Štev. 10.                      V Ljubljani, 1. vinotoka 1910.                    Leto XI.
Metka šla je v Korotan . . .
Metka, sestra (juba naša,                    Slušali mi bomo pesmi,
šla je v Korotan,                                 slušali strmeč,
šla Lez goro, ko je davi                      žalosti pač v srca mlada
vstal pretepi dan.                                 k nam ne bo nič več.
V kojek skrbno je dejaJa                   Ko nam v pesmt zadnji zlati
kruha koščke tri,                                 ptice odpojo,
a petica lepa, šmarna                          izpustimo jih iz kletke
v žepu se biesti.                                  na poljč cvetn6.
Kruha koščki bodo br&šno                  Mt za njimi pohitimo
ji za pot težko,                                    čez polje takrat,
za petko ptlčic zlatih                          kazale Iep6 nam bodo
nam kuplla bo.                                     pot v zakleti grad.
Ptičke ziate pa zapremo                     Stopimo v dvorano zlato,
v kletko mi doma,                               kjer kraljična spi;
da nam pele bodo glasno,                  iz zakletja jo zbudimo
pele iz srca.                                         v jutru zlatem mi.
O kraljični pač zakletl                        Izmed nas potem bo vsakdo
bodo pele nam,                                    vetik, slaven krafj:
saj pomfad so vso živele               '     vsak bo krono nosil ziato, v ztatera gradu tam.                            nosil piažč svetal.
Metka več ne bo nosila koška v Korotan, lepa bo kraljična — lepSa kot pomladni dan.
Jos. Vandot.
11