen Orten durch eine aus Ästen hergestellte Zugvorrichtung ersetzt. In der 167 Fanči Sarf Umgebung von Kranjska gora (Kronau) bedient man sich für diese Vorrichtung eines Ausdrucks, den man mit ^Schlepperc gleichstellen könnte; das ist ein aus vier bis sechs Stäben zusammengefügtes Gestell mit einem Vorder- und einem Hinterteil (Abb. 5 auf Seite 164). Mit dieser Vorrichtung wird Heu eingebracht. In Podkoren (Umgebung von Kranjska gora) war noch gegen Ende des ver- gangenen Jahrhunderts beim Talgang zum Transport von Wasser eine Stange gebräuchlich, deren rückwärtiges Ende sich auf der Erde nachzog, während der vordere Teil auf der Schulter des Trägers ruhte. Das Wassergefäss hing an einem mitten der Stange befestigten Stabe. Die Autorin der Abhandlung bemerkt zum Schluss, dass das in ihrem Artikel behandelte Material nur auf jenen Teil des alpenländischen Gebietes beschränkt blieb, das in ethnographischer Hinsicht ails Ganzes ein mehr oder weniger abgeschlossenes ethnisches Gebiet darstellt. Auch zeitlich umfasen die besprochenen Schlittenarten nur einen Zeitraum der letzten 100 Jahre. Ver- schiedene Schlittenarten, die zweifellos ein früheres Datum für sich in An- spruch nehmen dürfen, entbehren in mündlicher Überlieferung jedlicher Be- stätigung. — Nach aUedem kann die Frage, betreffend die Herkunft und die Entwicklung der verschiedenen Schlittenarten in dem erforschten Gebiet ebensowenig wie jene der möglicherweise daraus folgenden Schlüsse einst- weilen keiner endgültigen Lösung zugeführt werden. 168