državno tcžk e vladi pra-ico in dolžnost, bilo v nasprotju z interesi 'rugih držav. Razen te^a postane ta dogovor prav lahko spodbuda m razvoj, ki bi blažilno vplival na Evropo. Obe državi sta ollo-foni, da pojdeta svojo pot z mirno t 'nostjo. Prepričan sem, da bodo tnko evror ’ta javnost kak . tudi evropske vlade, ko bodo nemško-avstrijski dogovor v drobnostih proučile, pravično ocenile namere, ki o bile osnova za la dogovor ') da bodo izginila tudi nespn Muljenja, ki so, k kor se zdi, po prvih vesteh v časopisju ti’: tam nastala. Berlin, 25. marca. AA. 'O sporazumu med Av strijo in v ,'»čijo glede začetka neposrednih pogajanj o pogodbi za cari s’ o unijo med obema državama smo izvedeli na dobro obveščenem mestu to-le: Inl es za to vprašanje je zelo velik tako « ino,._... kakor v Nemčiji sami. V Nemčiji se bavi s tem vprašanjem ves tisk o članki in 4-mi, v kat " prenaša komentarje svetovnega tiska tf sa .. dodaj.. komentarje. Z dru- ge s*'"uii se vršijo v vseh evropskih državah posvetovanja in sestanki, katerih rezultati se bodo pokazali v toku prihodnjih dni. Na osnovi dosedanjih vesti vlada mnenje, da bo diplomatska stran tega vprašanja v prihodnjih dneh pokazala ta važni moment: Francija bo izvedla akcijo pri vladah v Berlinu in na Dunaju, ki bo značila protest protest proti carinski uniji. Velika Britanija se tej akciji ne bo pridružila. Rimska vlada bo proučevala še nadalje avstrijsko-nemški sporazum ter bo šele na to zavzela svoje končno stališče napram sporazumu. Nemški krogi obračajo posebno pažnjo poljskemu tisku, ki razen desničarskega simpatično spremlja akcijo Dunaja in Berlina in naglaša, da ima Poljska velik interes, da opazuje nadaljni razvoj teh dogodkov. Nova vojaška revolucija v republiki Peru Več ko sto ranjenih — 40 mrtvih. Lima, 25. marca. Vojaška vstaja se je posrečila. Po 4 urnem težkem in krvavem boju se je posrečilo vladnim četam premagati vstaše. V boju je padlo 40 vstašev, ranjenih je bilo okoli 100. Uprl se je 5. polk, ki je poskušal z naskokom zavzeti vladno palačo. Vladne čete pa so naskok odbile in nato prežle v protinapad in vstajo zadušile. Oficirska junta zahteva, da se postavijo vsi vstaši pred vojno sodišče in da se sodba izreče v 48 urah. Oficirska zveza zahteva nadalje za vse povzročitelje upora smrtno kazen. Sila idealizma Ob Jubilejih velikih mož se vedno rnova potrjuje ut ara resnica: Samo tisti posta- nejo veliki ljudje, ki so čisto prevzeti od ideje, katerim tudi največje življenjske ne-priMke ne morejo streti njih idealizma. Ob škofovskem jubileju gor iškega nadškofa dir. Sedeja se to posebno jasno vidi. Le redko kdaj je doživel kateri duhovni nad-pastir toliko viharjev življenja kot gorišiki nadškof. A ne eden teh viharjev ni zlomil njegove sile in ob 2oletaici škofijskega jubileja je na višini, kakršno zavzemajo le res veliki možje. Vse te sile nadškofa pa izvirajo iz njegovega idealizma, iz njegove zvestobe idealom, ki ei jih je izbral v mladosti. Vsak narod tem bolj napreduje, čim več ■velikih mož ima, kajti ti ustvarjajo nove vrednote in td so vodniki, ki kažejo narodu njegov cilj tudi v najbolj temnih in najbolj viharnih časih. Boljša bodočnost naroda je zato odvisna samo od tega, kako silna volja je v mladih ljudeh, da postanejo veliki možje in vodniki našega naroda. Kolikor idealizma je v mladini, toliko je v narodu volje in sile za napredek. In če ni v mladini idealizma, tedaj tudi ni mogoč napre-nek naroda in nobeno obrizga vanj e umetnih sredstev ne pomaga. Zakaj idealizem je primerna sila in šele na njej je mogoče graditi vse druge. Če ni te temeljne sile, potem se mora sesuti tudi vsa gradnja in zato vidimo, da je vsak narod zašel na pot dekadence, kakor hitro je njegova mladina izgubila idealizem. Ves problem naroda je prav za prav zato le v tem, kako dati mladini čim več idealizma. Pri tem ni niti odločilne važnosti, v kakšni smeri se giblje ta idealizem, temveč zadostuje, da je altruističen in da ne Izgubi zveze z narodom in doseženo je vse. Vzgoja je prvo sredstvo, ki vzgaja v mladini idealizem. A vzgoja sama ne zadostuje, temveč morajo biti tu tudi dejanja, ki mladino navdušijo k idealizmu. Če vidi mladina — in mladina ima dober pogled — da so na odgovornih mestih ljudje brez idealizma, tedaj se naj nihče ne čudi, če Je tudi mladina brez idealizma. Če pa na-eprotno vidi mladina, da so na odgovornih mestih ljudje, ki kot celi možje »lužijo ideji, potem bo tudi mladina smatrala za »vojo častno zadevo, da Je tem možem enaka. Starejša generacija izoblikuje mladino in od nje Je odvisno, kakšna je mladina. NaS narod je imel vse čase velike može, ki so bili naravnost vzgled požrtvovalnega dela za narod. Na vzgled teh ljudi bi morali vedno znova in znova opozarjati mladino, da ne bi bilo med njo nikogar, kateremu ne ba bil eden naših velikih mož vzot. Z največjo ljubeznijo je zato treba govoriti mladini o naših velikih možeh, kajti earno beseda, izrečena z ljubeznijo seže v srce mlademu človeku. V tean pogledu imajo vse naše šole naravnost velikansko nalogo in bojimo se, da ni povsod zadosti preskrbljeno, da bi se ta naloga v resnici tevrše- General Seeckt za sodelovanje s Francijo Nemčija je prisiljena Pari*, 25. marca. »Excelsior« objavlja anketo o Nemčiji. Posebno pozornost je vzbudila izjava nemškega državnega poslanca in bivšega vrhovnega komandanta nemške državne hrambe generala S e e c t a. V tej svoji izjavi je general dejal, «la bi mogle Nemčija in Francija i velikim uspehom sodelovati na gospodarskem polju. Ti poskusu pa so se do sedaj vedno razbili ob odporu politikov. Francija in Nemčija Imata isto skrb, to je skrb o svoji varnosti. Ce bi se razo-rožitvena konferenca ponesrečila, Društvo narodov pa nadaljevalo s svojo dosedanjo politiko, se nasloniti na sovjete ne b: Neinxiji preostalo nič drugega, kakor da brez vsakega nadaljnega premišljevanja izstopi i* Društva narodov. To pa vsled svojega po-sebneji geografičnega položaja. Nemčija je stisnjena med Francijo in Poljsko in vsled tega je morala, rada ali nerada, navezati stike s sovjeti, pa čeprav ve, da oznanjujejo sovjeti križarsko vojsko proti vsem takoimenovanim kapitalističnim državam, pri čemer ne delajo nobene razlike med Nemčijo, Francijo in Anglijo Izjava generala Seeckta je vzbudila v pariški javnosti največjo pozornost. Patriotična resolucija Židov Donavske banovine Ponosni, da so državljani Jugoslavije in podaniki viteškega kralja Aleksandra I. globokega spoštovanja in priznanja napram jugoslovanskemu narodu, ki se je vedno odlikoval s svojo toleranco in bratsko ljubeznijo in ki je vse svoje tradicijonalne vrline praktično pokazal v državni zajednici. Spričo teh vrlin nam je dana možnost, da odkrito in svobodno izjavimo ono, kar v resnici smo, ne samo po svoji religiji in rasi, nego tudi po svoji nacijo-nalni zavesti — namreč Židje. Najenergičneje protestiramo proti vsakemu inkutiranju kakršnihkoli zvez z naše strani in vsakemu in vselej kličemo, da smo ponosni, da smo državljani velike Jugoslavije in podaniki viteškega kralja Aleksandra I. V resoluciji se nadalje konstatira velika lojalnost Zidov napram državi in kralju Aleksandru. Ko so sprejeli resolucijo so se opetovano ponovile burne ovacije za kralja in ministrskega predsednika. Nato je dr. Klein zaključil zborovanje. Subotica, 25. marca. 1. Danes dopoldne ob 10. uri je bilo v dvorani subotiškega magistrata veliko zborovanje Židov iz severnega dela Donavske banovine. Zborovanja se je udeležilo nekaj stotin zastopnikov židovskih cerkvenih občin, poleg drugih tudi vrhovni nadrabi-ner dr. Alkalaj iz Beograda. Zborovanje je otvoril banski svetnik in zastopnik židovske cerkvene občine v Subotici dr. Klein. Takoj po otvoritvi so zborovalci priredili burne ovacije kralju in ministrskemu predsedniku. Vzklikanje je trajalo nekaj minut. Na zborovanju je bila sklenjena sledeča resolucija: Veliko zborovanje, ki se je vršilo 25. marca v mestu Subotici, izraža s tem pred vsem svetom z javno manifestacijo, da so Židje, ki žive na osvobojenih tleh, v vsakem pogledu zvesti, požrtvovalni in lojalni državljani svoje domovine Jugoslavije, da ta njihova spontana afirmacija sloni na neomajnem temelju, da je izraz Pri le malo dobre volje pa sploh ne bi bila nobena težava vzgojiti v naši mladini idealizem. Saj ni treba nič drugega, ko s toplo besedo omeniti vse mio neižmerno topljenje, ki ga je trpel in ki ga še trpi naš narod, zavoljo naše pravice. Tako nezasluženo in krivično je to trpljenje, da se mora Človeku iz kamna stisniti pest v sveti jezi In kako se ne bi naši mladini, ki ima tako mehko slovensko srce. Bolj ko drugi narodi potrebujemo mi mladino z idealizmom, ker boJj težaven je naš položaj, kakor je položaj drugih narodov. Smo šele v začetku razvoja, ko komaj zadostuje, kadar vsi brez izjeme delajo v složnem delu. Tega složnega dela pa pri nas še ni in predvsem vsled tega, ker nas še ni združil nam vsem skupen cilj v eni volji in enem čustvovanju, kakor bi morali že biti združeni takoj ob preobratu. Te sloge pa ni samo vsled tega, ker nam manjka onega globokega idealizma, ki nikdar ne pozablja na skupen cilj in ki vedno podreja vse druge interese splošno narodnemu. Govori se, da današnja mladina nima več smisla za idealizem. To mnenje pa je napačno, ker v vsaki mladini je nagnenje k idealizmu. Toda to nagnenje je treba zbuditi in ga povečati; to pa ni naloga mladine, temveč starejše generacije. Mnenja smo, da ima naša starejša generacija tudi dovolj sile, da to svojo veliko nalogo izvede, samo treba ji je dati prave prilike. Tako priliko pa more dajati le dosledno izražanje jugoslovanskega programa in zato se naj to že enkrat začne. Pa bomo tudi takoj čutili delo mladine, vse prežete z idealizmom. Omejitev priseljevanja delavcev v Nemčijo Beograd, 25. marca. A A. Po obvestilu, ki so ga dobile poljedelske organizacije, je nemška vlada sklenila, da omeji zaposlitev poljedelskih sezonskih delavcev v Nemčiji. Izvzeti so delavci za obdelovanje sladkorne pese, ki bodo tudi dalje prihajali v Nemčijo, toda v omejenem številu. Konferenca za izenačenje koledarja Beograd, 25. marca. k. Jugoslovanski naftijo-nalni odbor mednarodne trgovinske zbornice je dobil obvestilo, da se bo meseca junija v Ženevi vršita mednarodna konferenca za izenačenje koledarja. Končno pa bodo rešili to vprašanje Sele na naslednji jionferenei v Ženevi meseca oktobra. Zadružništvo v Jugoslaviji Beograd, 25. marca. k. Te dni so izdali statistične podatke o zadružnem pokretu v državi. Pričetkom lanskega leta je bilo v naši državi 684.640 zadrugarjev, ki so bili organizirani v 6294 zadrugah. Te zadruge je družilo 34 zadružnih zvez in 14 podzvez. Največ je bilo kreditnih zadrug, ta sicer 3074. Na drugem mestu ]e 1107 nabavljalnih zadrug. Seja obrtniške zbornice Beograd, 25. marca. k. Obrtniška zbornica je na svoji poslednji seji sklenila, da se bo vršila prva redna plenarna seja za letošnje leto 26. aprila s sledečim dnevnim redom: Poročilo o delovanju Obrtne zbornice v letu 1031., referat o prisilnem zavarovanju obrtnikov, pravilnik o zakonu za pospeševanje obrtništva. Nov železni rudnik Karlovac, 25. marca. k. Pred kratkim je zagrebški odvetnik dr. Kavič odkril v Tušiloviču železno rudo. Skupno z dr. Plešem je dobil koncesijo za izkoriščanje novega rudnika. Ruda vsebuje 49—60 odstotkov železa. Rudo bodo pošiljali v topilnice v Gy<5ru na Madjarskem. Včeraj je pričelo 50 delavcev kopati rudo. V kratkem bo njihovo število narastlo na 200. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 25. marca. d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Oblačnost se ne bo bistveno spremenila, temperatura bo skraja še padla. V višjih položajih bo jutranji mraz, severovzhodni vetrovi. Šeirfpeterslta CM podružnica Ženska podružnica si jc priborila prvenstvo nad podružnicami Ljubljana, 25. marca. Občni zbor moške in ženske šentpeterske Ciril-Metodove podružnice v Ljubljani se je vršil 14. marca v gostilni Zupančič na Ahacljevi cesti. Obisk je bil zadovoljiv, vendar ne tako obilen, kakor bi bilo pričakovati. Funkcijonarji obeh podružnic so podali svoja poročila točno in jasno. Dela je bilo v letu 1930. obilo in tudi uspehi so bili nadvse lepi, zlasti ženske podružnice, ki si je zopet priborila prvenstvo med vsemi podružnicami. Vsa čast tako vrlim narodnim damam, kakor jih ima ženska šentpe-terska CM podružnica! Važno in zanimivo je bilo poročilo tajnika moške podružnice. Kot kulturni delavec se udejstvuje že 40 let pri raznih društvih. Spoznal je iz delovanja teh društev, da je izmed vseh za narod najpomembnejše in sega najglobočje v duševnost naroda stremljenje Družbe sv. Cirila in Metoda. Po njej se je narod probudil iz letargije, oživela je v masi narodna zavest in ponos. Ni potrebno, da »e vzbuja v narodu žovi nizem, tega tudi Družba ne mara, potrebno pa je, da podneti in dvigne zavest narodne samoobrambe. To je temelj bitnosti vsakega naroda. Na tem temelju se razvije vse drugo — in so dobila vsa druga kulturna društva svoj razmah na omenjeni podlagi. V današnjih časih je zajel narod materializem. Onih, ki so se preobjedli dobrin, ki so jih prejeli iz naroda, ne najdemo med člani družbe sv. Cirila in Metoda. Prepojeni materializma so izgubili vse ideale — domovina in Bog jim Je posvetno bogastvo. Nehvaležnost je plačilo takih ljudi, ker nimajo v svojem pohlepu časa. da bi se ozrli okrog sebe in se ogledali v zrcalu narodove duše in njenih teženj. Mladina se je odtujila narodnim idealom, vzljubila je šport, ki vede v internadjonalno miselnost. So bili casi, ko j« bila akad. mladina avantgarda vsemu narodnemu pokretu. Pa moda je moda. Treba pa se Je zavedati, da narod brez mladine, idealnih borcev propade. Tako uči zgodovina. Z izgovorom: »Imamo lastno državo« se neizmerno greši. Kaj je domovina, kaj je narodno čutenje so pričeli spoznavati oni nesrečni naši izseljenci, ki jih je potreba po kruhu odvedla v inozemstvo. Zavedajo se vse globočine besede »Domovina« in stegajo roke po pomoči, da se ne utope sami in njih otroci v tujini. — Kdor ima voljo in je pervzet domovinske ljubezni, stopi v krog Ciril-metodarjev, v krog idealnih Čuvarjev domovine! Sohclstvc Akademija Sokola Maribor I. Sobotna akademija Sokola Maribor I je uspela nad vse pričakovanje. Obširna telovadnica, je bila nabito polna Sokolu naklonjenega občinstva. Akademijo so med drugimi posetili general Pavlovič, polkovnik Putnlkovlč ta mnogo drugih odličnih gostov. Zbrano občinstvo Je pozdravil starosta brat dr. Pivko, nakar se je pričelo z izvajanjem programa. Na oder je strumno prikorakala moftka deca in nastopila s prostimi vajami. Sestava vaj je bila dobra in primerna za deco, samo najnujnejšega kritja smo pogrešali. Moški naraščaj Je izvedel »Planiranje letnega telovadišča« prav zadovoljivo. Zenska deca je nasto. pila s točko »Japonke«. Majhne in srčkano kostumirane punčke so zelo ugajale. Za punčkami je zopet nastopila moška deca z »Miami vojaki«. Izvedba Je bila dobra. Burno so bili pozdravljeni člani z »Boksom«. Sistem boksa je francoski in je prenešen z odra v telovadnico. Kot takšen ima zelo velik pomen za telesno vzgojo. Cesar smo pri vseh dosedanjih akademijah pogrešali, je bil samostojen nastop obrtniškega naraščaja. Pri sobotni akademiji pa je dobra volja bratov Zotterja in Cerkveniča pokazala, da se tudi z njimi da delati. Discipliniran nastop in lepo izve.'ene skupine na konju sta nam porok, da smtao od njih pričakovati še marsikaj. Drugi del akademije je otvoril br. Kuntner z Zupančičevo deklamacijo »NaSe pismo«. Njegovo prednašanje je bilo res Iskreno in buren aplavz je bil povsem zaslužen. Sledili so člani na bradlji. Izvedli so več, čeprav enostavnih, a brezhibnih vaj. Najlepša točka večera je bila »Pomlad«. Članice so se tako vživele v to simbolično točko, da smo res imeli občutek in sliko pomladi ter cvetja. Nepopisen aplavz je nastal, ko so se na odru pojavili gojenci podoficirske inž. Sole. Aplavza in vzklikov »živela vojska« kar ni hotelo biti konec... »Sto čutiš, čutiš...« je bila njih točka in lahko rečemo, da je bila najbolja. V predzadnji točki so nastopile naraščajnice z vajo: »Nove smeri«. Vaja je popolnoma prosta predsodkov polpretekle dobe; Izvedba vaj se Je kljub vsej težkoči zlila v harmonično celoto. Zadnjo točko programa so tvorili člani z vajo: »Iz bratskog zagrljaja«. Izvedba vaje nt zaostajala za ostalimi točkami sporeda. Sploino je pokazalo mlado dvufctvo velik napredek od svoje lanskoletne prve akademije! Demokracija uprave (Nastopno predavanje univ. doc. dr. J. Jurkoviča) (Konec.) Mlade demokracije niso mogle in znale rešiti do »daj vprašanja demokratizacije uprave, ker niso anale rešiti vprašanja uprave sploh. To ni čudno, čudno hi bilo, če bi bile rešilo te dve vprašanju. Demokracijam je bilo poznano samo politično področje, e področja uprave pa so bile v glavnem izločene. Ko so dobile upravo v svoje roke, so mislile, tla se dajo tudd v upravo prenesti metode, ki naj bi veljale na političnem »odročju. Ti dve področji pa sta bistveno različni. To ne sledi samo iz smisla in namena zakonov, sledi tudd iz razvoja današnje države. Dooim velja na političnem področju priuči p večine, velja na upravnem področju princip manjšine in tradicije. Ta princip tradicije ima za posledico na upravnem področju stalnost in počasen, orgainitai razvoj. Ta tradicija pa je nemogoča, če se uprava stalno menja paralelno s spremembami v parlamentu. Kajti parlament je že v svojem bistvu po sestavi in poslovni dobi element, ka je podvržen Muktuadji in stalnim spremembam. Dočini pa so se v starih demokracijah izkristalizirale počasi dve, tri stranke, kii se menjavajo v vladi in je že s tem dana neka stabilnost v upravi, jamči tuikaj kontinuiteto uprave predvsem izkušenost teh demokracij v vladanju, poteg tega pa omogoča veliko število strank in strančic vedno nove parlamentarne kombinacije. Te kombinacije spravljajo na vlado tudi skupine, ki vedo, da so naj-brže prvič in zadnjič na vladi. Da taJie parlamentarne večine ne morejo imeti posebnega smisla za stalnost in tradicijo, je pač pojmljivo, ltavnotako pa se je bati, da bodo skušale uporabiti svojo inoč na vseh področjih. Zato je razumljivo, da ni takim večinam simpatično ustavno sodišče, pač pa, da stremijo za tem, da bi se lahko spreminjale usitavne določbe vsaj s kvalificirano če ne že z navadno parlamentarno večino. Kajti če se eventualno nikakor ne da doseči kvalificirana večina, se pa da s primerno .porcijo poguma še vedno trditi, da kak zakon samo navidezno spreminja ustavo ne pa v resnici. Če pa pritegne navadna parlamentarna večina na ta nafto nase lahko tudi ustavodajno kompetenco, potem pač ni pričakovati, da ne bi pritegnila drugih in da ne bi politizirala uprave. In danes se že slišijo glasovi, ki trdijo, da proti spreminjanju ustave polom parlamenta ni leto. Tako pravi Hartung: >Kje je v današnja demokratični državi instanca, ki naj bi z tipanjem na uspeh vložila veto proti spremembam ustave, za katerimi stoji velika večina naroda? Celo zahteva, naj se spremembe, ki zadevajo substanco ustave, ne sklepajo po navadni poti parlamentarne ustavodaje, ampak potoni posebno voljenih ustavo tvornih skupščin, ne tvori več nobene resnične ovire, odkar |e dosegla votivna pravica za normalne parlamente v eko-ro vseh državah spložnost in obseg, ki se dasta tudi za konstituante komaj prekositi in ni več mogoča pritegnitev narialjuih, v pfcrlaaiientu ne. zastopanih slojev.« če naj bi postali ta, zaenkrat še bolj sporadični pojavi in nazori, stalna praksa la razvojna smer demokracije, potem seveda so brezplodne debate o zaščiti parlamentarne manjšine, o demokratizaciji uprave iu močni upravi kajti potem »e vrača demokracija k svoji prvotni zamislil, ki negira delitev oblasti. Tukaj bi stali pred pojavom, kjer nam manjkajo za njih ocenjevanje vsaki empirični poditkJ. N-eg-lede na že omenjene parlamentarne odbore im sfcuSnje starih demokracij pa se zdi, da ta radikalna smer precenjuje moč politične demokracij« in ne vidi, odkod ji g>roai nevarnost. Ni namreč dovolj, polastiti se vseh kompetenc, treba jih je mati tudi izvrševati. To pa se pravi, vršiti jih tako, da bodo zadovoljni Usti, v katerih imenu in za katere se izvršujejo. Moč im obetoj demokracije kakor vsake politične tvorbe sta navzlic vsem simpatijam, s Katerimi je bila demokracija pričakovana in sprejeta, odvisni od uspehov dete. Tukaj pa vsaj do zdaj rezultati niso posebno ugodni. In že so, če ne večina, pa vsaj ugledna manjšina tisti kritiki, ki trde, da demokracija sploh ne mone biti kos upravnim in gospodarskim vprašanjem in naj pre.pusti ta področja gospodarskim zbornicam in korporacijam ter samoupravam. O tein, kako naj sc kompetence med politiko in gospodarstvom razmeje, si sicer niso na jasnem, rav-notako ne o tem, kako naj se prepreči pri glasovanju o gospodarskih zadevah majorizacija. Vendar kaže vse 1o, da je začela padati cena politiki in r njo vred parlamentarizem. In ker se, dasd po krivici, istovetita demokracija in parlamentarizem, je prepričanje o krizi demokracije danes splošno. fiflrastfniškc novice Tukajšnji šoli sta nadzorovala pretekle dni sreski nadzornik g. Potočnik in kmalu za njim — v petek — banovinski šolski nadzornik gospod Lužar. Isti dan je nadzoroval sreski nadzornik dolsko šolo. Na Jožefovo so igrali v našem Narodnem domu igralci zagorskega sokolskega gledališča igro »Glavni dobitek«. Igrali so zelo dobro, obisk pa je bil — nezadosten. Zadružna elektrarna je imela 18. t. m. svoj glavni občni zbor. Zadruga, kateri pripadajo skoro vsi posestniki vasi Hrastnik, Brnica, Praprotno ter Studence, je bila ustanovljena pred 9 leti, je v tem času odplačala že skoro ves dolg in odpisala na omrežju že dosti nad 100 tisoč Din. Dolg dolski občini — okoli 30.000 dinarjev, ki je nastal zlasti radi garancijske vloge pri Zadružni zvezi, bo odplačan v tekočem letu, če ne pride do kakšnih posebnih stroškov. Med važnimi sklepi v zadrugi Je omeniti pocenitev žarnic skoro na ceno nabavnih stroškov. V soboto je izročil g. sreski načelnik hrast-niškim in dolskim oblikovaucem odlikovanja, in sicer so dobili red sv. Save 5. razreda gospod Ivan Sorčan ter g. K. Malovrh, zlato svetinjo pa gg. B a u e r h e i m Pavel. Jazbec Iv., B e n e I e k Sev., Križaj Ant. iz Hrastnika ter gg. Pust R. in Babič Blaž iz Dola. Na besede g. sres. načelnika se je zahvalil v imenu odlikovancev g. Malovrh Nov mosi v Ljubljani Pole? trimostovja na Marijinem trgu dobimo šo fetrti most? — Proračunski izdatek zanj iznaša približno 250.000 Din Ljubljana, 25. marca. Te dni smo brali, da je ljubljanski maglstrat-ni gremij sklenil, da še letos zgradi zasnovani most, ki naj bi vezal Kongresni trg z Ribjim trgom. Dohod na ta most bo na levem bregu ob izteku VVolfove ulice, med Gerberjevo in Krej-čijevo hišo, na desnem bregu se bo pa ta most za pešce, prav za prav le brv, iztekal ua Cankarjevo nabrežje. Javnosti o tem načrtu ni znano nič natančnejšega. Zdi se, da spada ta načrt k celotni regulaciji Ljubljanice, s katero letos spe.t prično. Vprašanje je, če je na tem prostoru nov most sploli potreben. Mislim, da ni. Iz praktičnih prometnih ozirov je nameravani most brez pomena, kar odveč, v estetskem oziru bo pa zunanjosti mesta le v kvar. Zato se zde izdatki zanj popolnoma neosnovani. To bom skušal dokazati v naslednjem. Čudno je, da se nihče ni vprašal, čemu prav za prav treba postaviti ta most. Morda zaradi prometa? Saj bodo že letos zgradili poleg sedanjega Frančiškanskega mostu še dva ožja mostova, namenjena le pešcem. Od tega tri-mostja je pa do projektiranega mostu na levem bregu ob vodi komaj nekaj nad sto metrov, po VVolfovi ulici za par desetin metrov več, na desnem bregu je pa ta razdalja še manjša. Do Čevljarskega mostu tudi ni dosti dlje. Med Frančiškanskim in novim mostom bosta stali na Cankarjevem nabrežju baš dve hiši, v VVolfovi ulici pa štiri. Poglejmo še, katere mestne dele bo vezal novi most. V njegovo območje more priti samo polovico razdalje od Ribjega trga oziroma od konca VVolfove ulice do obeh mostov, razen tega pa še ozemlje za tema odsekoma. Ker je pa na eni strani Mestni trg omejen z Gradom, na drugi je pa Kongresni trg proti zapadli zaprt, se ves del mesta, kateremu bi ta most eventualno inogel služiti, še zmanjša. Preudariti moramo tudi še to: kako naj se morebitni živahnejši promet na mrtvem Ribjem trgu sploh razvije? Skozi tesno Ribjo ulico? Ali morda za Ljubljanico in po še ožji Ključavničarski ali Krojaški ulici? Ker je pa tudi levi breg precej (za kake štiri metre) višji od desnega, bo treba pri Krejčijevi hiši napraviti stopnišče, da se bo prišlo toliko niže do mostu. Tako bo nova brv za starejše ljudi, ki se sploh izogibljejo stopnic, a še posebno neradi ob zimskem času hodijo po spolzkih stopniščih, in za matere z otroškimi vozički sploh neuporabna. Prav za te bi pa edino še imela nekaj pomena, da jim olajša dohod a Cankarjevega nabrežja in z Mestnega trga z Zvezdo. Z novim mostom bo pa lice itak preveč utesnjene Ljubljanice, ki je zaradi dolgočasnih in zamolklih betonskih opornih zidov že itak ska-ženo, še grše. Saj od samih mostov reke skoro več videti ne bo. Slišali smo namreč celo o načrtu, da hočejo postaviti še eno tako brv nekako ob poslopju Filharmonične družbe. Ta misel je pa res tako absurdna, da je kar ni mogoče verjeti. Videli smo, da bo korist novega mostu (oz. brvi) v prometnem oziru skrajno malenkostna, prav za prav da je sploh ni. Čemu je torej potreben ta gospodarskii čisto neutemeljen izdatek? Proračunani izdatek za železno brv znaša približno četrt milijona dinarjev. V javnem interesu bi bilo, da se porabi denar za potreb-nejše in koristnejše javno delo. Tujskemu prometu bi dosti več koristilo, če bi recimo magistrat vendar že enkrat odstranil s Pogačarjevega trga grdo in nehigijensko lopo, ki zapira ves trg in onemogoča pogled na stolnico, oz. s ploščadi pred njo. Tja spada lep, s kulturami okrašen vodnjak, ki jih je v Ljubljani itak tako malo. Sicer je pa že v Kellerjevem načrtu za regulacijo Ljubljanice določeno, da se pri Krejčijevi hiši postavi Robbov odlični kip sv. Janeza Nepomuškega, ki sameva zdaj »kot gost« v cerkvi sv. Florijana, a je nekoč varoval stairi Črnuški most čez Savo. Z izvršitvijo tega načrta bi mesto brez velikih stroškov pridobilo izred. no lep javen umotvor. Vem sicer iz izkušnje, da še tako dobro mišljene besede le redko kaj zaležejo. Ker pa se je pri nas nekako že udomačila navada, da se javne zadeve nejavno pripravljajo in odločajo, mislim, da je vendar le prav, če o občinskih reteh, ki se tičejo vsega mesta, lahko vsak občan svobodno pove svoje mnenje. Več glav, več misli. Mogoče se ta ali drugi načrt, preden ga izvrše, spremeni, izboljša ali pa sploh opusti časti VIW ZA 1001 PREDMET/ LAHKOTO NAJHITREJE NAJLEPŠE <5-“' t,ik *Svo,* — če pa ne, je tudi prav, da se o tako važnih vprašanjih, ki zanimajo vse občane, vsaj javno razpravlja. K. D. Razmah strokovnega po-kreia med rudarji V zadnjem času vedno pogostejši neuspehi rudarskega delavstva v socljalnem pogledu, ki so v glavnem plod nesrečne razdvojenosti rudarskih strokovnik organizacij, ki so že pred meseci dale nekaterim starim, v strokovnem rudarskem pokretu prizkušenlm rudarskim voditeljem povod, da so zopet aktivno posegli v strokovno gibanje ter se z vso vnemo oprijeli Narodnega strokovnega pokreta, ker so se tekom večletnega mirnega posmatranja in opazovanja popolnoma uverili, da zamore rešiti najbolj pereče delav-sko-socijalne probleme ln zaščititi najvitalnej. še delavske interese le narodno strokovna organizacija, ki nima oslonca le v enem razredu, marveč v celokupnem jugoslovanskem narodu in potemtakem zaščito na najvišjih mestih. Prvi vidni uspehi nove narodno strokovne akcije med delavstvom v rudarskih revirjih so se pokazali že na nedavnih dveh velikih shodih, ki jih je održala Narodna strokvna zveza v Trbovljah. Prav posebno so se pa pokazali na občnem zboru v dvorani Forte, kjer se je zbralo mnogo naših in zagorskih rudarjev, da se posvetujejo in začrtajo pot, po kateri bodo v bodoče korakali v borbi za svoj in svojih družin obstanek. Glavni tajnik NSZ g. Kravos Vladimir iz Ljubljane Je našim narodnim rudarjem v daljših izvajanjih obrazložil program NSZ, ki odklanja marxlstični razredni boj, kajti dokazano Je, da Je marxlsem pri nas negativen in nesposoben priboriti delavstvu uspehe. Najodločneje Je govornik zavrnil vse očitke nasprotnikov, s katerimi so zlasti pri volitvah v II. skupino agitirali, češ, da je Narodna strokovna zveza fašistična in kapitalistična in vsled tega delavstvu sovražna. Kadarkoli smo jih javno pozvali, da nam svoje trditve dokažejo, vselej so molčali. Ni pa s tem rečeno, da bomo morali mi take zlohotne in za naš narodni čut skrajno žaljive očitke in podtikanja še nadalje po-trpežljlvo prenašati. Prej ali slej bomo podvzell najodločnejše korake, da taki očitki enkrat za vselej prenehajo. Narodna strokovna zveza obsoja vsako nasilje nad delovnim ljudstvom, pa bodisi da je naperjeno z leve ali desne, marveč hoče le, da imajo vsi sinovi našega delovnega naroda na svoji rodni zemlji kruha dovolj in da bomo kot svobodni državljani čimprej popolnoma neodvisni od tujine. Istovetiti naš solidni in miroljubni narodni strokovni pokret z našemu narodu toliko sovražnim fašizmom, pa ni le sramotenje našega norodnega ponosa, marveč je neodpustljiva žalitev našega narodnega delavstva, ki nikdar ni odobravalo niti fašističnih niti marxlstlčnih metod, marveč je želele le mirnega dela in poštenega plačila za to požrtvovalno delo v prid našega narodnega gospodarstva. Govornik je pohvalno omenil dnevnik »Jugoslovan«, ki je neustrašeno vzel v zaščito Narodno strokovno zvezo pred napadi nasprotnikov. Končno je govornik še apeliral na naše narodno delavstvo, da se po možnosti včlani tudi v Sokolstvu, ki Je avantgarda našega naroda in katerega čakajo še velike naloge pri delu za boljšo bodočnost našega Jugoslovanskega naroda. Nato so sledile volitve novega odbora, pri katerih so bili soglasno izvoljeni: Koren Miha. predsednik; Dornik Pavel in Snoj Ignac, podpredsednika; Vodenšek Matija, tajnik; Novak Ivan, namestnik, Skrinar Jožef, blagajnik, žibert Zvonimir, namestnik. Odborniki: Barborič Ivan, Ule Franc, Rozman Ivan, Matos Alojzij, Goršek Avgust in Brinar Ivan. Novoizvoljeni predsednik g. Koren se je rudarjem zahvalil za zaupanje ter obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovih močeh, da se težki položaj rudarskega delavstva v revirjih čimpreje omili. Ne ustraši se nobenih potov in nobenih intervencij, ki bodo v bodoče še potrebne, prosi pa, da tudi rudarji storijo svoje s tem, da ja-čajo narodni strokovni pokret z zbiranjem članstva, ker le v močni narodni organizaciji vidi jamstvo za uspešno delovanje v korist trpečih rudarjev in njihovih družin. Borba celavsha za nadure je u«pela Podjetja izplačujejo znatne zaslužene zneske. Maribor, 25. marca. Najslabše plače imajo v Mariboru gotovo tek-stilniški delavci. Poleg tega pa lastniki tovarn tudi nadur niso hoteli izplačati. Tako je prišlo te dni do številnih pritožb posameznih delavcev in tkalskih mojstrov. V tovarni »Braun« je delavska akcija popolnoma uspela. Ravnateljstvo je motalo delavce izplačati po 3000, odnosno 8000 Din. To je napotilo tudi ostale tekstilne tovarne, da go pristale na izplačevanje nadur. Sličen pokret je pričelo tudi delavstvo v Franzovi tovarni za testenine in v njegovem parnem mlinu. Priznanje strokovnemu delu in tovarišu Ljubljana, 24. marca. V gostilni pri »Nacetu« na Martinovi cesti se je vršilo posebno slavlje »Društva policijskih nameščencev in upokojencev v Ljubljani«, kjer se je od svojih kolegov poslavljal po 12 letih njihov društveni tajnik g. Benedičič Janko, kateri je vsled službenih razmer po tolikih le. tih društvenega delovanja odložil mesto tajnika. Predsednik društva g. policijski nadzornik Počkar je uvodoma tega družabnega večera tolmačil tovarišem delo tajnika in častnega člana g. Benedičiča, kateri je sodeloval pri ustanovitvi društva, delal za njega 12 let, na kar je tovarišu slavljencu podaril lepo izdelano, s primernim besedilom opremljeno srebrno tabakero, z željo, da bi jo tovariš Benedičič nosil vedno pri sebi z lepimi spomini na kolegijalnost svojih poklicnih tovarišev, z željo, da stoji vedno in še v naprej z nasveti in podporo svojemu stanovskemu društvu na razpolago. Tajnik in častni član društva Benedičič, se je v prvi vrsti najiskreneje zahvalil za častno darilo, obetajoč, da bo še vedno in vsakokrat podpiral težnje svoje stanovske organizacije, prosil pa je tudi člane društva, da vsakokratni odbor v vseh njegovih ukrepih temeljito podpirajo. K besedi se oglasi tudi prvi in ustanovni predsednik g. Mikuš, kateri je tolmačil članstvu teškoče ustanavljenja društva in pa zapreke, ki so tisti čas nastale, povdarjal pa je, da so se te premostile le z taktno in umerjeno besedo bivšega tajnika, današnjega slavljenca g. Benedičiča, kateremu želi, da bi se zopet in kmalu povrnil v krog funkcljonarjev »Društva državnih policijskih nameščencev ln upokojencev v Ljubljani«. en Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje Črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti In da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah ln specerljskih trgovinah. 471 Novi zdravstveni zastop na Bledu Bled, 24. marca. Na praznik sv. Jožefa je bil »klican v Blejskem domu prvi sestanek novega zdravstvenega zastopa, na katerem se je konstituiral sledeči odbor: predsednik g. dr. Janežič Zvonimir, sobo zdravnik na Ble podaljša drt Ribnega in Bodcšč. Gospod Gradnik Rajko j;* kot šolnik predlagal, da se v adravsivMieii) okrožju Bled t. j. Gorje, Blod in Ribn * -k a poliklinika, kjer naj bi okrožni zdravnik in zobozdravnik vsako gotovo dobo pregledovala zdravstveno stanje šoloobvezni k otrok. V ta namen naj bi se ustanovila zobna in splošna poliklinika. Agitirajte za »Jugoslovana«/ Cuidta : Farniuor Homan 31 Namesto odgovora je z bliskovito naglico vstala z ležišča, popadla papir, mu ga iztrgala iz rok ter ga držala nad plamenom samovarja, ki je gorel na mizi poleg kave. 1’lamen je objel pismo in ga v nekaj trenutkih iz-premenil v črne, zavite kose pepela, ki je padel na podstavek. Nato je dejala veselo: »Vidiš! Ni pametno spopasti se z žensko! Moški ste po navadi vselej poraženi!« Farnmor je obstal kakor kip. »Pismo je vsebovalo tajno,« je rekel, »za katero si se bala, da ne bi je odkril. Dobro! Ce ue morem od tebe zvedeti, kaj je bilo v njem, zvem od njega, ki ga je napisal.« Kri mu je zalila oči in že je hotel oditi. Toda preden je prišel do praga, je stekla za njim. »Ali si blazen, Cecil! Počakaj in poslušaj me!« »Ne, pusti me, da grem, pusti me!« je vzkliknil Farnmor. »Nalagala si me in jaz hočem vedeti, zakaj si me nalagala. Pismo si sežgala, da ne bi jaz zvedel njegove vsebine. Jaz pa imam pravico to zvedeti, če ne zvem od tebe, pa se obrnem drugam. In če, če — tedaj gorje tebi!« Vedela je, da se ne more dlje z njim igrati; videla je, da je trdno odločen napraviti, kar je zagrozil. Toda spoznala je, da ni več njen suženj, ampak da je postal njen zapovednik, čegar jeze se je bala. Bila pa je spretna ženska, ki je vedela, kako je treba ravnati z moškimi, še veliko večje nevarnosti je znala odvrniti sebe. »Cecu, tako malo zaupanja imaš vame?« je izprs-govorila s svojim božajočim glasom. »Kako moreš biti tako nezaupen in krivičen do mene? Pismo sem sežgala, da ti prihranim razočaranje.« »Razočaranje! Kaj to pomeni? Govori brez ovinkov! Povej mi vse!« »Ne, ne,« je šepetala in ga pobožala. »Ti veš, da le ljubim, o tem sem uverjena. Torej dovoli mi, dn molčim.« »Ne! Takoj mi povej, sicer poiščem njega pri lej priči.« Se krepkeje se je stisnila k njemu in mu je z navideznim strahom šepelala v uho: »Naj bo — toda obljubiti mi moraš, da ne boš iskal z njim prepira zaradi mene. Tvoj prijatelj je bil zahrbten proti tebi! V pismu mi je govoril o svoji ljubezni, ki mi je zoprna. Tudi je hotel tebe izpodriniti. To je vsa resnica, ki bi ti jo bila tako rada zamolčala!« 17. Uro pozneje je Farnmor šel iz hiše in se napotil skozi park. S smotko v ustih je korakal počasi in umerjeno in je bil videti docela miren. Da bi Marion poto- lažil, ji je obljubil, da ne bo mislli na maščevanje. To ji je obljubil, dasi mu je v prsih besno divjala strast. Trnjev plot je ločil posestvo lady Vavasourjeve, od sosedne vile. Farnmor je stopil k vratcam v plo*u, jih odprl in stopil iz rožnatega vrta. Za košatim drevjem je videl teraso, ki se je razprostirala ob vili, na terasi pa je bila skupina gospodov. Trije so mu bil;. nepoznani, četrti je bil Erroll, ki je stal med dvema jazbečarjema pred odprtimi steklenimi vrati knjižnične sobe, odkoder je ravnokar stopil v jasno solnčno luč. Farnmor ga je pogledal in njegova roka je krepkeje stisnila tanko vollo palico. Psa sta začela lajati, ko se je bližal. Erroll se jo okrenil in obraz se mu je razjasnil; doumeval je, da je Farnmor prišel, da bi se spravila. Pač je imel dovolj vzroka, da se je čutil užaljen; toda njegova pohlevna nrav ni bila maščevalna. Ko je Farnmor prispel na teraso ter se vljudno odkril, je Erroll slonel pri vratih. Ni mogel napraviti prvega koraka do sprave, toda bil je pripravljen, se odzvati prijatelju. Samo to je hotel, da prijatelj prvi roko iztegne, in sklenil je, da pozabi in odpusti hude besede, kakršnih ni še slišal od nikogar razen od svojega pri ja tel ja. »Oprostite, gospoda!« je rekel Farnmor, odriuil na stran tuje gospode ter stopil proti Errollu, pred katerim je obstal. Mirno, kakor da ponuja smotke, se je okrenil k trem kavalirjem z besedami: »Gospoda, kako se v naših krogih zavrne laž?« Jubilej goriškega nadškofa dr- Sedeja Včeraj je praznoval goriški knezo-nadškof dr. Frančišek Sedej 25-letnico svojega Škofijskega posvečenja. Je to nad vse pomemben jubilej, ker je to jubilej cerkvenega kneza, ki je bij narodu vedno vzoren pastir in ki je tudi v najtežjih časih zvesto vodil svoje vernike. V vojni in pozneje v še bolj težkih povojnih časih je bil nadškof dr. Sedej vedno cel mož, ki se ni ustrašil nobene grožnje in bil zato pravi vodi telj svojega težko izkušanega naroda. Kljub bolezni pa je mogel nadškof dr. Sedej tako vzorno vršiti svoj vzvišeni pastirski poklic, ker je bil v vsakem pogledu vzoren cerkven knez in vzoren mož, ki pa je bil ob enem tudi zvest sin svojega naroda. Zato se jubileja knezo-nad-škofa dr. Sedeja z globoko hvaležnostjo spominjajo vsi Slovenci in v vdani pobožnosti prosijo Boga, da bi mu ga ohranil še dolgo na njegovem visokem in odgovornem mestu. Nadškof dr. Fran Borgia Sedej je bil rojen 1. 1854 v Cerknem na Goriškem. Po dovršitvi gimnazije je stopil v bogoslovje, šele 23 let star je pel novo mašo v domači cerkvici Sv. Ane v Cerknem, kjer je bil leto dni kaplan. L. 1883 je promoviral za doktorja bogoslovja, se vrnil v Gorico, nato bil pa poklican na Dunaj za dvornega kaplana in vodjo Auguštineja. Po prihodu dr. Missije v Gorico je bil pozvan domov, imenovan za kanonika in stolnega župnika ter nato 1. 1906 za goriškega knezo-nadškofa. Dne 25. marca 1906 pa je bil posvečen v nadškofa. Naj ga Bog ohrani še dolgo vrsto let svojemu vernemu ljudstvu! Nadškofu dr. Jegliču prepovedan vstop v Italijo Na povabilo goriškega stolnega kapitlja se je hotel udeležiti proslave jubileja goriškega knezonadškofa tudi nadškof dr. Jeglič. Na postaji Podbrdo pa mu je italijanski politični komisar zabranil vstop v Italijo in zahteval, da se mora s prvim vlakom vrniti v Jugoslavijo. Odveč je pripomniti, da je imel nadškof dr. Jeglič vse listine v najlepšem redu in seveda tudi potrebni vizum. Nadškof dr. Jeglič je moral vsled tega čakati v Podbrdu s svojim spremstvom dve in pol uri, nato pa se je vrnil v Ljubljano. Radovedni smo, kako bo italijanska vlada spravila to več ko nenavadno prepoved v sklad z lateransko pogodbo! Izjava JAD »Triglava« K objavi ljubljanskega akcijskega odbora »Jugoslovanskega akademskega kluba« v »Jutru«, dne 25. t. m. pripominja JAD. »Triglav« sledeče: 1. JAD »Triglav« se ni mogel priključiti novemu pokretu, ker je bilo iz projekta pravil razvidno, da stremi nova organizacija po reprezentančnem značaju, dasi k akciji večina jugoslovanskih akademskih društev ni bila pozvana, niti priključena. 2. JAK »Triglav« ne more tudi v bodoče sodelovati pri tej akciji, četudi se ta sedaj odreka reprezentativnemu značaju in si lasti videz privatne jugoslovanske akademske organizacije, ker sta bili od te akcije samovoljno izključeni med drugimi tudi stari zagrebški akademski društvi JAK »Strossmayer« in zagrebška edinica JAD »Triglav«. 3. JAD »Triglav« smatra zato ta pokret za neresen in 'osnovan na napačnih temeljih, ker akcija ni znala pritegniti vseh, res jugoslovansko orijentiranih akademikov, zato se tudi JAD »Triglav« ni nikdar izjavil, formalno sodelovati in je radi tega po sklepu svojega članskega sestanka pri tem nesolidnem pokretu takoj odklonil delegatska mesta in ne šele tik pred odhodom v Zagreb. 4. JAD »Triglav« ostro graja'S&movoljno postopanje ljubljanskega akcijskega odbora JAK, ki ni pripustil Triglavanov kljub izrecni želji niti kot opazovalca na kongres, čeprav je bil ta javljen kot vsem dostopen. Pravtako obsoja dejstvo, da akcijski odbor ni pripustil niti »Triglavovega« oficijelnega zastopnika prisostvovati kongresu. 5. JAD »Triglav« izjavlja, da je trenutno on najmočnejše kulturno-nacijonalno društvo na ljubljanski univerzi. JAD »Triglav« smatra s tem odnos napram ljubljanskemu akcijskemu odboru JAK za razčiščen in odklanja vsako nadaljno časopisno polemiko. Za odbor JAD »Triglava« A. Jakhel, stud. phil., predsednik. M. Zajšek, stud. iur., tajnik I. Razpisana mesta banovinskih cestarjev Ki-, banska uprava razpisuje v območju sres-kega cestnega odbora v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno progo: a) Od Slovenca do stika s cesto Brežina— Dečna sela—Globoko—Dobrava, b) Od Slovenca do konca Starega grada in v območju sres-kega cestnega odbora v Mariboru službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za cestno progo na banovinski cesti at. lij—Velka. Čigava je 9 letna deklica? Ljubljana, 25. marca. Danes dopoldne so kriminalni organi ustavili na glavnem kolodvoru Oletno deklico, ki je izpovedala, da se piše Katarina P u c in da je pobegnila iz Krškega. Deklico, ki je bila brez vsakih listin in izkazov in tudi ni vedela povedati imena svojih staršev, bo oddali do ugotovitve identitete v otroško zavetišče na Viču. Jz Dravsfee banovine d »Službeni list« kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 21 z dne 26. marca 1931. ima sledečo vsebino: Pravilnik za izvrševanje popisa prebivalstva kmetijskih gospodarstev ;n domače živine v kraljevini Jugoslaviji dne 31. marca 1931. leta. — Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931. d Tri promocije. V soboto 28. marca ob 11. uri bosta promovirana na univerzi kralja Aleksandra I. gospodična A h a z h i z h Fini iz Ljubljane, g. P i c h 1 e r Franjo iz Maribora in Horvat Ivan, sin pokojnega notarja iz Kamnika, za doktorja prava. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, • plisira^in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Redni letni občili zbor Saveza muzirara u kraljevini Jugoslaviji, podsavez Ljubljana, bo na veliki petek, dne 3. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom v restavraciji hotela Lloyd v Ljubljani. d Sadjarska podružnica na Viču sporoča, da bo običajno sadjarsko predavanje zopet v četrtek ob 19. uri zvečer v šoli. d Pevski zbor Sokola v Radovljici priredi v nedeljo 29. t. m. ob pol štirih popoldne koncert, na katerega posebno opozarjamo našo okolico. EjMblj€S.'Bl€a. Četrtek, 26. marca 1931. Emanuel. Pravoslavni: 13. marca Nikifor. Nočno službo imata lekarni T r n k o c z y na Mestnem trgu in It a m o r na Miklošičevi cesti. # ■ Pianist Ivan Noč je pred kratkim dokončal prireditev Bachovega koncerta za orgle v c-duru za klavir, katerega bo izvajal prvič na koncertu v sredo 1. aprila v Filharmonični dvorani. Podobne kompozicije kot je ta bržkone v celi orgelski in klavirski literaturi ni najti. Stil je tako samosvoj, čeprav je njegova forma sta-roklasična v najčistejšem pomenu besede. Nekateri stavki, predvsem kadenca ob koncu, pa je tako novodobna, da bi jo lahko pripisali bodisi Debussiju ali celo Stravinskeniu. To dokazuje, da je bil tudi Bach včasih »moderen«. Naročajte 923 Bio mleko pri Osrednjih mlekarnah Ljubljana, Majstrova ulica 10 Ta orgelski koncert in še več drugih del bo igral Ivan Noč na svojem koncertu prihodnjo sredo. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. ■ Današnji ljubljanski izdaji je priložen letak Osrednjih mlekarn v Ljubljani, katere pričnejo s 15. aprilom dostavljati na dom mleko v higi-jensko zaprtih steklenicah. 924 ■ Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 30. marca ob pol 19. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v bjubljani, Krekov trg, XVIII. vajeniško predavanje. Predava g. profesor Janko Mlakar o temi: »Naše planine« s skioptičnimi slikami. Vstopnina je prosta. Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. ■ Ljudski koncert v pravem pomenu besede bo v nedeljo 29. t. m. popoldne ob 15. uri v veliki Unionski dvorani. Ta dan bo izvajal pev-sik zbor Glasbene Matice ponovno Sattnerjevo kantato »Oljki«, ki jo je z največjim uspehom izvajal na koncertu v proslavo 801etnice odličnega skladatelja. Prav vse, ki žele nekaj trenutkov najplemenitejšega razvedrila, vabimo, da posetijo ta koncert. Opozarjamo pa tudi na tiskano besedilo in kratko razlago, ki jo je izdala Glasbena Matica ljubljanska. Predprodaja v Matični knjigarni. ■ Drugo gostovanje g. Julija Betetta bo jutri 27. t. m. Gostuje v vlogi Lotharia v operi »Mi-gnon«. Ta vloga je ena najboljših vlog tega odličnega našega pevca. Naslovno vlogo Mignon poje gospa Sax-Pristovšek, Viljema g. Vičar, Filino ga. Popovičeva. Predstava je za red C. ■ Gostovanje Josipa Rijavca v ljubljanski operi. Danes gostuje poslednjič v letošnji sezoni v naši operi g. Josip Rijavec, eden najodličnejših slovenskih pevcev. Poje naslovno partijo Hoffmauna. Poleg njega gostuje tudi g. Križaj, ki poje Lindorfa, Coppeliusa, Dap-pertutta in Mirakla. 01ympijo poje ga. Popovičeva, Giulietto ga. Poličeva, Antonijo gospodična Majdičeva. Ostala zasedba kakor običajno. Dirigent ravnatelj Polič. Veljajo običajne operne cene. Predstava je izven abonmana. ■ Opozarjamo na nedeljsko premijero v drami. Po 25 letih se vprizori zopet na našem odru izvrstna veseloigra »Pri belem konjičku« z gospo Nablocko, gg. Kraljem, Cesarjem, Železnikom, Levarjem in Danešom v večjih vlogah. Režiser prof. Šest. Cene običajne dramske. B Jugoslovansko kemiško društvo priredi v petek 27. t. m. ob 6. uri zvečer predavanje o temi »Toplotni žarki in razpršenje svetlobe« v predavalnici kemiškega instituta na realki, Vegova ulica. Predaval bo sloviti profesor fizikalne kemije in specielno fotokemije na zagrebški univerzi g. Plotnikov. Vstop vsakomur prost. B Razpored o odmerjeni zgradarini in samskem davku na zgradarino za davčno leto 1931, Jz drugih banovin Sava je še vedno nevarna Iz Sremske Mitroviče poročajo, da Sava sicer počasi upada, da je pa še vedno nevarna, ker v gornjem toku narašča zaradi kopnenja snega. V4 dneh je Sava pri Sremski Mitroviči upadla samo za 3 cm. Stoji zdaj 666 cm visoko. Položaj je neizpremenjen, voda pa udira vedno bolj v podzemeljskih žilah in uhaja v kleti hiš ob obali. Skladišča drv so še vedno pod vodo. Tudi pri Rači je položaj neizpremenjen. Družine, ki so morale zapustiti svoje domove, se še vedno ne morejo vrniti in prebivajo v vagonih, ker je vsa Rača pod vodo. Pri Rači je Sava upadla samo 2 cm in je visoka 682 cin. Visoka je Sava tudi pri Jasenovcu, Slavonskem Brodu in Slavonskem Šancu. Ker so polja še vedno preplavljena, bo voda uničila vse posevke in škoda bo ogromna. Nasipe še vedno utrjujejo in tudi varnostna telefonska in telegrafska služba je še vedno v pripravi. b Kap ga je zadela na sodišču. Pred dnevi so poklicali v Karlovcu nekega Turkoviča za pričo. Med zasliševanjem ga je pa zadela kap. Nekaj dni nato je v bolnici umrl. Turkovič je bil bogat posestnik. Njegovo premoženje bo prevzel sin, ki je že 25 let v Ameriki In ima 18 otrok. Samomor 16-letnega dekleta V Podsusedu pri Zagrebu se je odigrala tragedija 16-letnega dekleta. Lahko bi rekli, da življenja še ni poznala, pa se ji je že zdelo, da mora v smrt, ker je življenje pretežko. Nesrečnica je v nekaj letih, katere je preži-velu v velikem mestu, pač videla najgrše življenje, ki ji je zagrenilo srce in dušo, da je iskala rešitve samo še v smrti. Dekle se piše Ljubica Banjšak. Uslužbena je bila pri zlatarju Picklu v Zagrebu. Po oparvljenem delu se je odpeljala s samoborskim vlakom do Stenjevca, odtod pa je odšla peš po progi do zatvornic pri postaji Podsused. To je usoden kraj, kjer si je vzelo življenje že mnogo mladih ljudi s tem, da so se vrgli pod vlak. Ljubica je pri tej zatvornici počakala varaždinski vlak in skočila pod lokomotivo. Lokomotiva jo je vlekla nekaj metrov in jo vrgla nato pod kolesa, ki so dekletu odtrgala levo roko in desno nogo. Strojevodja je zapazil, da je prišlo nekaj pod lokomotivo in na postji je res našel pod kolesi strašno razmesarjeno samomorilko. P ri samomorilki, ki ni imela staršev, so našli ročno torbico, v kateri je bila njena fotografija. Ta kaže, da je bilo dekle zelo prikupno. Našli so tudi poslovilno pismo, v katerem Ljubica pravi, da je Imela mnogo lepih nad in vero v življenje, katere se ji pa niso izpolnile. Življenje da je težko. V pismu je tudi prosila, naj ne obdolžijo nikogar za njeno dejanje in nagla-šala je, da ni bila zaljubljena, ampak jo je gnalo v smrt življensko razočaranje. Enako je pisala svojini bratom in sestram. Samomor lega deklela jo pretresel vse okoliško prebivalstvo, ki je Ljubico poznalo kot dobro in pošteno dekle. Zločin zavrnjenega zaljubljenca Neki Komološ Stevan, star 30 let, se je zaljubil v vdovo Marijo Istvan v Somboru, ki je bila stara tudi 30 let in imela 3-letno hčerko. Vdova je bila precej bogata. Stevan jo je snubil in jo hotel vzeti za ženo in ker se vdova zanj ni mnogo zmenila, ji je zapretil, da jo bo umoril, če ne postane njegova žena. Toda tudi tem pretnjam vdova ni pripisovala velike važnosti. V torek je šla vdova na sprehod s svojo hčerko. Srečala je Stevana, ki se je nekaj časa z njo sprehajal in se ji ponujal za spremljevalca. Ona ga je pa odbila. Vendar jo je spremil do hiše, kjer ji je zopet razkril svojo ljubezen, toda vdova ga je zopet zavrnila. Tedaj je Komološ segel po samokres, ki ga je imel v žepu in ustrelil vdovo v prša. Zrušila se je pri priči mrtva na tla. Nato je naperil samokres že nase in se težko ranil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga operirali, toda ni upanja, da bo okreval. b Nov železen rudnik. V Tušiloviču so odkrili nov železen rudnik. Odkril ga je zagrebški advokat dr. Stepan Kavič, ki je dobil z nekim drugim advokatom iz Zagreba tudi dovoljenje za izkoriščanje rudnika. V rudi je do 60% železa. b Velik vlom v Nagicah. Iz Našic poročajo, da so neznani vlomilci v torek ponoči vdrli v sodišče in na treh mestih navrtali veliko železno blagajno, iz katere *o pobrali okoli 7000 dinarjev. Vložne knjižice in denar, ki je bil shranjen v drugem trezorju, vlomilci niso opazili. Pač pa so odprli predal neke pisalne mize in iz njega ukradli okoli 100 Din. Ker so vlomilci pustili za seboj precej sledov, oblasti upajo, da jih bodo kmalu izsledili. b Dveletni otrok se zastrupil. V otroški kliniki v Zagrebu je umrl dveletni otrok nekega brivca iz Zagreba, ki se je zastrupil po nesreči z lugom. Dete se je igralo doma, ko ni bilo nikogar v hiši, s posodo, v kateri je bila lužna raztopina. Otrok je strup izpil, nakar so ga odpeljali v bolnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati. b Tragedija služkinje. Pri Velikem Rečke-reku je lužila več let pri zdravniku Kožuliču služkinja Kosenda. V torek se je služkinja v svoji sobi ustrelila in nihče ni vedel, da Je bila nesrečno zaljubljena v nekega mladeniča. Zdravnik Jo ie našel v mlaki krvi. Vkljub pomoči je kmalu nato umrla. Poleg nje je ležal nezakonski otrok, katerega je ravno rodila. od zgradb v območju mestne občine ljubljanske je razgrnjen na javen vpogled med uradnimi urami v času od 28. marca do vštetega 4. aprila 1931. pri davčni upravi za mesto Ljubljana, Vodnikov trg 5, 11. soba štev. 7. Hišnim posestnikom se obenem dostavljajo za leto 1931. plačilni nalogi za zgradarino. Morebitne pritožbe je kolkovati s kolekom po 20’— dinarjev. ■ Dve nesreči. 13-letni sin ortopedista v pro-tezni delavnici Avgust Habič si je pri telovadbi na Taboru poškodoval levo roko v rami. — 31-letni delavec Josip Tomšič iz Most si je pri delu poškodoval desno roko. Oba ponesrečenca sta se prišla zdravit v bolnico. ■ Žeparji na delu. Med nakupovanjem živil na Vodnikovem trgu je Marija R. opazila v svoji košari denarnico, ki ji jo je nekdo podvrgel. V denarnici sta bila ključ in listek. Denarnica je bila najbrž ukradena in po izpraznitvi proč vržena. ■ Tudi raz oken kradejo. Neznan tat je okoli 19. ure ukradel Antonu L. v Staretovi ulici raz okna žepno nikelnasto uro, vredno 200 Din. ■ Ročni voziček ukraden. Iz dvorišča hiše št. 15 na Aleksandrovi cesti je bil okoli 17. ure ukraden štirikolesni ročni voziček, vreden 2000 dinarjev. ■ Vlom v shrambo. V noči od 23. na 24. t. m. je bilo vlomljeno v shrambo delavca Antona S. na Mirju. Vlomilec je odnesel kompletno obleko, modne hlače in srajco v skupni vrednosti 2200 Din. B Drzna tatvina. Med 20. in 22. uro je bil izpred sobe v hiši št. 7 Ulica Stare pravde ukraden zimski suknjič vijoličastorjave barve, vreden 2550 Din. Tat je s ponarejenim ključem odprl vežna vrata ter jih po izvršeni tatvini zaklenil. Cel/c * Svečan sprejem novega bataljona. Kako! smo že javili, prispe danes v Celje z vlakom Ob 9'43 novi bataljon 39. peš. polka. Mestno načelstvo poziva občinstvo ter društva, da se sprejema udeležijo in s svojo prisotnostjo pripomorejo k čim večji svečanosti. Shajališče jo pred kolodvorom ob 9 30. Mestna občina bo ob tej priliki izobesila na svojih poslopjih državne zastave. Hišni posestniki se pozivajo, da slede temu zgledu in počaste prihod novega bataljona z okrasitvijo svojih domov z državnimi zastavami. * Društvo »Soča« bo imelo v soboto 11. aprila večjo prireditev ter praši vsa društva, da opustijo ta dan svoje prireditve. * Prve prvenstvene tekme. V nedeljo 29. t. m. bosta dve prvenstveni tekmi, prvi v tem letu. Ob 13. nastopita rezervi Athletikov in Olimpa, ob 14-30 pa prvi moštvi obeh klubov. Obe tekini se vidita na ligriSču pri Skalni kleti. * Smrtna kosa. V javni bolnici je.25. t. m. umiila Papež Helena, mlinarica iz Sv. Vida pod Valdekom pri Slovenjgradcu. Dosegla je starost 72 let. * Karambol »oza z avtomobilom. V torek dopoldne je neki voznik iz Savinjske doline vozil hlode po Ljubljanski cesti. Ker ni vozil po desni strani, zadel v avto g- dr. Siteinfelserja, ki je baš napravil prvo vožnjo s popolnoma novim avtomobilom. Avto je precej poškodovan. * Pasja nadloga. Ne mine teden, da ne bi kak popadljiv pes koga na cesti vgrizn.il in se mora čilovek kar čuditi ravnodušni ter nesramni predrznosti lastnikov takih psov, kii pustijo svoje obče nevarne mrcine tekati po m oslu. Včeraj je pes nekega lastnika v Gosposki ulici popadel motociklista g. Karbeutza Frana in ga hudo poškodoval, tako da so ga morali peljati na rešilno posiajo, kjer so ga obvezali. * Nad življenjem je obupal 22-ietni K. Alojzij. V trenutku duševne zmedenosti se je v noči od torka na sredo s samokresom vstrelil v leto stran prsi. Rešilni avto ga je prepeljal v bolnico. Njegovo stanje je resno toda ne smrtno nevarno. Izlet gostilničarjev na Tirolsko, Predarlsko in v Švico Zveza gostilničarskih zadrug v Maiiiboru bo priredila od 2. do 9. maija t. 1. velik skupen izlet naših gostilničarjev, hotelirjev ter njihovih svojcev na Tirolsko, Predarlsko in v Švico, kjer si bodo izletniki ogledali podeželske gostilne in hotele, posebno pa še naprave za letoviščarje. Izletniki bodo potovali preko Beljaka, Jen-bacha, Ziellertala v Inomost, njegovo okolico, v Bregenz ob Bodenskem jezeru, kjer bo tedaj kongres avstrijskih gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev, pni katerem bodo deležni vseh ugodnosti, slavnostnih obedov, izletov .itd. Med drugimi ije projektiram tudi izlet v Friedrich,s-haien, kjer so znamenite Zeppelinove tovarne, v Konstanco, Baden-Rorsehack v Švici itd. Vsi stroški (pot hrana, prenočišča) izven pijače so preračunani na samo 1650 Din za osebo. Prijave se bodo sprejemale do 15. aprila. Potni listi naj se potrdijo po naših oblastih, vizume za Avstrijo in Švico bodo pa preskrbeli aranžerji skupno za vse vdeležence. Kamnik Otvoritev nogometne sezone. Na praznik sv. Jožefa so kamniški nogometaši prvič pomerili svoje moči v prijateljski tekmi med moštvi Mesta in Šutne. Zmagala je Šutna v razmerju 11:0. Sodil je vzorno g. Bervar. Prosveta na deželi. V nedeljo so gostovali v društvenem domu v Mekinjah igralci Prosvetnega društva iz Stranj s Finžgarjevo ljudsko igro »Divji lovec«. Prireditev so posetili v lepem številu tudi Kamničani. Finžgarjevo proslavo pripravlja tudi Čitalnica v Kamniku. Za proslavo je nameravala prvotno naštudirati »Divjega lovca« ali pa »Verigo«, kakor pa iz-gleda, se bo najbrž odločila za »Našo kri«, ki v Kamniku menda še ni bila vprizorjena. Pro- 1 slava naj bi se izvršila proti koncu aprila. ‘M.aneibov m Priprave za ljudsko štetje. Priprave za ljudsko štetje v Mariboru so v polnem teku. Osnoval se je popisni odbor pod predsedstvom občinskega odbornika in bivšega poslanca g. Vladimirja Pušenjaka, kateremu je podrejenih še devet rajonski odborov. Prva plenarna seja popisovalcev je bila v ponedeljek zvečer v sej-ni dvorani na magistratu. m Vprašanje vojašnic v Mariboru. V Mariboru imamo vojašnice, ki so last mesta in vojašnice vojaškega erarja. Last poslednjega so tudi vojaška skladišča za glavnini kolodvorom v Melju, kjer naj bi se gradila nova carinarnica. Da se pa ta načrt more uresničiti, je potrebno, da preidejo la skladišča v last mestne občine. Zaradi tega je sedaj občina sklenila staviti vojaškemu erarju ponudbo, po kateri mu odstopi vse svoje za vojaštvo namenjene zgradbe, ako dobi zanje omenjena skladišča v Melju, že nerabno Dravsko vojašnico in pa primerno denarno odškodnino, izplačljivo v ‘25 anuitetah. Ako se bo tozadevni sporazum sklenil, se bo nova carinarnica pričela najbrže že letos graditi. in Gostovanje Žaludove in Knittla v Narodnem gledališču. V nedeljo zvečer bosta v »Prodani nevesti« gostovala v našem Narodnem gledališču najodličnejša člana beograjske opere, primadona ga. Žaludova in tenorist g. Zdenko Knittl. Prva bo pela Marinko, drugi Janka.. Operne cene ne bodo zvišane. m Predavanje o Srbih. Opozarjamo na nocojšnje predavanje ge. Šedivy v Zadružni gospodarski banki o srbskih narodnih običajih, zgodovini itd. m Ljudska univerza v Mariboru. Jutri, v pe-lek ob 20. uri bo predaval g. prof. Vincent La-voix iz Pariza O .Parizu z gledišča tujcev«. Prof. Lavoix je tudi že v Mariboru znan predavatelj, zato je pričakovati, da bo dvorana polna. ni H krstni predstavi »Učlovečenja«. Vprizo-ritev Reharjevega misterija »Učlovečenja« je zaradi svojevrstne zasnove vzbudila zanimanje tudi izven Maribora, 11 krstni predstavi v soboto prispejo številni gledališki kritiki in pisatelji iz Zagreba in Ljubjane, najavljeni so pa tudi posetniki iz Celja in od drugod. in Ljudska univerza v Studencih, Danes, v četrtek ob 19. uri bo predaval g. dr. Jehart o Jeruzalemu. Predavanje bodo pojasnjevale ski-optične slike. m Lastnikom motornih vozil! Pregled motornih vozil zamudnikov bo v Plinarniški ulici v sredo, dne 1. aprila ob 15. uri. Kdor bo tudi tokrat izostal, bo kaznovan in ne bo več smel voziti. m Zborovanje esperantistov. Esperanteko društvo v Mariboru bo imelo svoj letošnji občni zbor danes od 20. uri v hotelu »Orel«. m Prva železobetonska stavba v Mariboru. Palača hranilnice Dravske banovine, ki jo bodo v kratkem pričeli graditi na oglu Slovenske in Gosposke ulice, bo prva staivba v Mariboru, ki bo zgrajena po železobetonskem skeletnem sistemu. m Likvidacija pevskega društva »Luna«? Pevsko društvo »Luna« v Krčevini bo imelo letošnji občni zbor v soboto, dne 28. t. m. ob 19. uri v gostilni Goltes (Požauko) v Košakih. Predviden je predlog, da se »Luna« priključi Sokolskemu društvu v Krčevini-Košakih in s tem preneha kot samostojno društvo. m Najslavnejši filmski igralec v Mariboru. Na povratku iz Italije se bo v začetku aprila peljal skozi Maribor na Dunaj najslavnejši filmski igralec in režiser, duhoviti umetnik Charlie Chaplin. Prijatelji filma ga bodo na kolodvoru slovesno sprejeli. m Nesreča desetletnega dečka. V Radizelu pri Hočah je v torek dopoldne pomagal 10-let-ni Franček Špelec svojemu očetu pri slamoreznici, pri tein pa je segel z levo roko pod rezilo, ki mu je odrezalo skoro vse prste. Težko ranjenega dečka je rešilni avto prepeljal v tukajšnjo bolnico. m Samomor starca. Pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah se je te dni v kleti obesil 821etnl Karel Štajnekar. Našli so ga šele po daljšem iskanju. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano, zdi se, da se mu je omračil um. m Nevaren pes. V Cankarjevi ulici na Pobrežju je pes ogrizel 1 Metnega fantka Ivana Koblarja. Prvo pomoč so mil nudili na rešilnem oddelku. ni Nezgoda kolesarja. Na Aleksandrovi cesti je v torek zvečer padel s kolesa 211etni dijak Otmar Korner iz St. lija v Slovenskih goricah, Pofovanje po zvezdi večernici Strel iz Dušanovega samokresa pa je prebudil najmanj pet in dvajset metrov dolgo in do tri metre debelo kačo, ki se je v bližini grela na solncu in je deček in deklica preje nista opazila. Naglo se je pričela viti po trati proti gozdu. »Sama sreča, da naju ni videla,« je pripomnila Danica. »Odslej bova morala biti bolj previdna!« se močno pobil po desnem kolenu ter si izvil desno nogo v členku. Prvo pomoč mu je nudil rešilni oddelek, ki ga je nato prepeljal domov. m Pobegla konja. V torek popoldne sta se kaznjencu Dergancu pred kaznilnico splašila dva konja, ga podrla na tla, da se je lažje poškodoval in zbežala skozi mesto na Koroški kolodvor, kjer so ju prijeli. m Zlikovstvo. Tapetarju Francu Wallnerju na Grajskem trgu št. G so v torek med opoldanskim odmorom neznanci pobili šipe v vratih. Osumljeni so neki fantalini. ni Suni tatvine. V gostilni Komotar na Aleksandrovi cesti je v torek popival viničar Matija Riboli s svojo ženo Marijo. Pri isti mizi je sedel tudi neki Ludvik H. Riboli je za trenutek zadremal, ko se je pa prebudil je opazil, da mu manjka beležnica, v kateri je imel krog 675 dinarjev. Tatvine je seveda osumil svojega piv- skega soseda ,ki je bil med tem izginil. Ludvik II. je bil včeraj aretiran, zanika pa odločno, da bi bil tat. m Nesreča dečka. Včeraj dopoldne je po nesreči padel na Aleksandrovi cesti pred gostilno Spaček pod neki avto 5-detmi Bruno Badel in dobil tako težke poškodbe na glavi, da je moral v bolnico. in Žepna tatvina. Zasebnici Mariji Ogrizkovi je v torek dopoldne izginila v gneči na Glavnem trgu denarnica s 60 Din vsebine, katero je imela v zunanjem žepu krila. m Tatvina kolesa. Alojziju Rečniku, posestniku iz Rač je v torek iz veže pisarne Okrajnega cestnega odbora na Koroški cesti izginilo kolo znamke »Neger«, vredno krog 900 Din. m Aretacije. V torek sta bila v Mariboru aretirana L. K. radi suma tatvine in Matija P. radi beračenja. K otvoritvi jugoslovanske razstave v Pragi Kakor smo že poročali, je bila v nedeljo, dne 22. t. m. otvorjena v Pragi jugoslovanske razstava in razstava našega tiskovnega urada. Slika nam kaže poslanika dr. Kramerja z zastopniki čeho-slovaških uradov ob otvoritvi razstave Ponarejevalci listin Dva zločina s ponarejanjem listin — Zamotana afera s »Krevljico« v Zg. šiški Ljubljana, 25. marca. Med Vičani vlada splošno zanimanje za petkovo obravnavo proti 4 družinskim članom S. in posestniku K. v Kozarjih, obtoženih, da so sodelovali pri zločinu napravljanja lažnih listin v škodo posestnika Ivana Panceta. Posestnik Pance je bil lastnik gozda »Krev-lj.Lca« v Zg. Šiški. Lela 1929. je na svoje največje začudenje zvedeO, da seka lesni trgovec P. smreke v njegovem gozdu brez njegove vednosti. S pomočjo policije je sekanje ustavil, ker pa je najstarejši član družine S. z dvema pogodbama dokazal, da je gozd njegov, se je sekanje v Pancetovem gozdu nadaljevalo in je bil oškodovan Pance za 10.500 Din. Pance trdi, da sta navedeni pogodbi falzificirani in zahteva povrnitev povzročene mu škode. Obenem je v teku postopanje tudi proti po- sestniku K. iz Kozarjev, ki je izposlovaj z listino, na kateri je figuri ral kot plačnik posestnik Pance, da so mu izročile Združene opekarne na Viču večjo množino opeke za njegovo hišo. Pance trdi, da je tudi ta listina ponarejena in da je ni nikdar podpisal. Opeko je medtem K. že plačal. V petek se bo vršila še ena obravnava radi zločina napravljanja lažnih listin, in sicer proti nekemu Neubauerju, potniku z Dunaja, ki je bil nastavljen pni neki dunajski tvrdki kot njen zastopnik za kraljevino Jugoslavijo in je pri raznih podjetjih, kakor pri Gospodarski zadrugi v Ljubljani in Trboveljski premogokopni družbi fingiirail razna naročila kot fiksna. Za to obravnavo vlada zlasti veliko zanimanje med našimi potniki. Tragedija 171etne natakarice Hotela je v smrt baje Ljubljana, 25. marca. S snočnim brzovlakom so prepeljali z Jesenic v ljubljansko bolnico 171etno natakarico Olimpijo F o r š a k o v o, ki je pila v samomorilnem namenu oetovo kislino. Foršakova, ki je bila rojena v Gorici, a je pristojna v Poljčane, kjer živi njena stara mati, je bila nezakonska hči Ane Foršakove, sedaj poročene M o š t i n i v Ameriki. V Ameriki živi pri materi tudi njen brat, dočim je bila mlada Olimpija prepuščena sama sebi. Najbrže je to dejstvo v zvezi z nesrečno ljubeznijo tako vplivalo na nesrečno dekle, da je sklenila, oditi prostovoljno v smrt. Včeraj okoli 14. ure je odšla iz gostilniške sobe pri gostilničarki Mariji P r e s t e 1, kjer je bila uslužbena zadnje 4 mesece, v prvo nadstropje v svojo sobo in je tam Težka nesreča Padel je pod voz, se zataknil in v takem položaju so ga konji vlekli več sto metrov. Motnik, 24. marca. V soboto dne 21. marca je peljal tukajšnja posestnik Korošec Franc iz Motnika št. 30, p. d. K aj bič voz lesa na post ajo v Š t. Peter v Sav. dolini, kamor se izvaža ves naš les. Nazaj se je vračal zelo pozno ponoči s svojim bližnjim sosedom Bregarjem Leopoldom tudi voznik iz Motnika, kateri je vozil pred Korošcem. Na cestii med Ločico in Motnikom pa je Korošec radi utrujenosti ali morda radi neprevidnosti omahnil, sedeč na prednjem koncu voza in padel med prednja kolesa in se pri tem za nogo zataknil na vago pri vozu, katerega so konji v takem položaju vlekli več sto metrov daleč po kameniti in blatna cesti. Spredaj vozeči sosed ni vedel za strašno nesrečo svojega soseda in tako je nesrečnež zadobil teške poškodbe po vsem telesu, kakor tudi noga mu je bila v kolenu izpahnjena. Zdravi ga dr. Serko, okr. zdravnik na Vranskem, in se nahaja v domači oskrbi. Imenovani poseduje posestvo daleč od doma in je samec brez vsakega domačega človeka pri hiši, ampak ima same služabnike, zato je ta nezgoda za * njega tem občutnejša zaradi nesrečne ljubezni spila večjo množino oetove kisline. Ker je dalj časa ni bilo na spregled, je odšla gostilničarka Prestel pogledat, kaj je z njo, in jo je našla nezavestno v njeni sobi. Prestelova je takoj poklicala zdravnika doktorja Kogoja, ki je nudil mladi samomorilki prvo zdravniško pomoč. Odredil je tudi, da so jo s prvini vlakom prepeljali v Ljubljano. Foršakova ni zapustila nobenih poslovilnih pisem in se zato zaenkrat samo domneva, da je hotela v smrt radi nesrečne ljubezni. Pred svojim službovanjem na Jesenicah je bila Foršakova uslužbena poldrugo leto kot natakarica pri »Sodčku« v Ljubljani. Kakor nam poročajo iz bolnice, je stanje Foršakove povoljno, vendar še ni izven nevarnosti, ker lahkŠ nastopijo še komplikacije. Slovenska Bistrica Redni občni zbor S PD podružnice v Slov. Bistrici bo v soboto 28. t. m. ob 20. uri zvečer v hotelu »Beogradu«. Občni zbor je obvezen za vse članstvo, ker bo razpravljal o zelo važnih zadevah. Sejem bo na cvetni petek 27. t. m. To je letos v marcu drugi sejem, ker je bil prvi zelo slabo obiskan radi obilnega snega. Višnja gora Pogreb v Višnjigori nenadoma umrlega Breškega kmetijskega referenta g. Franca Jereba je bil 19. t. m. ob 9. Kakšne simpatije je pokojni užival med narodom, je pokazala ogromna udeležba ljudstva, ki se je zbrala pred hišo žalosti. Z vlakom ob pol 9. uri so prispeli zastopniki banske uprave gg. svetnik inž. Zupa-Zastopnik sreskega načelstva g. Mirko Brezin-nič, tudi za'društvo agronomov, in inž. Eiselt. ger in kmet. referent g. Jaka Hladnik. Sresko načelstvo Litija je zastopal g. Vinko Vidmar in tajnik g. Flis Valentin. Za društvo bivših oblastnih nameščencev g. Mirko Hafner, za upravo banskega posestva Ponoviče g. upravitelj Ludvik Rupelj in za perut. ods. kmet. družbe g. Jaka Seiier. — Istočasno je bil pogreb pok. Frančiške Škufca, posestnice in gostilničarke v Višnjigori. Nepregledna vrsta žalujočih je spremljala oba pokojnika k zadnjemu počitku. Obema je zapel tuk. pevski zbor ganljive žalo-stinke. Naj jima bo zemlja lahka Središče ob Dravi Zaključek dveletne kmetijsko - nadaljevalne šole. V soboto, dne 14. marca se je zaključila na tukajšnji osnovni šoli, dveletna kmet. nadaljevalna šola, ki jo je vodil g. učitelj M. Weningerholz. Šolo je obiskovalo 27 učencev v starosti od 16 do 32 let. Poučevalo se je kmet. prirodoznanstvo. vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, državoznanstvo z ozirom na kmečke prilike in gospodarsko knjigovodstvo. Pouku na tej šoli se je vključil 6-tedenski kmetijski tečaj, na katerem so predavali sami priznani strokovnjaki. Ekskurzije so bile sledeče: Gojenci so si ogledali bansko sadjarsko in vinarsko šolo v Mariboru, kmetijsko šolo v št. Jurju, velesejem v Ljubljani in vzorna gospodarsko poslopja v okraju se nahajajočih posestnikov. Zaključna slavnost se ni vršila, za to pa se priredi meseca aprila ekskurzija k vzornemu posestniku Fr. Goričanu v Višnjo vas pri Vojniku. Gojenci so se z velikim zanimanjem udeležili predavanj, praktično pa se je uvajalo fante v delovanju gospodarskih organizacij, od katerih ima največji razmah živinorejsko selekcijsko društvo. V obče se v dobi po 6. januarju živahno deluje na vseh gospodarskih poljih, prepričani smo, da uspehi ne bodo izostali. Higijenski tečaj. Minule dni se je vršil v Središču 12-dnevni higijenski tečaj. Voditeljica tečaja je bila zaščitna sestra g. Mara Božičeva. Predavala je o negi dojenčkov in higijeni žene. S higijenskim tečajem v zvezi je bila tudi razstava. Predavanja so se vršila dvakrat na dan. Naše žene in dekleta so se v obilnem številu udeleževale teh predavanj, saj so jim nudila toliko koristnega. Gospodična predavateljica je namah pridobila simpatije vsega našega žen-stva. Vidi se, da se z vso resnostjo posveča svojemu poklicu. Ni se ustrašila truda in napornih poti, da obišče tudi*naše okoliške matere in jim z besedo in nasvetom pomaga pri njihovem težavnem poslu, še enkrat ji v imenu vsega našega ženstva — najsrčnejša hvala! Brežice Med. univ. Dr. Jože Peček zasebni zdravnik ordinira v hiši pok. dr. Hollerja od 9—12. ure in od 3. do 5. ure pop. 0is Trzin • Konec gospodinjskega tečaja. V nedeljo, 22. t. 111. je bila zaključi te v gospodinjskega tečaja združena z razstavo ročnih del in jedil. Dopoldne je bila pogostitev staršev učenk in zastopnikov oblasti. Zastopnik banovine in sreski načelnik sta se opravičila, prisostvovali pa so sreski šolski nadzornik in občinski možje z županom g. M. Čolnarjem. Očividno zavzet radi pridnosti udeleženk gospodinjskega tečaja, je šolski nadzornik vzpodbujal dekleta k nadaljnjemu delu in jih za dosedanje tudi prav lepo pohvalil. Dekleta pa so navzoče spravila s prepevanjem narodnih pesmi v kar najlepše razpoloženje. —■ Razstava ročnih del in jedil je bila odprta ves dan. Občinstvo je z zanimanjem gledalo razstavljene predmete, ki pač jasno kažejo, kako pridna so naša dekleta. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na voditeljico tečaja, učiteljico gdč. J. Kocjančičevo in g. V. Arriglerjevo, ki zaslužita vse priznanje. Da sta dosegli uspeh, je pričala razstava in pa veseli obrazi deklet udeleženk tečaja. Za vse to pa, kar so dekleta pri tečaju pridobile, so hvaležne svojima učiteljicama. Počasi... Govorili so, da bo elektrika že maja zasvetila; če pa sodimo po počasnosti pripravljanja, lahko upamo, da nam bo zasvetila jeseni. Komenda Zaključek šesttedenskega kmetijskega tečaja. V torek, 17. marca t. 1. je bil zadnji dan kmetijskega tečaja za Komendo in bližnjo^ okolico. Prisotnih je bilo samo 27 kmečkih mož in fantov. Res, da je bil semanji dan, a obisk je bil za 7 občin kljub temu še premajhen. Zaključni predavanji sta imela g. ing. Skubic (sadjarstvo) in g. dr. Ogrin (državoznanstvo), lci je tečaj tudi zaključil. V lepih besedah se je poslovil od obiskujočih tudi g. Hladnik, ki je ponovno poudarjal veliko korist kmetijskih zadrug. Tečaj se je pričel 6. februarja. Predaval je o državo-znanstvu in zadružništvu sreski načelnik gosp. dr. Ogrin, o sadjarstvu g. ing. Skubic, o živino* reji g. Hladnik, o poljedelstvu g. Jamnik, o živinozdravstvu g. vet. Rauter, o gozdarstvu g. Presl in o zdravstvu g. dr. Polc. Največ je bilo 140, najmanj 11, povprečno pa 68 poslušalcev, kar spričo števila prebivalstva ne zadovoljuje in kaže nezavednost. Po zaključku je bilo med prisotne brezplačno razdeljenih več strokovnih knjižic, ki naj bi 9lužile gospodarjem v dragocen pouk. Na željo prisotnih je obljubil g. ing. Skubic prireditev enodnevnega sadjarskega tečaja. Kdaj se bo lahko, bo šj naknadno sporočil. Vsem gg. predavateljem, posebno pa kralj, banski upravi v Ljubljani, ki je tečaj organizirala, izrekamo iskreno zahvalo. Gospodarski, kulturni in soeijalni sestanek. Preteklo nedeljo ob treh popoldne nas je obiskal sreski načelnik g. dr. Ogrin, da se informira o težnjah tukajšnjega prebivalsta. Sestanka so se udeležili vsi gg. župani s svojimi odborniki, župnik g. J. Zabukovec, kaplan g. I. Platiša in šolski upravitelj g. A. Žvan. Gospod sreski načelnik je nagovoru pojasnil vzroke težke gospodarske krije pri nas in drugod ter nato otvoril debato o željah prebivalstva. Razgovor je bil zelo živahen, saj pa se je obširno razpravljalo o kuluku, ki nam ne gre in ne gre k srcu, dalje o beraški nadlogi, ki že naravnost poplavlja deželo, o odmerah zemljiškega davka itd. Gospod sreski načelnik je vsako zadevo posebej temeljito obrazložil in obljubil, da bo poročal o vseh iznešenih težnjah na pristojnem mestu. Pred zaključkom je bilo odlikovanih 7 za narodov prospeh zelo zaslužnih mož; med njimi član banskega sveta in posestnik v Kaplji vasi g. Ivan Štercin kar dvakrat. Dl?. MITJA LUKAN': Karielizacija lesne široke 2. marca 1931. je sklenila skupščina lesnih producentov ustanovili lesni kartel, organizacijo leSiuji industrijalcev in trgovcev, ki naj bi dobit dd države razne ugodnosti, na primer znižanje tarife. Omenil sem že enkrat, da stremi gospodar-itvo po združitvi v grupe, kajti te vsebujejo naravno ne le večjo odporno silo, temveč tudi, pod »motrenim vodstvom, lahko urede produk-cijo in odtok proizvodov v ravnotežju z zahtevami trga in lastno kapaciteto. Pri ustanovitvi takega kartela, zadruge ali kakorSnekoli oblike združitve [»a je opomost na mestu. V organizaciji je moč, to je istina, vendar pa ne v vsaki, Slaba organizacija ima lahko za posledico baš nasprotno, zbirokratizira proces produkcije in prodaje, uniči privatno inicijativo, velikopoteznost in hitrost udejstvovanja. Lesna bran-ša se lahko združi le na lastno inicijativo in na lasten riziko; država pa lahko le na podlagi obstoječe organizacije, urejenega tempa produkcije in odtoka blaga nudi pomoč in to na najrazličnejše načine. Solidarnost in kolegi-jalnost med lesnimi producenti naj bo baza individualnega gospodarstva, ker organizacija podjetniku le pomaga, ne more ga pa nadomestiti. Država more z raznimi carinarskimi in tari-farnimi uredbami podpreti domači trg, olajšati izvoz blaga, ublažiti pritisk davkov in drugih dajatev in vplivati na razvoj trgovne z inozemstvom s trgovinskimi pogodbami; ne more pa nadomestiti inicijative, ki mora priti od Interesentov samih. Odločitev leži pri teh samih, kajti vloga države v kapitalistično organiziranem gospodarstvu naj bi bila 'pasivna. Ker pa je v interesu narodnega gospodarstva, v zvezi z narodnim blagostanjem, da ne propade važen produkcijski faktor, mora obračati tudi država vso pažnjo na ugoden potek prizadevanja, ublažili krizo. Kaj pa nam bo lahko nudila organizacija? Sodanja lesna kriza je kriza odtoka blaga, posledica nadprodukcije. Padanje cen se nadaljuje in se še pospešuje s tem, da skušajo posamezni podjetniki eden drugega prekositi s tem, da še bolj znižujejo ceno blaga. S tem še sami po- magajo rušiti cene in posledice so nedogledne. Če pa se združijo posamezne pokrajine v nekako zvezo, katere organizacija pa naj ne bi bila preveč centralistična, te pokrajine pa v državno organizacijo lesnih producentov in trgovcev, ki naj bi kontingentirala trg in določala prodajne cene blagu, bi se zajezila medsebojna konkurenca, ki je v škodo producentov samih. Posamezne pokrajine nimajo enakih eksportnih interesov in ne enakih produkcijskih prilik. Državna zveza naj bi stopila z enakimi zvezami drugih držav, katerih lesna proizvodnja se nahaja v sličnem položaju, v stik, da se razdelijo tržišča in določijo cene. Do tega trenutka, t. j. do ustanovitve te organizacije in eventuelne poznejše enotne zveze prizadetih držav, pa država ne more in ne sme aktivno sodelovati iz goraj omenjenih vzrokov. Preoptnnistično bi bilo tudi upanje, da bi se žc z ustanovitvijo te organizacije in Znižanjem tarife zopet povrnili stari zlasti časi za lesno industrijo. Omnnil sem že, da prodaja lesa boljših kategorij še ni onemogočena in da je ta naš les še vedno konkurenčno zmožen, posebno zato, ker so si >nali naši lesni izvozniki v inozemstvu ustanoviti lastne prodajne organizacije, katere se morajo seveda tudi v bodoče ohraniti. Les obeh starih kategorij pa ne igra v izvozu nobene vlc.ge več in ostaja doma. Vsekakor moramo skušati baš za ta les dobiti kupce in tu bi lahko eventuelno država indirektno nudila pomoč naši lesni industriji, na način, ki sem ga že razlagal v prejšnjih člankih. Torej morajo naši lesni producenti in trgovci skušati najprvo z lastno inicijativo ustanoviti organizacijo, ki naj bi zastopala skupne interese napram državi na eni strani in inozemstvu na drugi. Zasledoval sem anketo, v kolikor sem imel priliko seveda, vendar opažam, da se v pogledu na značaj lesne krize, baš o najvažnejšem vprašanju o ustvaritvi novega odjemalca, o razširitvi notranjega trga ni skoro nič razpravljalo in malo ukrenilo. Brez tega pa ne verjamem, da bi moglo znižanje tarif in karte-liranje imeti zadovoljiv uspeli. Gospodarske vesti X Priprave la I. Banovinsko vinsko razstavo iu vinski sejem, ki bo od 10. do 12. maja 1931. v Mariboru v dvorani pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti, so v polnem teku. Pretečeni teden smo razposlali oficielne prijavnice vsem članom Vinarskega društva, ki so letos in lani plačali članarino in od katerih pričakujemo, da bodo poslali svoja vina na razstavo oziroma sejem. Ce pa kdo prijavnice ni prejel, bodisi član ali nečlan Vinarskega društva, pa bi rad razstavil svoje vino, naj takoj piše po prijavnico Vinarskemu društvu za Dravsko banovino v Mariboru, katero mu prijavnico takoj pošlje. Vinarska podružnica v Gornji Radgoni bo v svojem področju zbrala vina, namenjena za razstavo in sejem, v Oornji Radgoni in jih bo skupno poslala v Maribor. Enako postopanje priporočamo vsem drugim Vinarskim podružnicam. Kjer pa še ni Vinarskih podružnic, tam se naj vinogradniki razstavljale! zmenijo med seboj za sličen postopek in poš^jjo svoja vina istotako skupno na razstavo in sejeniv v Maribor. Odprenmi stroški bodo na ta način manjši. — Vinarsko društvo za Dravsko banovino v Mariboru. X Zimski kmetijski tečaj v Gornji Lendavi, ki je trajal šest tednov je bil zaključen dne 22. februarja. Obisk je bil povoljen (okoli 40 poslušalcev). Vsega je bilo 58 ur predavanja. Predavali so sledeči strokovnjaki: Armič (zemlj. kataster), Lipovšek (kmet. pravo), dr. Matjašič (zdravstvo), inž. Miklavžič (gozdarstvo), inž. Mikuž (semeuogojstvo in rasti, bolezni), Pavlica (mlekarstvo), Pušenjak (zadružništvo). Rupnik (zemlj. knjiga), inž. Sadar (poljedelstvo in travništvo). Šerbec (živinozdravstvo), Titan (sadjarstvo), inž. Wenko (živinoreja in kmet. pospeševanje) in Žnidarič (vinarstvo). X Zatiranje škodljivcev in bolezni na sadnem drevju. Sresko načelstvo v Murski Soboti je izdalo, na podlagi zakona o zatiranju bolezni in škodljivcev kulturnih rastlin odredbo, po kateri so vsi posestniki, užitkarji ali zakupniki obvezni, da najkasneje do 30. aprila očistijo svoje sadno drevje suhih vej, napadenih ali bolnih vej in omele (lima). Naredba še posebno po-vdarja, da se mora odstraniti (posekati) vse bolno sadno drevje, predvsem ono, ki je napadeno od lubadarja. Nadalje se določa, da se morajo odžagane, oziroma posekane veje odstraniti iz sadovnjaka in čimpreje sežgati. X Ureditev agrarnih kreditov na Madjar-skem. Madjarska vlada pripravlja zakonski osnutek v obrambo eksekutivne prodaje poljedelskih zemljišč. Ce se poljedelcu z odpovedjo hi po tekarnega posojila grozi s prisilno prodajo nje govega zemljišča, bo imel v smislu novega zakonskega osnutka pravico zahtevati poseben komisijski pregled njegovega poslovanja. Ta komisija bo v ugodnem slučaju lahko preprečila prisilno prodajo. Upnik prejme v takem slučaju za svojo terjatev od posebnega bančnega koncerna 0 in pol odst. 30 let potekajoče obligacije. ki se letno amortizirajo z 1 in pol odst. Dobave Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 1. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 50 kub. metrov hrastovega lesa in 520 komadov varoval; do 8. aprila t. 1. pa glede dobave 40.000 kg pšenične moke, raznega železa, 1200 kg rebraste pločevine. 7000 kg črne pločevine, 100 komadov plošč iz jeklene pločevine. 500 kg silt-ciunt-žice in glede dobave kabla. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg kolofonije, 100 kg barve in 500 kg sadre; do 9. aprila t. 1. glede dobave 250 komadov stekel za okna, raznega gumijevega materi jata, vijakov, ključavnic, ventilov. »Presspanns-papirja in 50 kg cinka. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 9. aprila t. 1. ponudbe glede dobave gum za avto. Direkcija državnega rudnika Senski Rudnik sprejema do 8. aprila I. 1. ponudbe glede dobave 1 računskega stroja. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnih Števcev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 25. marca 1931. Devizna tržišča Beograd. 25. marca. Amsterdam 22-80 do 22-86, Berlin 13-5550 do 13-5850, Budimpešta 991-11—994-11, Bukarešta 99113—994-11, Dunaj 798-83-802-94, London 277-27-277-94, Milan 297-12—299-12, Newyork 56-72—56-92, Pariz 221-79—223-79, Praga 168-32—169-12, Ziirich 1094 10-1097-10. Dunaj, 25. marca. Amsterdam 285-21, Atene 9-2157, Beograd 12-4937, Berlin 165-55, Bruselj 99-05, Budimpešta 123-965, Bukarešta 4-2305, Ko-penhagen 190-10, London 3-io625, Madrid 75-80, Milan 37’2675, Newyork 711-20, Pariz 27‘835, Praga 21-0725, Sofija 5-153, Stockholm 190-50, Varšava 79’69, Curih 136-86. Ziirich, 25. marca. Beograd 9-13, Pariz 20-3362, London 25-255, Newyork 519"70, Bruselj 72-37. Milan 27-2262, Madrid 55-50, Amsterdam 208-365, Berlin 123-88, Dunaj 73-06, Sofija 3-765, Praga 15-3975, Varšava 58“25, Budimpešta 90*60, Atene 6-72, Carigrad 2"465, Bukarešta 3095, Ilelsing-fors 13-06. Vrednostui papirji Beograd, 25. marca. 7% inv. pos. 87-50 do 89, 4% agr. obv. 51-50-52, 7% BIer^83’25—83 75, 6% begi. obv. 69—70, vojna škoda 426—426-25, uit. junija 426-25, uit. julija 423-50, Narodna banka 7915—7950, Beogr. zadruga 7150. Dunaj, 25. marca. Bankverein 16-25, Kreditni zavod 46-25, Duuav-Sava-Adria 14’65, Prioritete 89, Trbovlje 37-30, Leykam 3‘20. mnogo prodajalo v Italijo. G. Petriček je na to še orisal izglede za hmeljarje v bodočnosti. Pri volitvah je bil izvoljen glavni odbor sestoječ iz sledečih gg. Antloga Adrej, Gotovlje; Bošnak Matevž, Parižlje; inž. Dolinar, Celje; Šket Jože, Gomilsko; inž. Ježovnik, Arjavas; Kukec Edvard, Žalec; Lorber Rudolf, Žalec; Medič Josip, Šoštanj; Mešič Anton, Polzela; Mihelčič Alojzij, Celje; Marinc Jeronim, Braslovče; Ocvirk Ma- ■[ tevž. Sv. Jurij ob Taboru; Petriček Anton, Žalec; Roblek Franc, Žalec; Senica Vilko, Žalec; Stopar Vinko, Velenje; Vetruik Anton, Žalec; baron Warsberg, Šmartno ob Paki; namestniki: Janič, Sadnik, Kopriva, Lesjak, Vratnik. V razsodišče so bili izvoljeni dr. Šribar, inž. Ježovnik. Goričan, Šušterič, inž. Dolinar; kot namestnika Cetina in Jurliar. Kot predsednik je bil nato ponovno izvoljen zaslužni g. Roblek Franc iz Žalca, kot podpredsednik pa župan celjske okoliške občine g. Mihelčič Alojzij, kot tajnik g. Petriček Anton; v ožjt odbor so bili izvoljeni gg. inž. Dolinar, Kukec, Stopar, kot namestniki Sadnik ter baron VVarsberg. Nanovo so določili tudi članarino, ki znaša odslej 10 Din za hmeljarje ter 50 Din za ne-hmeljarje. Nato se je obravnavala najvažnejša točka dnevnega reda, obvezno znamkovanje (signiranje) hmelja. Po vsestranski in skoraj dve uri trajajoči debati, v katero so posegli mnogi člani, se je končno formuliral sledeči sklep. Znamka »Južnoštajerska Savinjska dolina« mora ostati neizpremenjena in se mora omejiti za hmelj, prideljen v sodnih okrajih Celje, Vransko in Gornji grad. Hmeljarji izven Savinjske doline naj si določijo svojo znamko, ki pa ne sme na noben način biti slična gori omenjeni znamki. i Občni zbor Hmeljarskega društva Žalec, 25. marca. Danes se je tukaj v Roblekovi dvorani vršil občni zbor Hmeljarskega društva. Udeležilo se je zbora 44 delegatov vseh podružnic ter precejšnje število članov iz Žalca in okolice. Kot zastopnik kr. banske uprave je zboru prisostvoval g. inž. Černe Jože. kot zastopnik celjskega sreskega načelstva pa g. inž. Dolinar Janko, Tajnik društva g. Petriček je opravičil radi bolezni odsotnega predsednika g. Robleka ter nato podal obširno tajniško poročilo. V preteklem poslovnem letu je sedem podružnic odpadlo tako da jih šteje društvo sedaj šestnajst s skupno 1823 člani. Društvo je lani praznovalo petdesetletnico obstoja z javnim zborovanjem in hmeljsko razstavo. Poslalo se je več vzorcev hmelja preizkuševalnici v Ziirich, ki je ocenila vzorce kot prvovrstne. Veliko truda je stalo, da je društvo doseglo polovično vožnjo za obiralce hmelja. Vendar je ta trud imel dobre posledice, kajti g polovičnimi vožnjami se je znatno po-moglo i obiralcem i hmeljarjem samim. Društvo se bo udeležilo mednarodnega vzorčnega velesejma v Milanu da bi zainteresiralo tudi kupce iz Italije za nas hmelj, ki se ga je pred vojno Nogomet na praznik. Ljubljana, 25. marca. Danes je bil prav lep solnčen dan, kakršnih imamo v zgodnji spomladi prav malo. Ljubljanski klubi so izkoristili priliko in odigrali trening tekme za predstoječo prvenstveno sezono. Na igrišču Primorja sta se vršili dve, na igrišču Ilirije ena tekma. Primorje : Atletik (Celje) 8.1 (5:0). Tekma je bila odigrana v prav zmernem tempu in ni nudila kakih posebnosti. Tehnična premoč domačinov je zadostovala, da je na. sprotnik odšel z visokim porazou. Napad Primorja je bil enegičen pred golom, kar velja predvsem za Slaparja v desni zvezi. Atletiki so sl sicer pretvorili več ugodnih šans, niso jih pa znali izrabiti kljub temu, da obramba Primorja ni bila na višku. Glavno delo je zopet opravil Slamič, stranska krilca sta kolikorto-liko zadostila v ofenzivnem pogledu, dočim sta bila defenzivno slaba. Krilske vrste gostov ni bilo opaziti tekom cele igre. Kvintet Primorja je prišel brez napora mimo nje. Erman, ki je igral srednjega napadalca, ni niti senca prej. šnjega, postal je precej komoden. Le enkrat je odposlal bombo, ki nas je spominjala na nekdanje čase. Sodil je prav dobro g. Dolinar. Svoboda : Grafika 4:2 (2:1). V predtekmi sta nastopila tretje in četrto plasiran kluba Ljubljane. Igra je trajala le 2 krat 30 minut. Obe moštvi sta pokazali, da jima primanjkuje treninga. Ilirija rez. : Slovan 5:2 (1:0). Na igrišču Ilirije je sigurno premagala ra-zerva Ilirije svojega drugorazrednega protivnika. “Radie S Hajdukom v Južno Ameriko (Od našega posebnega poročevalca.) V Colonu pred Panamskim prekopom. Od Jamaice do Colona, kraja kjer je vhod v glasoviti prekop, ni daleč. Karibsko morje, ki namaka obale Srednje Amerike, je bilo tako mirno, da nismo niti opazili, da se vozimo po morju. Oropesa je mirno rezala valove ln se bližala prekopu. Po enodnevni ugodni vožnji smo se znašli v Colonu, nogometna žoga nam je omogočila, da vidimo četrti kontinent. Samo še enega in videli bomo ves svet. Mogoče nam je tudi to usojeno. Šport otvarja široka pota, potovanja športnikov so dolga... Malo, toda zelo važno pristanišče se deli v dve coni: ameriško ln panamsko. Tu so ljudje vseh narodnosti, prevladuje mongolski tip. Mesto je krasno urejeno. Vse se bavi s trgovino. Izgleda, da beda ni nikdar potrkala na vrata. V Colonu se nismo dolgo zadržavall, samo nekoliko ur. Motorni čolni so nas spremljali v prekop. Angleška princa sta nadaljevala potovanje v aeroplanu. Letela sta proti Pacifiku. Za spremembo sta hotela za kratko dobo nadaljevati pot po zraku. Po teritoriju Združenih držav skoči Panamski prekop. Panamski prekop predstavlja ogromen kapital. Prva ga je poskušala zgraditi Francija. Znameniti graditelj Sueškega prekopa Lesseps Je dal prvi Idejo za graditev. Vodil Je prva dela. Ogromen kapital, preko BO milijonov funtov, so porabili. Ogromna vsota ni zadostovala. Rumena mrzlica, ki je vladala v močvirnih predelih, je prisilila Francoze, da so prenehali z delom in prepustili graditev drugim. Delo so prevzele Združene države •/. mnogo večjim ka. pitalom in najnovejšimi tehničnimi pripomočki fizično silo, z večjo energijo in znanjem. Minulo je nekaj let in delo je bilo gotovo. Amerika sl je pridobila nov vir dohodkov, svetu je bila odprta nova pot. Pusta nezdrava in nepristopna zemlja Je postala poleg Sueškega prekopa najvažnejša točka na svetu. Umetno so zvezali dva oceana — tehnika je slavila zmago nad naravo. Panamski prekop je izredno slikovit. Na obeh straneh se razprostirajo prostrana polja sladkornega trsa, bombaža in drugih tropskih rastlin. Obširni palmovi gozdovi pričarajo sliko afriške pokrajine. Po asfaltiranih cestah drve avtomobili, tik ob obali vozi električna železnica, ki spaja oba konca prekopa. Polovico dneva smo rabili, da. smo prebrodili prekop. Koliko ljudi je tu pustilo svoje zdravje, energijo in mladost. Koliko bledih kosti dokazuje, da se je človek boril z naravo in da je končno zmagala človeška misel. Da se človeštvo oddolži delavcem, ki so našli pri delu smrt, so jim postavili ogromen spomenik, ki opominja potnike, da se spominjajo onih, ki so padli nekje v bližini in pripomogli do triumfa človeške iznajdljivosti. Na tihem oceanu. Pozno v noči smo se pripeljali do Balboe. Oropesa se je ustavila do zore. Z avtomobili smo naredili nočni izlet. Dospeli smo v drugi veliki ocean. Zakaj se imenuje ravno Tihi, ne vem. Sodeč po tem, kar sem opazil med vožnjo, je nastalo ime najbrže zaradi tega, ker je morje izredno mirno, naravnost tajinstveno. Ako ne bi videli brezmejnega morja, bi mislili, da plovemo po kakem jezeru. Samo zaganjanje valov v skalnato obalo nas je spominjalo, da smo na oceanu. Vročina ni bila prehuda. Nebo na ravniku so pokrivali gosti oblaki, iz katerih se je kmalu vlil dež. Odpovedane so bile vse svečanosti, ki se sicer vedno vrše pri prehodu preko ravnika. Odpadel je ekvatorski krst — krstilo nas je nebo. Do Callao sta nas spremljali dve panamski lahki križarki. Oropesa se je ustavila samo v Capa Blanci in Peytu, kjer se nahajajo veliki petrolejski vrelci, ki so seveda v angleških rokah. Bližali smo se Callau. kopni zemlji. Vsi smo se na to veselili, postali smo že skoroda mor-narji. Po Štiridnevnem potovanju po Pacifiku, smo se ustavili v Callao. ne da bi se nam izpolnila želja, da interwIevamo princa. Veljko Poduje. Ljubljana, četrtek, 2G. marca. 12.15 Plošče (operetna i,n slovenska glasba). 13.00 Dnevne vesti. 13.30 Cas, plošče, borza. 17.30 Otroška ura, radio, tetka. 18.00 Plošče. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Valter Bohinec: Indija. 19.30 Dr. Marko Rupel: Srbo-hrvaščina. 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. 20.30 Vijolinskii koncert Karla Sancina. Pri klavirju ga. Mirca Sancin. 21.30 Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, petek, 27. marca. 12.15 Plošče (odlomim iz oper, serenade). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio orkester. 19.00 Dr. Reya: Vremenoslovce. 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura: Snaženje tal (Krekova gospodinjska šola). 20.90 Večer Radio orkestra. 22.00 Časovna napoved iu poročila, natpoved programa za naslednji dan. Zagreb, četrtek, 26. marca. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke. 18.30 Novloe. 20.00 Perutninarstvo. 20.30 Ljubljana. 22.90 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba. Zagreb, petek, 27. marca. 12.20 Kuhinja. 13.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 19.45 Porodila. 20.00 Uvod k prenosu. 20.10 Mozartov večer. 22.00 Novice in v.reme. 22.10 Plesna šola. Beograd, žetrtek, 26. marca. 11.90 Ploj^-12.45 Opoldanski koncert Radio orkestra. 18.90 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Predavanje. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Franooš&na. 20.C0 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 21.80 Novice. 21.50 Radio orkester. 22.40 Plošče. Beograd, petek. 27. man«. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Šolska radio. 16.00 Plošče. 17.00 Kuhinja. 17.30 Narodni napevi. 18.00 Narodne pesmi. 19.30 Nemščina. 20.00 Predavanje. 20.15 Zagreb. 22.15 Novice. 22.35 Radio orkester. Oglasi socijulno in posredovalne vsebine: beseda 50 pur. Najmuhj Din 5’—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do S besed). ysuka naduljnu besedo 50 /mr. Za pismene odgovore priložite znamko. Kavarna Restavracija Klet „Zvez«la“ Dnevno koncert lastnik Fr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana 762 Telefon 2059 Premog f \ sulia drva PogatiJt, Bohoviieva ulic« 5 Čevljarski pomočnik zmožen in verziran v vseh delih, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Poizve se v upravi .Jugoslovana" Naprodaj je v malem mestu pri Mariboru enonadstropna hiša z gostilniško koncesijo, popolnim inventarjem, opremljenimi tujskimi sobami in popolnoma novimi gospodarskimi poslopji, na zelo prometnem kraju ln izvrstno vpeljanim obratom. — Naslov v upravi .Jugoslovana** pod ..Restavracija". 921 Stanovanjc obstoječe iz 6 sob In vseh pritiklin z dvema predsobama in z dvema separatnima v-hodoma, primerno za odvetnika ali zdravnika, se odda na Miklošičevi cesli v najem s 1. majem 1931. Naslov pove uprava lista. logavice, roka« vice, volna in bombaž 468 aajceneje in ? veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Žid o vate olioa ta Stari tre Kultura Pri kiparju Fr. Goršetu Kipar France Gorše sporoča, da ima atelje v paviljonu ob mestnem ribniku v Tivoliju.. Ker ga osebno Je nisem poznal, sem ga danes dopoldne obiskal in ga našel pri »pospravljanju«. — Mesec dni je, odkar sem se preselil iz Gorice v Ljubljano, vendar sem Jele danes prižel do tega, da uredim svoj >atelje<. Bil sem nekaj bolan, z/l a j sem pa že zdrav in bom od danes naprej vsak dan delal. Ce vas zanima, vam pokažem svoje naj večje delo »Materinstvo«. — Seveda me zanima! Gorše je urno začel odpirati velik zaboj, obenem pa mi je pripovedoval: — Tale kip bi kmalu moral pustiti v Italiji. Obstoji naredba, da se večje umetnine ne smejo izvažati. Imel sem precej potov, končno pa so mi le dovolili, da ga vzamem s seboj. »Materinstvo« velik, lesen kip, predstavlja mlado mater v naravni velikosti, ki drži dojenčka v naročju. Pozicija matere in njen izraz, ko poljublja dojenčka, sta napravila name globok vtis. — Ali upate v Ljubljani na materijalen vspeh? — Trdno upam, čeprav vem, da so težke razmere. Kipar Gorše je bil rojen leta 1807. v Sodražici na Dolenjskem. V Ljubljani je dovršil Srednjo tehnično Salo in je leta 1925. odšel na zagrebško akademijo. Razstavil je že večkrat, tudi koletivno v Gorici. Kritika italijanskih listov in revij je bila pohvalna. Gorše dela največ v lesu, najljubši pa mu je marmor. Tudi mnogo ilustrira. Kiparju Goršetu želimo, da bi se v Ljubljani čim prej vdomačil in da bi dobil naročila, ki mu naj pomagajo, da dozori v velikega umetnika! — P. Nova številka »Zborov« Izšla je prva številka VII. letnika glasbene (v glavnem zborovske) revije »Zbori«, ki jih izdaja agilno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom in v urejevanju neutrudljivega Zorka Prelovca. Literarni del prinaša na uvodnem mestu simpatičen članek »Slava delu«, ki ga je napisal za štirideseti dirigentski jubilej dr. .losipu Čerinu Vladimir Pfeifer. Sledi kratka biografija skladatelja Mihaela Rožanca in prav umesten dopis »Naša hvaležnost«, ki ga pa bodo Žal brali le oni, ki se jih ne tiče. Društvene vesti in registracija ter ocene novih skladb so v »Zborih« zelo zanimiva in poučna rubrika. Isto velja za rubriko »Razno«. Glasbeni del je tokrat izredno bogat in prinaša kratke, lahke skladbe, 10 v celoti. Adamič je prispeval štiri narodne za moški zbor, ki so namenjene v glavnem šibkejšim zborom, pa je njihova kvaliteta taka, da se bodo uveljavile na vsakem sporedu. Dve sta iz Kokošarjeve zbirke (Od majolke in Vse rožice rumene), dve sta pa štajerski narodni (Vse najlepše rožice in Šel sem po zelenem travniku). Moje tri belokranjske na narodno besedilo iz Čebularjeve zbirke (Polžek, Na pust in Tepežnica) so prav tako enostavne. V 3. taktu v pesmi »Na pust« je zadnja osminka v altu »dis«, ne pa »des«. Rožančev mešan zbor »Da sem jaz ptičica« je občutena pesem, polna romantičnega nastroje-nja. Vasilij Mirk je prispeval posrečeno prirejeno »Sunce jarko« za mešan zbor z niezzo-sopranovim solom. Tudi letos nadaljujejo »Zbori« objavljanje samospevov 7. lažjo klavirsko spremljavo. Ta številka prinaša Prelovčevo priredbo koroške narodne »So še rožce v hartelnu žavovale«. Klavirski stavek je tako preprost, da ga bo zmogel vsakdo, poleg tega po je vse-eno zanimiv. »Zbori« prinašajo vedno toliko zanimivega gradiva, da vsako številko nestrpno pričakujem. Ta se je nekoliko zakasnila; morda radi izredno bogate vsebine, morda radi prezaposlenosti uredništva »11 pa radi tega, ker je urednik uposlen t izterjevanjem naročnine, kar večkrat ▼ listu potoži. Želim mu, da bi vsaj t« zadnje breme labko odložil in da bi se mu krog naročnikov stalno večal. Slavka Osterc. V oceno smo prejeli: Rabindranath Tagore, Dom in svet Roman. Poslovenil Vladimir Levstik. Tiskovna zadruga. Str. 262. Broš. velja Din 60—, v platno vez. Din 80-—. v polusnje Din 96-—. — Podrobnejše poročilo bomo še prinesli. Dr. Josip Vrtovee: Vsakdo sam svojega zdravja kovač. Ljudska knjižnica Zveze kulturnih društev v Mariboru, I. zvezek. Mariborska zveza kulturnih društev je izdala te dni drobno, le 16 strani obsegajočo, a izredno važno brošuro v pouk našemu podeželskemu ljudstvu o higijeni in zdravstvu. Napisal jo je vodja Zdravstvenega doma v Mariboru dr. Josip Vrtovec. Brošura je bila natisnjena v 60.000 izvodih, tako da bo v »tednu narodnega zdravja« od 22. do 29. marca preplavila vse vasi mariborskega okrožja. Delo, ki je pisano tako poljudno, da ga bo mogel vsakdo razumeti, je razdeljeno v sledeča poglavja: Povzročevalci bolezni in pogoji za obrambo zdravja. Morilka človeštva (tuberkuloza). Angleška bolezen (rahitis). Rak, Egiptovska bolezen ali trahom, Davl-ca. Stranišča, Voda in vodnjak in Alkohol. — Avtor in založnica sta s tem izvršila veliko de- lo in zaslužita obilo priznanja. Slovaškemu pisatelju Martinu Krkiičinu bodo letošnjo spomlad istega dne in ob isti uri odkrili spominsko ploščo na njegovem grobu v Turčanskem sv. Martinu (Slovaška) in pa v Selcu (Hrv. Primorje), kjer je pisatelj za svojega bivanja črpal snov in napisal svoj najlepši roman »Dom v tujini«. Pobudo za to počastitev je dala Jadranska Straža v Pragi. Rajni Bora Stankovič mora plačati davek. Beograjska javnost uživa kulturno senzacijo. Po smrti Bore Stankoviča, enega največjih in najvidnejših predstavnikov srbske književnosti (Koštana, Nečista krv, Vrela krv itd.), je njegova rodbina s pomočjo nekaterih prijateljev zasebno izdala in založila njegova zbrana dela. Podjetje pa trgovine neveščim ljudem ni Šlo iapod rok, knjige so »e slabo prodajale in v tej stiski se je pisateljeva vdova obrnila na znanega beograjskega založnika s ponudbo, naj bi on prevzel generalno prodajo. Ta založnik pa je zahteval zase nezaslišano takso — zahteval je, da njemu za posredovanje ostane celih 60% izkupička. Stankovičeva vdova takega pogoja ni mogla sprejeti in je na 9vojo roko prodajala dalje, kakor je vedela in znala. Zdaj pa je iz vrst beograjskih knjigarnarjev izšla tožba na davčno upravo, da morajo tudi zasebni izdajatelji Stankovičevih del plačati davek, kakor ga mora vsak knjigarnar. Za vso to afero vlada seveda veliko zanimanje. Vandervelde na indeksu. Znano delo slovitega holandskega zdravnika Vandervelda »Popolni zakon« je congregatio sancti officii stavila na indeks, češ da obravnava vprašanja spolnega življenja v zakonu z nekim materializmom, ki krščansko predstavo o zakonskem življenju žali. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 26. marca: Zaprto. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 26. marca: »Hoffmanove pripovedke«. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Petek, 27. mairca: »Magnonc. Red C. Sobota, 28. marca: »Dijak prosjail«. Red A. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20-15. Sobota, 28. marca: »Revna kot cerkvena miš«. Zadnjič v sezoni. Nedelja, 29. marca: »Glavni dobitek«. Gostovanje odra »Zveze kulturnih društev«. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Petek, 27. marca: Zaprto. Sobota, 28. marca ob 20. uri: »Učlovečenje« ah. B. Premijera. Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave V No. 504/22. 736a—2—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava v Ljubljani razpisuj« na podstavi členov 86 do «8 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 in njegovih izprememb odnosno dopolnitev, za prevzem dobave gra-moza iz murskih prodišč pri Gornji Radgoni ter njega dovoza na banovinsko cesto Sv. Benediki—Lomanoše in sicer: 1. 7480 m* gramoza velikosti 15—20 cm ter prorač. ceno Din 08/ms, 2. 18.000 m* gramoza zrna 05 do 6 cm ter peska v določenem razmerju ter prorač. ceno 80/m*, I. javno pismeno olertno licitacijo na dan 11. aprila ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. Istotam se dobivajo med uradnimi urami na vpogled potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki. Ponudbe se morejo glasiti na V6e posamezne vrste del v obliki enotnega popusta v odstotkih na cene odobrenega proračuna, ki znaša Din 1,548.640-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 18. marca 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev U 4/31-7. 762 V imenu Njeg. Vel. kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo e sodbo z dne 10. marca 1931, da je Špiiak Ludvik, natakar v hotelu Sion v Murski Soboti, star 25 let, kriv prekrška po čl. 8. zak. o pobijanju draginje življeoskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. marca 1922, da je kot plačilni natakar prodal Kerčmar Štefanu kislo vodo in sicer: veliko steklenico kisle vode po 4 Din 00 p, malo steklenico vode pa po 3 Dim. Zaradi tega je bil obsojen po čl. 8 navedenega zakona na 1 dan zapora in na 100 Din denarne kazmi ali v slučaju neizterljivosti na 2 dni zapora. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. 1 IT., dne 10. marca 1931. $ Nc 1 155/31-2. 765—3—3 Amortizacija. Na prošnjo Tratar Janeza, zasebnika iz Prelesja pri št. Rupertu na Dolenjskem, se tiyaja postopanje v svrho amortizacije hranilne knjižice št. 1412 okrajne posojilnice v Mokronoijt, r. z. z, n. z., glaseče se na ime *eže HageJf pod geslom Stamca r v vrednosti dne 1. januarja 1931, 3392 Din 50 p, '•ei' je bila baje zgubljena. Imetnik te knjižice se s tem poziva, da uveljavi svoje pravice v teku šestih mesecev od dne razglasitve, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna. Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. I., dne 20. marca 1931. * E IX 212/31—9. 770 Dražbenl oklic. Dne 4. maja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Studenci, vi. štev. 447. Cenilna vrednost: Din 78..680; vrednost pritikline: Din 39.340'—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti ee opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 3. marca 1931. E IX 5837/30—9. 771 Dražbenl oklic. Dne 11. maja 1931. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: a) Sv. Lovrenc na Pob., vi. štev. 24; b) Sv. Lovrenc na Poh., vi. štev. 81; c) Sv. Lovrenc na Poh., vi. .štev. 193; č) Sv. Lovrenc na Poh., vi. štev. 41. Cenilna vrednost: a) 5637'30 Din; b) 471.138-75 Din; c) 2526 Din; č) 313.74802 Din; najmanjši ponudek: ad a) 4438-— Din; ad b) 391.692— Din; ad c) 1684-— Din; ad č) 209.165 35 Din; vrednost pritiklin 116.400 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišfce v Mariboru, odd. IX., dne 7. marca 1931. * 785 E 51/31-10 Dražbenl oklic. Dne 11. maja 1931. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v solii št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Donačka gora, vi. št. 53 in 108. Cenilna vrednost: 56.637 Din 30 p; vrednost pritikline: 6.755 Din; najmanjši ponudek: 37.758 Din 20 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 17. marca 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev 741 Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Stanje 15. marca 1931. Akti?*. Dinarjev Metalna podloga ..... 218,887.408-56 Posojila .......................... 1.418,847.462-87 Račun za odkup kronskih nov- čanic.............................. 897,793.166 06 Račun začasne zamene . . . 126,254.168-23 Dolg države...................... 2.000,842.941-92 Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdanje novča- nic............................ 2.188,377.163 — Saldo raznih računov , . . . 870,314.29355 8.187,116.60219 Panira. Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlaitu: od te vplačano 30,000.000-— Rezervni fond.................... 18,154.054 10 Novčanice v obtoku .... 4.768,373.845 — Državni račun začasne zamene 126,254.168-28 Terjatve države po raznih računih ............................... 132,029.725-63 Razne obveznosti..................... 875,271.776-23 Terjatve države za zastavljene domene ........................... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde . . . . 83,055.870-— 8.167,116.602-19 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za 1 dinar, švicarski in francoski frank za 1 dinar, dinar v kovanem srebru za 1 dinar itd. Obrestna mera pri eskontu meni« S'A% na leto. Obrestna mera za posojila na zastavo 7% na leto. * 736—3—3 Št. 218/31. Razglas o licitaciji Uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini razpisuje po odobritvi in nalogu kr. banake uprave z dne 17. marca 1931, V. Ko. 2002/1 za prevzem del pri gradnji pomožnega hotela r Rogaški Slatini v skrajšanem roku 15 dni I. javno pismeno ofertno licitacijo na dan 9. aprila ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ofertni pripomočki »e dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 21. Ponudbe naj »e glase za vsa dela skupaj ali tudi *a posamezne vrste de) v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na »vote odobrenega proračuna, ki znaša: za vsa dela 1,761.897‘69 Din ali posamezno za: I. Zidarska dela . II. Tesarska dela , III. Mizarska dela , IV. Pleskarska dela . V. Steklarska dela . VI. Krovska dela VII. Kleparska dela . VIII. Pečarka dela . . . Din 491.965-58 . „ 507.851'95 . „ 248.476-95 . „ 76.110-60 . „ 17.892-— . „ 31.900-26 . „ 20.343.95 7.500- IX. Vodovodno inštalacijo „ 236.378-40 X. Signalno napravo . „ 22.556-— XI. Električno instalacijo „ 18.810-— XII. Parketna dela . . „ 82.122 — Podrobnosti razpisa bo razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski kr. banske uprave — tehnični oddelek . Uprava banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini, dne 17. marca 1931. Štev. RU 165/08—88. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi »kupnega zemljišča posestnikov ia Brcaj. Načrt o nadrobni delitvi skupnega sveta, ki je vpisan v katastrski občini Pianina pod vlož. žtev 108, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887. dež. za>k. štev. 2/1888 od dne 1831 do vtortrg* dne 9. aprila 1981 v občinskem uradu Sv. Križ pri Kostanjevici razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem ee je že izvršila. Načrt se bo pojasnjeval dne 27. marca 1981 v caeu od 8. do 9. ure v občinskem uradu Sv. Križ pm Kostanjevci. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 27. marca 1931 do dne 25. aprila 1931, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik. Komisar za agrarne operacije. V Ljubljani, dne 17. marc« 1931. * Ste v. R D 515/26-18. Razglas o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi »kupnega »reta posestnikov iz Velikih Maleuc. Načrt o nadrobni delitvi »kupnih zeljišč, vpisanih v kat a st raki občini Čatež, vložna štev. 140, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887. de«, zak. štev. 2/1888 od dne 27. marca 1981 do vštetega dne 9. aprila 1981 v občinskem uradu Čatež razgrnjen na vpogled vsem udeležencem. Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila. Načrt »e bo pojasnjeval dne 28. marca 1931 v času od 8. do 9. ure pri udeležencu I. Bukovcu v Velikih Malencah. To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udele' žene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 87. marca 1931 do dne 25. aprila mi, pri podpisanem komisarju.za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati uelno na w-pisnik. Kmnisar ia agrarne operacije. Y Ljubljani, dne 17. marca 1931. €. M. iZemaKjuc*: 50 Ž^ci nazaj Roman (Copyright by M, Fcature Syndicate. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.) 2. Odredbe, nanašajoče se na šolski obisk udeležencev vojne, so tukaj. Vse, kar smo hoteli, so dosegli naši zastopniki: skrajšani obisk šole, posebne tečaje za vojake in olajšanje izpitov. Čeprav je revolucija, vendar ni bilo lahko vse to doseči. Ves ta prevrat je samo poigravanje vetra z valčki na površju vode. Ne more prodreti. Kaj pomaga, če so zasedli nekaj vodilnih mest drugi ljudje; — vsak vojak ve, da ima stotnijski poveljnik lahko naj bolj eš namene, — če pa podčastniki nočejo, je navzlic temu brez moči. Prav tako spodrsne vedno še tako naprednemu ministru, če ima proti sebi gručo nazadnjaških tajnih svetnikov. V Nemčiji so pa tajni svetniki ostali na svojih mestih. Ti pisarniški Napoleoni so neiztrebljivi. Prva šolska ura. Tičali smo v klopeh. Skoraj vsi v uniformah. Trije polnobradci. Eden oženjen. Na svojem mestu sem iztaknil, z nožičem izrezljano in s črnilom prebarvano, svoje ime. Spomnil sem se, da sem to napravil nekoč med zgodovinsko uro, zdaj se mi je pa zdelo, da je minilo od tedaj že sto let; tako čuden občutek sem imel, ko sem sedel zopet tamkaj. Vojna postaja preteklost, krog se nanovo sklepa, toda nas ni več v njemu. Prišel je naš učitelj nemščine in opravil naj prvo najpotrebnejše; vrnil nam je naše stvari, ki so ležale tukaj še od preje. Ta stvar je že dolgo težila njegovo redoljubno učiteljsko dušo. Odprl je omaro in začel jemati ven stojala za risanje, risalne deske, predvsem pa debele, plave zavoje šolskih zvezkov, polnih spisov, diktatov, šolskih nalog. Visok kup se je nahajal na levi poleg njega na katedru. Klical je imena, mi smo se oglašali in jemali zvezke iz njegovih rok. Willy je svoje prevrgel, da so frfotali pivniki iz njih. »Breyer« — »Tukaj« — »Brlicker« — »Tukaj«— »Detlep« — Molk. »Mrtev,« je zaklical Willy. Detlep, majhen plavolas, krive noge, eno leto je v razredu obsedel. Poddesetnik, padel 1917 na Kem-melbergu. Zvezek je romal na desno stran na katedru. »Diiker« — »Tukaj« — »Dierksmann« — »Mrtev«. Dierksmann, sin kmeta, dober igralec skata, slab pevec, padel pri Ypernu. Učitelj je položil zvezek na desno. »Eggers« — »Ga še ni tu,« je zaklical Willy. Ludvik je pojasnil: »Strel v pljuča, leži v rezervni bolnici v Dortmundu, od tam pojde za tri mesece v Lippspringe.« »Friderlchs« — »Tukaj« — »Gehring I« — »Mrtev«. Gehring I; primus, koval je pesmi, poučeval je zasebno in kupoval za tako prisluženi denar knjige. Padel je obenem s svojim bratom pri Soisonsu. »Gehring II,« je samo zamrmral učitelj in kar položil zvezek k drugim na desno. »Pisal je zelo dobro naloge,« je dejal zamišljeno in je še enkrat prelistaval zvezek Gehringa I. »Mu ni dosti pomagalo,« je šepetal Westerholt slišno, še marsikateri zvezek je romal na desno; ko so bila izklicana vsa imena, je ležal tamkaj visok kup izdelanih nalog. Nadučitelj Hollermann je zrl neodločno na ta kup. Njegov čut za red je pač rebeliral, ker ni vedel, kaj naj počne s temi zvezki mrtvih lastnikov. Končno mu je padla čudna rešitev v glavo: poslal jih bo staršem padlih. »Mar mislite, da bodo veseli, ko bodo dobili zvezek, poln nezadostnih in komaj zadostnih?« ga je vprašal Willy, »raje pustite to!« Hollermann ga je začudeno pogledal. »Pa kaj naj vendar počnem z njimi?« »Naj leže tam,« je dejal Albert. Hollermann je bil skoraj ogorčen nad tem predlogom. »To vendar ne gre, Trosske, saj zvezki vendar niso šolska last, zato jih ne smemo pustiti kar tako.« »O, Bog,« je zastokal Willy in se zagrabil za glavo. »Dajte jim nam, mi si jih bomo že porazdelili.« Obotavljaje se nam jih je Hollermann izročil. »Ampak —« je dejal boječe, ker je smatral zvezke za tujo lastnino. Kaj hočejo postati naši ofroci Na dunajskem vseučilišču imajo poseben »zavod za dušeslovje«, ki deluje že nad 10 let. Ta zavod bo v kratkem izdal knjigo »Mladina in poklic« (Jugend und Berut), kjer je zbrana vsa snov, ki se tiče razmerja mladine do bodočega poklica, kolikor je pač bila snov zavodu dostopna. Na zavodu so po večletnih opazovanjih ugotovili, da stoji izbira poklica pri mladini vedno v tesni zvezi z razvojem družabnih razmer v ožji domovini. Na Dunaju, kjer je obilo gostiln, se ogreva mladina v veliki meri za gostilničarski poklic, v Lipskem pa, kjer je tiskarstvo doma, tišči vse v tiskarstvo. Opazovali so tudi, da je zanimanje za brivski stan tudi zelo močno, odkar se je udomačila »frizura na fanta« skoro v vsaki rodbini. Med vojno so pa opazovali, da so hoteli postati skoro vsi mladi ljudje trgovci z delikatesami, kar z ozirom na tedanjo lakoto ni bilo nič čudnega. Na dunajskem zavodu so dalje ugotovili, da si ostajajo želje mladine po končani srednji šoli glede bodočega pajdica gotovo vedno enake. Opozavoli pa so prf tem tudi to, da se vedno bolj pojavlja med mladino nekak »razredni duh«: sinovi bogatih starišev si Izbirajo svobodne poklice, sinovi siromašnih ljudi pa so zadovoljni, če postanejo uradniki, učitelji itd. Na podlagi vestnih opazovanj so tudi ugotovili, da se začno mladi ljudje zanimati za svoj bodoči poklic resno šele okoli svojega 16. leta. Zato predlagajo, naj nihče ne sili mladine k izbiri bodočega poklica pred to dobo. »Plemstao« v Ameriki V Evropi so se nekdaj ljudje delili na »plemenite« in na »neplemenite«. Ta razlika je pravno sicer že v večini držav odpravljena, dejansko pa še vedno živi tudi tam, kjer je uradno več ne priznavajo. Amerika pa ni nikdar poznala plemstva v evropski obliki. Zato pa ima Amerika druge Težka nesreča škotskega ekspresnega vlaka Ekspresni vlak, ki se je odpeljal v nedeljo zjutraj dz Londona na Škotsko, je skočil pri postaji Leighton-Buzzard iz tira. Lokomotiva in prvi štirje vozovi so se prevrnili. Šest oseb je prišlo pri tej nesreči ob življenje, 15 pa jih je bilo težko ranjenih. Letalo je padlo na ulico Neko poljsko vojaško letalo najnovejše vrste je padlo pri vožnji na poskušajo na tla v eni izmed najbolj prometnih ulic v Varšavi. Pilot inžener Pulavski je obležal na mestu mrtev, dva soletalca pa sta bila težko poškodovana. Veslaška tekma med Cambridgc-m in Oxfordoin Preteklo nedeljo se je zbralo nad 1 milijon ljudi, da gleda najimenitnejšo angleško veslaško tekmo med vseučiliščniki iz Cambridge-a in Oxforda. Zmagalo je »svetlomodro« moštvo iz Cambridge-a. To moštvo od leta 1920. dalje še ni bilo nikdar poraženo. Na sliki vidimo veliko razdaljo med obema »osmercema«, za kolikor je zmagovito moštvo prehitelo svojega nasprotnika. Izreki za borzijance Neka londonska tvrdka je razposlala nedavno na svoje blijente sledeča navodila za vspešno delo na borzi: »Kolikor dalje Je ta ali ona dežela oddaljena od ravnika (ekvatorja), toliko važnejša so njena posojila. Varuj so finančnih Napoleonov, ampak misM na Moskvo in na otok sv. Helene! špekulant se baha s svojim dobički, svoje izgube pa priimolči. Presojaj akcijske družbe po njihovih ravnateljih! Kedar kupujejo vrednostne papirje trenotnJ špekulanti, jih stalni špekulanti prodajajo. Humor »Res se ne morem pritoževati nad svojo ženo — ona mi je zelo zvesta. Trikrat mi je že ušla, pa se je še vselej vrnila...« I. Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek. — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vai ? Ljubljani. Gustav Bauer Pretekli teden se je vršila pred sodiščem na Dunaju senzacijonaina razprava proti trgovcu Gustavu Bauer-ju, ki je bil obtožen, da je umoril in oropal svojo dolgoletno bogato »prijateljico« Katarino Fellner-jevo. Dosti okolnosti ja kazalo, da je on res morilec, dosti okolnosti pa je pričalo tudi za njegovo nedolžnost; in zaradi ta negotovosti »o porotniki Bauer-ja oprostili s 7 glasovi proti 5. Za razpravo je vladalo zlasti med ženskim svetom silno zanimanje in pred razglasitvijo sodbe je čakalo na izid več tisoč ljudi na ulici. — Na sliki vidimo Bauerja na sodnem ogledu kraja blizu Dunaja, kjer so našli Katarino Feilnerjevo umorjeno. Ta je ,dober‘ za dva milijona »Ta je dober za dva miljona«, pravi Ameri-kanec, če hoče povedati, da poseduje ta ali oni mož 2 miljona dolarjev. Za koliko je kdo »dober«, to je v Zedinjenih državah precej znana stvar. V Ameriki namreč lahko vsak pogleda v davčni zapisnik, kakor pri nas v trgovski register. Zato pa objavljajo v Ameriki brez škode tudi stvari, ki jih smatrajo pri nas za tajne, n. pr. za koliko je kdo zavarovan. Tako beremo, da je zavarovan filmski mogočnež Fox za 6 in pol milijona dolarjev, Angleški parlamentarci brez vžigalic Angleški finančni minister Snowdon se je odločil za največjo varčnost v državni upravi. Ta varčnost pojde tako daleč, da bodo ostali celo angleški parlamentarci brez vžigalic na državne stroške, ampak si jih bodo morali kupovati sami. Doslej so imeli namreč gospodje poslanci v svojih klubih in drugih prostorih vžigalice na razpolago na državne stroške. Kakor hitro pa bo dosedanja zaloga pošla, ne bodo več kupili drugih, ampak si jili bodo morali gospodje poslanci sami kupovati. Rockefeller ml. pa za 3 milijone. Ainerikanec izraža namreč v višini zavarovalnine, kako visoko ceni sebe in svoje delo in nima zavarovalnice za neko hranilnico za male ljudi, ampak smatra zavarovanje za prav solidno naložbo kapitala, ki je njegovim dedičem in njegovemu podjetju takoj na razpolago, čim on umrje. In ko se je pri zadnjem borznem polomu v Ameriki rušilo premoženje za premoženjem, se je rešilo mnogo zavarovancev s tem, da so na svoje zavarovalne listine prav lahko dobili posojila, da so poravnali svoje obveznosti, ne da bi bili gospodarsko popolnoma pro- vrste plemstvo, ki je v Ameriki visoko čislano. To plemstvo tvorijo potomci tistih rodbin, katerih pradedje so se naselili že pred stoletji v Ameriki. Takih rodbin je danes v Ameriki še okoli 400. Med temi »plemenitaši« pa niso ravno najbogatejši ljudje v Ameriki. Ti spadajo pač med »gorenjih deset tisoč«, nimajo pa nič iskati med 400 »plemenitaši«. Ameriški »plemenitaši« nimajo prav nobenega spoštovanja do ameriških bogatinov, priznavajo pa evropsko plemstvo, Če se n. pr. hči kakšnega ameriškega miljarderja poroči s tem ali onim evropskim plemenitašem, ga ameriški »plemenitaši takoj družabno priznajo, ampak samo njega In njegovo ženo, ženinih sorodnikov pa ne, pa če so še tako bogati. Milijon dinarjev za olimpijado Za olimpijado, ki jo bodo priredili v Ameriki 1. 1932 na spomlad, so izdali doslej okoli 1 milijon dolarjev. Največji prispevek je dala država Newyork, velike zneske pa so darovalo tudi občine, klubi, hoteli in restavracije v okolici športnega prostora. Manjka pa še vedno 250.000 dolarjev, ki jih upajo nabrati med amerikanski-mi športnimi društvi in premožnimi športniki.