CELJSKI TEDNIK
Leto I. — Stev. 25.
Celic dme 21. arffusta 1948.
Cena 2 din
Poštnina plačana gotovini
V borbi za socializem ..
Okrajni sindikalni svet je polagal
obraiun svojega dela
v nedeljo 15. avgusta 1W8 je bil obč-
ni rbor Okrajnega sindikalnega sveta
v Celju. Razen delegatov, ki so napol-
nili dvorano Ljudskega gledališča v
Celju, 90 občnemu zboru prisostvovali
iov. Urbič Anton, zastopnik CO ESS,
sekretar mestnega komiteja KPS, pred-
stavniki naših oblasti in drugi.
Mojstri iz Tovarne emajlirane poso-
de so poslali občnemu zboru svoje po-
zdrave z napovedjo tekmovanja vseh
mojstrov kovinarske industrije Slove-
nije. Tekmovalne obveznosti objavlja-
mo na drugem mestu.
Kot prvi je podal poročilo tov. pred-
sednik Okrajnega sindikalnega sveta,
ki jo takoj naglasil, da ne more podati
točnega poročila iz vzroka, da se na
dosedanji dolžnosti nahaja komaj do-
ber mesec dni. Kljub temu pa je bilo
njegovo poročilo zelo izčrpno. Med dru-
gim je tudi dejal:
Prva <3va občna zbora sta se vršila v
znamenju organiziranja naših delavcev
in nameščencev. V tej dobi so se po-
stavile organizacijske osnove naših sin-
dikatov, katerih glavna naloga je ta-
krat bila obnova porušene domovine.
Tretji občni zbor pa se je vršil že v
znamenju mobilizacije za izvedbo pet-
letnega plana. Današnji občni zbor se
vrši že v času drugega leta naše pet-
letke, v času, ko so naši sindikati od-
igrali že veliko in važno nalogo. Kljub
▼sem težavam in svojim mnogim sla-
bostim so sindikati vršili in izvršili
svoje naloge zadovoljivo. Dokazali so,
da so bili in da bodo kos nalogam, ka-
ter« postavlja pred nas bodočnost za
izgradnjo socialistične ureditve v naši
domovini.
Ne glede na velike težave zaradi po-
manjkanja surovin, orodja in strojev
in strokovnih moči, delovno ljudstvo
Baše ljudske države vsak dan bolj raz-
vija delovni polet in tekmovanje za
izpolnitev gospodarskih nalog druge-
ga leta petletke. Povsod v naših podjet-
jih 9e dan za dnem krepi vseljudska
borba za zgraditev socializma.
Vsekakor bo gla\Tia naloga danes no-
vo izvoljenega Okrajnega sindikalnega
sveta, da se sklepi VI. plenuma Cen-
tralnega odbora Enotnih sindikatov Ju-
goslavije živo sprovedejo v sindikalne
podružnice v našem območju, za kar
pa je potrebno, da danes izvolimo lju-
di, ki so predani delavcem in delav-
skemu razredu.
Nujno se sedaj postavlja v vseh na-
ših delovnih kolektivih vprašanje te-
meljite analize rezultatov kongresnega
tekmovanja, ki nam bo odkrila pred-
vsem vse njegove slabosti, po drugi
strani pa nam bodo vse izkušnje pozi-
tivnih uspehov tekmovanja uspešen
pripomoček v našem nadaljnjem delu.
Nadaljnja naša borba je zaostritev bor-
be za boljše delovne in življenjske po-
goje naših delovnih ljudi. Delo sindi-
kalnih podružnic na tem področju je,
morćimo ugotoviti, bilo zelo pomanjklji-
vo, premalo načrtno, sistematično in
dosledno ter ni dalo zaželjenih rezul-
tatov. Sindikalne organizacije kot ce-
lota doslej tega problema niso zagrabile
v svoji osnovi, temveč so se več ali
manj omejevale na razne intervencije,
reševanje problemov preskrbe od pri-
mera do primera. Nešteti primeri pa
nam kažejo, da bi vztrajno sistematič-
no in dosledno delo sindikalnih organi-
zacij na tem sektorju dela lahko dalo
veliko večje rezultate v borbi za boljše
delovne in življenjske pogoje. Imamo
primere, kjer so sindikalne organizacije
pravilno razumele svoje naloge v tem
pogledu in imajo že danes kljub še
obstoječim objektivnim težavam v pre-
skrbi zelo lepe uspehe. Dobro urejene
ekonomije, kulturno organizirane men-
ze, kjer j« hrana dobra in dobre ka-
kovosti, so rezultati takega pravilnega
dela. Zato pa se sedaj pred sindikal^v
ne podružnice najostreje postavlja skrb
za človeka in njegov vsakodnevni dvig
življenjske ravni. Primeri so, da je naj-
večji odstotek neobdelane zemlje prav
na obratnih ekonomijah, kakor tudi,
da je poslovanje nekaterih industrij-
skih magazmov najbolj neurejeno. Iz-
govori, da so bile ekonomije prevzete
pozno m v slabem stanju, nikakor ne
opravičuje vodstva, ker nam konkret-
ni primeri drugod kažejo vprav na-
TTJ^^: ^'^^^ takoj pristopiti
IČ^Ju h''1!^^^ ekonomij v letoš-
njem letu da bomo lahko drugo leto
ze imeh dobro urejeno stanje na eko-
nomijah in da bodo v celotni meri slu-
žile prehrani naših delavcev in delov-
nih ljudi, kakor nam služijo letos že
tiste, katere so bile letos pravočasno
in dobro obdelane.
Poleg tega pa se pred sindikalne or-
ganizacije postavlja neposredna naloga
pomoči organom ljudske oblasti v pre- ,
skrbi, razkrinkavanje in onemogoča- i
nje ostankov   kapitalističnih,   špeku- j
lantskih in saboterskih elementov ▼ i
našem trgovskem aparatu. Borba proti
vsakemu birokratizmu in saboterske-
mu odnosu v vprašanjih preskrbe, na-
grajevanja, združena z objektivno in
konstruktivno toda ostro kritiko vseh
nepravilnosti, kakor tudi dajanje dobrih
konkretnih predlogov za izboljšanje de-
la na tem sektorju bo rodila velike
uspehe.
Kot nadaljnja važna naloga naših
sindikatov je ureditev otroških jasli,
domov igre in dela in mladinskih do-
mov. Skrb za delavko-mater mora biti
prav v današnjem času, ko vključuje-
mo čim več ženske delovne sile v pro-
dukcijo, na prvem mestu. Tudi na tem
sektorju je potrebno razviti vso ustvar-
jalno iniciativo delovnih množic, kakor
tudi borbo proti vsakršnemu birokrat-
skemu reševanju in nerazumevanju po-
sameznikov v našem državnem apara-
tu ali upravah podjetij.
Tekmovalni polet, ki se je s tako ve-
likanskim navdušenjem pokazal vprav
ob priliki V. kongresa KPJ bo način, s
katerim bomo izvrševali sklepe kongre-
sa in s tem pokazali v socialističnem
odnosu do dela ljubezen do Partije,
pravilnost p>olitike njenega vodstva s
tovarišem Titom na čelu. Naši delovni
ljudje so s svojim delom in i>ožrtvo-
valnimi napori v izgradnji socializma
pokazali, da so praktično že sprejeli
program Komunistične partije Jugosla-
vije kot svoj program.
Tajnik OSS tov. Ivo SvetUčič je v
svojem izčrpnem poročilu podal celot-
no delo OSS od tretjega občnega zbo-
ra do danes. Podal je točne podatke na-
rasta delavcev v Celju in okolici, kar
je znak razmaha industrije v območju
OSS v Celju. Med ostalim je tudi po-
ročal:    ^
V nekaterih podružnicah se je po
izvedbi občnih zborov skoraj stoodstot-
no spremenilo vodstvo podružnic, sicer
progresivno, vendar pa se ni takoj zna-
šlo v delu in v prvih momentih ni bilo
kos odgovorni nalogi za znižanje pol-
ne lastne cene. Vendar pa se danes že
opaža, da delujejo i>o teh podružnicah
nove in zdrave sile, katerim je dalo
članstvo vse zaupanje. To nam doka-
zujejo lepi uspehi tekmovanja za zni-
žanje polne lastne cene in znižanje
proizvodnih stroškov predkongresnega
tekmovanja in vpis ljudskega posojila.
Število naših podružnic se je pomno-
žilo od lanskega občnega zbora od 96
na 124, to je za 28 podružnic. Število
zaposlenega delavstva je naraslo od
14.388 na 17.409 ali za 21 odstotkov.
Število organiziranih je bilo lani 13.698
letos pa 16.866, kar predstavlja porast
23,16 odst Število organiziranih de-
lavcev pa je naraslo za 1,65 odst. Od
vseh zaposlenih je bilo v letu 1947
34,99 odst. žensk, letos pa znaša to šte-
vilo 31,3 odst. zaposlenih žensk na-
pram številu moške delovne sile. To
dokazuje, da so naše ženske organiza-
cije posvetile premalo truda za politič-
no prevzgojo naših žena in tako ne-
posredno vključitev v proizvodnjo.
Vendar pa je razveseljivo dejstvo, da
je letos mnogo več sindikalnih aktivi-
stov vprav med ženami, mladino in
udarniki.
V mnogih večjih podružnicah so po
sklepu IV. plenuma CO ESJ formirani
pododbori in sindikalne grupe, ki ima-
jo zelo važno vlogo v mobiliziranju de-
lavstva pri reševanju vsakodnevnih
proizvodnih vprašanj, v pogledu poli-
tičnega in kultumo-prosvetnega dviga
članstva, predvsem pa bistveno poma-
gajo organizacijskemu učvrščavanju
upravnih odborov podružnic, ustvarja-
nju novih kadrov, dviganju že usposob-
ljenih na odgovornejša mesta, na od-
bore zvez in izpopolnjevanju aparata
sindikalnega sveta.
Delo našega OSS se je prav poživilo
šele z razširitvijo plenuma našega sin-
dikalnega sveta, ko je podrobno pro-
učil sklepe II. plenuma GO ESS ter si
zadal konkretne naloge in sklepe za
bodoče delo. Naši funkcionarji se niso
zapirali več med štiri stene, temveč so
bili stalno na terenu, kjer so prouče-
vali napake v delovanju podružničnih
odborov, dajali jim smernice za pra-
vilno organizacijsko delo ter važne na-
potke za politično-idejni dvig članov v
smislu marksizma-leninizma.
Izpeljali smo široko zasnovano zim-
sko akcijo, ki je trajala do začetka
marca tega leta. V tem času se je v po-
družnicah pod vodstvom KSS oziroma
komisije za zaščito dela uspešno izvr-
šila široka akcija za izboljšanje tehnič-
ne in higienske zaščite, ki je dala or-
ganom inšpekcije dela dragocen ma-
terial za nadaljnje podrobno delo.
Poleg te akcije smo vložili mnogo
truda za izboljšanje delovne discipline,
saj je bilo v^prav celjsko področje v
^em pogledu med najslabšimi v Jugo-
slaviji. Posvetili smo mnogo pažnje Vo-
litvam v ljudske odbore in skrbeli, da ,
pridejo v naše ljudske odbore res zdra- !
ve sile iz vrst delavskega razreda, ki '
so edine lahko s svojo nekolebljivo re-
volucionarno zavestjo zmožne, da pra-
vilno zastopajo interese delovnega
ljudstva.
V avgustu prejšnjega leta smo orga-
nizirali zbirko prostovoljnih d«iamih
prispevkov predvsem pa obutve in ob-
leke za graditelje mladinske proge Sa-
mac—Sarajevo in je bilo nabranega
skupno 59.159 din. Akcija za zbiranje
želoda v oktobru pa je vispela zelo sla-
bo. Sindikalne podružnice niso uvidele
velike potrebe po živiivskih krmilih, ki
je nastala zaradi prevelike suše v prej-
šnjem letu. Nekoliko boljše je uspela
akcija za sečnjo drv. Skrajno maloma-
ren odnos do te akcije pa je takrat po-
kazala Zveza lesnih zadrug, ki je do-
pustila, da je skupina do 40 ljudi, ki je
prišla na mesto sečnje drv v gornji
Savinjski dolini, ostala brez hrane, sta-
novanja in potrebnega orodja, in se je
morala brez dela in tispeha vrniti na-
zaj. Sele, ko je bU neposredno poobla-
ščen tovariš Cančar, se je sečnja na-
daljevala, toda še zdaleka ni ta akcija
lispela tako, kakor bi morala. Razum-
ljivo, da s takim postopanjem Zveza
lesnih zadrug ni mogla pravočasno iz-
vršiti svoj plan, če je imela tak malo-
maren odnos tudi do svojih stalnih
delavcev.
Veliko nalogo je izvršil KSS tudi s
tem, ko je neposredno pomagal podruž-
nicam pri reviziji potrošniških potrdil
in razporejanju delavcev v nove po-
trošniške razrede. Akcija za zbiranje
pomoči za goriške otroke je za-
radi premale popularnosti in agitacije
naših aktivistov slabo uspela, saj je bi-
lo zbranih komaj 94,600 din. Mnogo
večjo zavednost pa je pokazalo sindi-
kalno članstvo ob priliki zbiranja pri-
spevkov za pomoč grškemu demokra-
tičnemu ljudstvu. V kratkem času je
bilo zbranih 327.859 din ter večje koli-
čine obleke, obutve, perila in živeža.
Ustanovili smo posebno komisijo za da-
janje iniciative v propagandi in popu-
larizaciji zadružnih domov, ki je do-
segla znatne uspehe, saj je vsaka od
naših podružnic sprejela visoke obve-
ze za prostovoljno delo. Kmalu za tem
pa je ta komisija prešla v novo formi-
rani štab delovnih brigad, ki je z uspe-
hom prevzel vodstvo delovnih brigad,
ki so bile formirane skoraj v vseh po-
družnicah.
Največje in najtežje delo našega
sindikalnega sveta pa je nedvomno
bila v tekočem letu organizacija in iz-
vedba demokratičnih volitev v nižje in
srednje sindikalne forume. Nadalje
vpis ljudskega posojila, v katerem smo
dosegli prav lep uspeh, saj je 16.295
članov naših podružnic vpisalo znesek
13,040.000 din!
Iz kultumo-prosvetnega poročila' je
razvidno, da so bila ustanovljena štiri
kulturno-prosvetna društva, ki so v
svoji sredi povezala že obstoječe, toda
do sedaj raztresene skupine, godbe,
pevske zbore in dramatske skupine. Pri
tem je bilo treba premagati marsika-
tero prepreko in težavo, zlasti v pogle-
du nerazumevanja s strani nekaterih
kultumo-umetniških skupin, bile pa so
tudi storjene izvestne napake z ozirom
na organizacijske prijeme pri samem
ustanavljanju, saj je spočetka izgleda-
lo, da naj bo vsa dejavnost monopoli-
zirana in skoncentrirana v teh dru-
štvih in na ta način onemogočena de-
javnost skupinam v posameznih po-
družnicah.
Največja ovira za nemoten razvoj de-
lovanja naših društev pa je nedvomno
pomanjkanje primernega prostora.
Kljub temu pa dosegajo društva kakor
Ivo Ključar, France Prešeren in Ivan
Cankar izvestne uspehe v umetniškem
oblikovanju, medtem ko se društvo
Maksim Gorki še vedno bori z notra-
njo organizacijsko ureditvijo, zaradi
tega ne kaže posebnih uspehov.
Lahko trdimo, da večino članov na-
ših osnovnih organizacij zajema katera
koli od oblik našega dela, pa naj bo to
v pogledu agitacije, ideološke vzgoge,
preko različnih tečajev, predavanj in
posvetovanj, ko se naši člani tudi v
vedno večji meri poslužujejo knjižnic
v svojih podružnicah in javnih ljud-
skih knjižnic.
Uspehi na kultumo-prosvetnem -po-
lju so izostali tam, kjer je vsa teža in
vsa odgovornost za kultumo-prosvetno
delo ležala izključno na kultumo-pro-
svetnem referentu podružnice, čemur
je v mnogih primerih tudi vzrok ne-
stalnosti naših kadrov. V tem in pa v
škodljivi apolitičnosti, ki se še drži na-
ših aktivistov, leži vzrok, da naša kul-
turno-prosvetna dejavnost še ni v ce-
loti dobila izraza jasne Idejno-politične
opredelitv'e, kakršna je kultumo-pro-
svetnemu delu v izgradnji socializma
potrebna.
Komisijo za socialno zavarovanje in
oddih j'e vodila zavest, da je skrb za
človeka eden izmed glavnih ciljev so-
Nadaljevanj« na drugi strani.
Kakor pri vseh akcijah, tako tudi pri odkupu
žita so mali in srednji kmetje najboljši
v ponedeljek je pričela druga etapa
naše najvažnejše gospodarske akcije:
odkup žita v obrobnih predelih okraja
Celje-okolica. Oživelo je čez 20 zbiral-
nic: v Storah, Svetini, Višnji vasi,
Dramljah, Bučah, Dobrni, Rimskih top-
licah. Sv. Janžu, Jeronimu in drugod.
Spet je velik del kmetov celjske oko-
lice pristopil k izpolnitvi obvez do
skupnosti in prispeval svoj delež h
graditvi nove (i-užbene ureditve.
Kmetje, ki so pri oddaji na vrsti v
tem tednu, ne kažejo nič manj zanosa
pri izpolnjevanju svojih dolžnosti kot
njihovi vrstniki v dolinah, ki so prejš-
nji teden zaključili odkup dva dni pred
rokom. Tudi zdaj so prvi dan oddali
vse obveze in kontrahirane količine v
{ več krajevnih odborih. Tako v Kuret-
j nem že do 11. ure dopoldne, malo kas-
neje v Rifengozdu, v Debrem, Rečici,
Marijagradcu in drugod. Hribovci so
večkrat pokazali svojo vestnost in vo-
ljo, da dajo za delovnega človeka od
najboljšega pridelka. Tov. Dergan
Frančiška, ki je doma sama z otrokom,
je pripeljala tako lepo rž, da jo je bilo
veselje gledati. Čeprav ima dela čez
mero, je pridelek zvečer pred oddajo
skrbno prebrala in očistila. Ko je teht-
nica pokazala več kot je kontrahirala,
je izjavila: »Ni treba odmeriti!« Dru-
gače je pri nekaterih velikih posestni-
kih. Pri teh gre večkrat do kilograma
natančno in slišijo se izjave: »Niti kile
več, kot sem zapisal!« Tako je bilo,
ko je pripeljal svoje žito posetnik Go-
tar iz Tremerja in Cencl Vinko, ki po-
seduje 87 ha zemlje, pa svoji obvezi še
ni zadostil, čeprav ima v vasi najlepši
pridelek.
Med kraji, ki so drugi dan odkupa
zadostili oddaji, je tudi Sv. Jurij ob
Taboru, ki je imel oddati precejšnjo
količino. Prineseno žito spada med naj-
lepši pridelek v okraju. Na upravi od-
kupa pravijo, da je rprekrasno«.
Zbiralnica v Sv. Vidu pri Grobelnem
je med vsemi, ki so sedaj aktivne, naj-
lepše urejena in se da primerjati samo
z ono v Vojniku, ki je prednjačila v
prvi etapi odkupa. Najboljša je tudi v
pogledu evidence in dostavljanja F>oro-
čil. 2e v torek so jim do 20.590 kg
manjkali le še 3 odstotki. Pridelovalci
so se točno držali časovnega plana in
nihče ni čakal več kot 10 minut, da je
prišel na vrsto. Le avto, ki je bil po-
slan od »Žita« po prevzem blaga, je
delo nekoliko zavrl.
Kot prejšnji .teden, tudi te dni pre-
segamo dnevne norme v okrajnem me-
rilu odkupa. V torek je bilo oddanega
3126 kg presežka, v sredo pa že 31.044
kg, kar je najboljše jamstvo, da bomo
celoten plan odkupa, ki se bo nadalje-
val prihodnji teden za območja, kjer
je žito dozorelo najkasneje — tudi pred
rokom izpolnili in presegli.
Pri vseh uspehih, težavah in prizade-
vanju, da zberemo samo polnovreden
pridelek, pa je treba paziti, da ne za-
idemo v drugo skrajnost: da bi pre-
zrli objektivne težave posameznih po-
štenih pridelovalcev. Nekaj takega se
je zgodilo v zbiralnici za Debro, v Tur-
kovem mlinu. Tja je prinesel svoj pri-
delek partizanski invalid Ulaga iz Sliv-
nega. Ker sam težko dela in nima do-
ma delovnih moči, ni mogel soržice ta-
ko očistili, kot bi bilo potrebno. Zato
pa je prinesel 12 kg več, kot je kon-
trahiral in pojasnil, da je pripravljen
še dodati, če bo potrebno. Mesto da bi
v zbiralnici upoštevali njegovo invalid-
nost in dobro voljo, da pomanjkljivost
nadoknadi z večjo količino ter dali pri-
nesen pridelek v čistilnik — so poslali
invalida s prinesenim blagom nazaj
domov. Sele član okrajne uprave od-
kupa je nepravilnost deloma popravil,
ko je šel sam do tov. Ulage in prevzel
zavrnjeno soržico. P. J.
Glavna naloga Zveze borcev je napeti
vse sile za zgraditev socializma
Pretekli teden so se zbrali na svojem
prvem zboru odposlanci krajevnih od-
borov Zveze borcev mesta Celja, da si
zadajo nalogo za uspešno delo terenskih ,
odborov in izvolijo nov Mestni odbor
Zveze, ki se je zaradi premestitve ne-
katerih članov odbora občutno zmanj-
šal. Delegate je pozdravil dosedanji
predsednik Mestnega odbora Zveze tov.
Kokalj Stane, ki je v uvodnem govoru
podal kratke ugotovitve z zasedanja
V. kongresa KPJ, značilne odlomke iz
referatov in diskusije, ter znova potrdil
pravilno linijo E>olitike, ki jo vodi KPJ
s tov. Titom na čelu. ki vodi vse jugo-
slovanske narode z naglimi koraki v so-
cializem.
'»Nikdar in nikjer ne zanikamo, da
brez SZ ne bi bilo naše svobode« je de-
jal tov. Kokalj. SZ nam je bila učite-
ljica in nam bo, klevetniki pa bodo
morali na koncu priznati, da je bila
Partija na pravi poti in nas je uspeš-
no vodila v socializem.
O organizacijskem stanju Mestne or-
ganizacije Zveze borcev je govoril tov.
Melik Gojmir, dosedanji tajnik, ki je
nakazal glavne naloge terenskih odbo-
rov ZB, ki se nanašajo predvsem na
razširitev organizacije s sprejtuom n -
vih članov in ustanovitev novih odbo-
rov. Številčno stanje članov je pred I.
kongresom ZB sicer naraslo, vendar še
niso zajeti vsi aktivni borci in aktivisti
NOB.
Organizacija ZB na področju Celje-
mesto šteje blizu 500 članov, od tega je
zajetih v Krajevne odbore Zveze I.
centra 140 članov, II. centra 52, v od-
boru ZB Breg 76 članov, Medlog 38
članov. Gaber je 120 članov. Dolgo polje
pa je doslej poročalo Mestnemu odboru
šele o sprejetju 19 članov.
Pred vsemi krajevnimi organizacija-
mi stoji trenutno najvažnejša naloga:
razširitev organizacij in številčno dvig-
niti do 900 registriranih članov.
V nov mestni odbor je bil soglasno iz-
voljen za predsednika tov. Kokalj Sta-
ne, partizan iz leta 1941," star borec za
delavske pravice in tov. Melik Gojmir,
org. sekretar KP mesta Celja. Novo iz-
voljen je bil podpredsednik tov. Baloh
in ostali člani odbora.
Pri predlogih iz diskusije so delegati
sprejeli sklepe o reorganizaciji in raz-
širitvi krajevnih odborov ZB. Obvezali
so se, stati v prvih vrstah borbe za
plan in v zvezi s tem boriti se za zni-
žanje proizvodnih stroškov, za dvig
hektarskega donosa in mobilizacijo vse
razpoložljive delovne sile. Razen tega
so se obvezali razviti najširšo samoini-
ciativo za popularizacijo in študij gra-
diva V. kongresa KPJ.
Stran 2.1
CEUSKi TtDMK
Leio I.*— Slev. 25
Nadaljevanje
cialistične družbene ureditve. Tesno je
bila povezana z ustanovama socialnega
zavarovanja in zvezo zdravstvenih de-
lavcev z namenom, da slehernega de-
lavca spozna s pozitivnimi svojstvi na-
šega novega socialnega zavarovanja, da
mu prikaže bistveno razliko med za-
varovanjem delavcev nekdaj in danes,
ko vlada ljudska oblast. Komisija je
priredila 35 predavanj po podružnicah,
kjer je skupno zajela 2353 članov. V
glavnem se je na teh predavanjih ob-
ravnavalo probleme znižanja števila
bolnih, proti brezvestnemu izkoriščanju
socialnega zavarovanja in pravilno ra-
zumevanje ustanovitve službe tovariške
pomoči po podružnicah. Vendar lahko
ugotovimo, da je bil interes po podruž-
nicah za predavanja zelo majhen. Pre-
malo skrbi pa je komisija posvečala za
otroške jasli, mladinske domove in do-
move igre in dela in skrbi za pravilno
izkoriščanje letnih dopustov. Prav ma-
lo pa je komisija naredila pri pravil-
nem ustanavljanju in delovanju refe-
rentov po posameznih podružnicah.
Zdravstvenih predavanj po podružni-
cah je bilo vsega 8, ki so bila skrbno
pripravljena, le obisk ni bil zadovo-
ljiv. Mnogo napak pa se je dogajalo pri
izkoriščanju letnih dopustov in so se
dogajali primeri, da so bili meseci v
letu, ko noben delavec ni bil na do-
pustu, dočim v drugih mesecih preveč
naenkrat.
Komisija za tarifo in tekmovanje je
štela sedem članov in je imela redne
seje dvakrat mesečno. Delovanje te
komisije je bilo v začetku zelo plodno
in živo, dočim je pozneje popustilo.
Sklicevala je posvetovalne sestanke po
podružnicah, kjer so se v glavnem ba-
vili o problemu norm in plač. Povpreč-
na udeležba podružnic na teh sestankih
j« bila 40 odstotna. Komisija je mo-
rala večkrat na teren in na licu me-
sta reševati razna vprašanja. Ugotav-
ljala je tanje v uvajanju norm, mla-
dinskih delovnih brigad, katere so po-
nekod pokazale žc lepe uspehe in v
tem prednjači vsekakor Tovarna emaj-
lirane posode v Celju, ki ima dosedaj
ustanovljenih 27 delovnih brigad. Mno-
go iniciative je komisija dala tudi po-
družnicam pri organizaciji proizvodnih
posvetovanj in uvedbi notranjih pla-
nov. Lep uspeh je dosegla tudi pri da-
janju nasvetov in pomoči pri oorbi za
znižanje proizvodnih stroškov. Da so
delovni kolektivi v predkongresnem
tekmovanju dosegli lepe rezultate, je
velika zasluga tudi te komisija. Mnogo
je naraslo tudi število udarnikov in si-
cer za 259 odstotkov.
Komisija za iznajdbe in racionaliza-
cijo je razumela važnost racionalizator-
stva za uspešno dosego petletnega pla-
na. Vložila je v svoje delo mnogo na-
porov in tako dosegla prilične uspehe.
Do maja letos so bili na našem področ-
ju koma 4 racionalizatorji, dočim jih
danes la iko beležimo vgega 16.
Naloga komisije za preskrbo in sta-
novanje pri našem sindikalnem svetu
bi morala biti, da daje iniciativo za
ustanavljanje obratnih magazinov, de-
lavsko-nameščenskih zadrug ter usta-
navljanje in pravilno vodenje obratnih
ekonomij. Komisija bi tudi morala vo-
diti nadzor nad pravilnim izvajanjem
potrošniških potrdil ter +udi v vsakem
pogledu tesno sodelovati z organi ljud-
ske oblasti pri njihovih naporih za pra-
vilno preskrbo širokih delavskih mno-
žic. Komisija pa te naloge ni izvršila
v popolnosti, kar je v veliki meri kriv-
s prve strani.
da predsednika korodsije tov. Ošo Mi-
lana, ki se je v glavnem največ pečal z
razdeljevanjem kontingentov blaga, do-
deljenega od višjih forumov po sindi-
kalni liniji. Zaradi kontrole dodeljeva-
nja stanovanj je imela komisija stalna
dva zastopnika pri stanovanjski komi-
siji pri MLO.
Komisija za zaščito dela je tesno so-
delovala z inšpiBkcijo za delo na okraju
Celje-mesto in Celje-okolica ter ime-
la več posvetovanj z delavskimi in-
špektorji kakor tudi s komisijami za
zaščito dela. Delavski inšpektorji po
podružnicah kakor tudi komisije za za-
ščito dela niso izpolnjevale svoje na-
loge tako kakor bi morale. To pa v
glavnem zaradi tega, ker se niso zave-
dale nalog in dolžnosti ter se tudi niso
odzivali vabilom na sestanke, kjer bi
dobivali potrebne nasvete. Lep uspeh
je dosegla komisija po podružnicah s
tem, da je z izučevanjem obratnih bol-
ničark in bolničarjev znižala obratne
nesreče po podjetjih. Tečaj, ki se je
vršil pri MORK, je lepo uspel. Komi-
sija je posredovala tudi pri nekaterih
sporih, ki so se rešili' povoljno.
Vsekakor pa je komisija za fizkulturo
in šport dosegla dosedaj zelo velike in
lepe uspehe. Komisija je delovala v
zvezi z vsemi fizkultumimi forumi v
Celju, saj so bil fizkulturniki v aktiv-
nih podružnicah obenem člani matič-
nega društva Kladivarja. Komisija je
priredila razne športne manifestacije,
fizkulturne parade, od množičnih fiz-
kulturnih prireditev do vrhunskih kva-
litetnih športnih mitingov. Napake je
komisija delala v tem, da ni takoj za-
grabila za mladi kader in na njem za-
čela graditi, kar se je pozneje močno
poznalo. Priredila je tečaj za splošno
! telesno vzgojo iz vsega območja, ude-
1 ležili so se ga člani povečinoma tovar-
niških fizkultumih aktivov. Tečaj pa
kljub temu ni žel zadovoljivega uspeha
zaradi tega, ker se sindikalne podruž-
nice niso zavedale osnovnih nalog sploš-
ne telesne vzgoje med našim delavskim
ljudstvom. — V lanskem letu v Celju
ni bilo nobenih večjih fizkultumih
gradenj. Parcel za fizkulturne objekte
imamo dovolj. Začeli smo graditi pla-
valni bazen, pri katerem izkopu so so-
delovale tudi sindikalne podružnice ter
ga dokončno izkopale. Nismo pa dobili
potrebnega materiala za nadaljno grad-
njo in je delo obstalo. Predvideno pa
je, da bo letos bazen gotov in dela na
njem dobro napredujejo.
Pripravlja se gradnja velikega šport-
nega stadiona na terenu pri Tkalnici
hlačevine, ker se na sedanjem štadio-
nu Borisa Kidriča gradi nova tovarna
za proizvodnjo organskih barvil.
Iz finančnega poročila je bilo razvid-
no, da je bilo skupno dohodkov 532.066
ter izdatkov 283.471,94 din in znaša sal-
do 248.593,96 dinarjev.
Po referatih je sledila diskusija, v
katero so pridno posegali delegati in
tako obdelali probleme sindikalnih ix>-
družnic v območju OSS v Celju.
Ker se je zaradi diskusije in predol-
gih volitev občni zbor nekoliko zavle-
j kel, je bilo soglasno sklenjeno, da bo
■ sklepe, katere bi moral občini zbor
sprejeti, sprejel novoizvoljeni plenum
OSS, ki bo zasedal v teku prihodnjega
tedna.
Bile so poslane pozdravne brzojavke
CO ESJ in GOESS ter CKKPJ in CK
KPS.
Štefan Dervarič
Pri gradnji zadružnih domov je misliti tudi na
politično in kulturno izgrajevanje vasi
V resnici smo lahko ponosni iik
like uspehe, ki smo jih dosegli na po-
lju zadružništva splošno in pri gradnji
zadružnih domov še posebej. Na tisoče
kubikov raznega materiala, na deset-
tisoče izvršenih delovnih ur, delovne
brigade in končno vse storjeno delo na
gradiliščih nam priča o visoki zavesti
vseh delovnih ljudi, to je prepričljiv
dokaz življenja sposobnosti in nepre-
magljive moči naše OF pod vodstvom
KPJ, katera jo na čelu delovnih mno-
žic.
Brez števila je svetlih primerov pre-
danosti, požrtvovalnosti, socialističnega
tekmovanja povsod, kjer se gradijo za-
družni domovi. Vendar se mi zdi, da
posvečamo pri nas zadružništvu pre-
malo pozornosti, verjetno ne razumejo
niti vsi odgovorni ljudje, da dobiva
gradnja zadružnih domov tudi v okra-
ju Celje-okolica glede na gospodarstvo
in kmetijstvo še prav poseben pomen.
Imamo primere (in teh je na žalost
mnogo več, da celo naši aktivisti na-
sedajo škodljivim teorijam, kot n. pr.
da v Petrovčah, Ar j i vasi, Sv. Jurju ni
treba graditi zadružnih domov, ker so
to tako gospodarsko močnejši kraji).
Takoj za tem pa ugotavljamo drugo
nasprotje, češ, v Planinski vasi, na
Klancu, v Lisični itd. se ne da graditi,
ker baje niso dovolj gospodarsko moč-
ni kraji. Vsakomur izmed vas je pa
dobro poznano, da je ravno načelo pri
gradnji zadružnih domov opiranje na
lastne sile graditeljev, to je pomoč
kmetov, potem pa tudi podpora ljud-
ske oblasti. Seveda je tu še več zna-
nih, pa tudi novih parol in teorij, ka-
tere širijo razni sanjači, ki postajajo
\'edno bolj fantastični in smešni v svo-
jem mišljenju, da bodo zavrli razvoj
naše dežele. Seveda tem teorijam in
parolam mnogokrat nasedejo tudi naši
aktivisti, predvsem krajevni, ker se pač
za borbo proti sovražnikom socializma
ne oborožujejo dovolj z nepremaglji-
vim orožjem — z naukom marksizma-
leninizma. Stvar je namreč v tem, da
ti ljudje ne razumejo dovolj temeljne-
ga pomena, ki ga ima politični boj de-
lavskega razreda za likvidacijo i2dcori-
ščevalskih kapitalističnih ostankov, ka-
tere pa najdemo še v največji meri pri
nas ravno na vasi (bogati kmetje).
V naši deželi gradimo boljšo bodoč-
nost, mi gradimo socializem. Vendar
socializem ne moremo graditi samo
enostransko (n. pr. v industriji), tem^"
več povezano z vso gospodarsko in kul-
turno dejavnostjo. Imeti moramo ved-
no pred očmi tudi naloge splošnega go-
spodarskega in kulturnega dviga naše-
ga kmetijstva, katero pa še močno za-
ostaja za našo industrijo. Da bi ravno
v tem pogledu gospodarsko in kultur-
no dvignili našo vas, naše kmečke
množice, smo pristopili h gradnji za-
družnih domov. Saj ravno gradnja za-
družnih domov dviga politično zavest
naših kmečkih množic in dokazuje
kmečkemu človeku, kako se da z zdru-
ženimi močmi mnogo več narediti, da
zadružništvo pospešuje graditev socia-;
lizma. Toda napačno bi bilo misliti, da
pomeni zadružni dom že socializem,
vendar je to neprecenljiva osnova. Te
okolnosti namreč nekateri funkcionarji
na vasi ne znajo dovolj ceniti. Gradnjo
zadružnih domov pri nas omalovažuje-
J5»_kot da je to naloga drugorazredne-
ga značaja, kljub temu. da je že več-
krat poudarjeno od naših najvišjih vo-
diteljev, ^ia je gradnja zadružnih do-
mov letos največja in najvažnejša ak-
cija Ljudske fronte. Razumeti moramo
to, da ravno gradnja zadružnih domov
omogoča praktično sodelovanje kmeč-
kim množicam pri gradnji socializma,
da je to zelo preprost, lahek in kmetu
dostopen način prehoda k novemu bolj-
šemu načinu dela in življenja.
Nikakor pa še ni dovolj, da se kmeta
pritegne samo k fizičnemu delu h grad-
nji zadružnega doma. Veljala bi v tem
primeru parola »Mi gradimo zadružne
domove — zadružni domovi gradijo
nas«. Naši kmetje sodelujejo pri grad-
nji tudi z denarnimi prihranki, pri tem
pa tudi žrtvujejo del svojih bonov, ka-
tere dobivajo za prodane pridelke po
vezanih cenah. To so zelo prepričljivi
dokazi, da se kmet otresa za njega ta-
ko značilnega egoizma, pri tem pa spo-
znava prednosti zadružništva.
Sedaj moramo doumeti, da je zadruž-
ništvo potrebno vse podpore ne samci,
od strani države, pač pa tudi od strani
kmetov samih. Saj kmet bo za vse to
tudi primerno nagrajen, kajti vse to
koristno delo, ki ga vršimo danes, bo
rodilo bogate sadove, katerih bo dele-
žen v največja meri ravno naš deloven,
novi Jugoslaviji predan kmet. Tega se
naši delovni ljudje na vasi tudi že za-
vedajo, zato postaja gradnja zadružnih
domov vedno bolj množična.
I*otrebno je narediti vse, da bod;0
naši krajevni aktivisti sposc^ni in
voljni dokazati našim kmečkim množi-
cam ugodnosti, katere nudi sploSno so-
delovanje v zadružništvu in da bodo
te ugodnosti tudi znali izkoristiti. —
Občni zbor OZKZ, ki se je vršil na
okraju Celje-okolica dne 14. avgusta je
! namreč jasno pokazal, da vseh ugod-
' nosti zadružništva naš kmet do danes
še z daleka ne zna izkoriščati.
Gre končno tudi za to,   da bodo
naše kmečke množice še mnogo bolj
utrjevale politično zavest in vero v na-
šo slavno KPJ, s katero bomo izvedli
vsako nalogo,
j    Danes se gre namreč za to, da do-
I končno  razkrijemo tiste prikrite so-
i vražnike delovnih ljudi, kateri se na
i jeziku strinjajo z gradnjo socializma,
' a v dejanjih pa neprestano   rovarijo
■ proti ljudski oblasti, pa naj bo to v
: naših upravnih odborih kmečkih  za-
I drug, v KLO ali pa kjer koli drugje.
I    Mislim, da poleg vseh nalog pri grad-
' nji zadružnih domov ne bi smeli nikoli
niti za trenutek pozabiti na dve nalogi,
ki sta velikega pomena. Prva naloga je
preizkusiti   ves   aparat od KLO,   pa
upravnih  odborov  KZ   in  uprav  za
gradnjo zadružnih domov. Druga nalo-
ga pa je stalno politično kulturno dvi-
ganje naših kmečkih množic, katere se
učijo ravno pri gradnji sodelovanja in
povezovanja na zadružni podlagi.
Bremše Slavko
Druga celjska mladinska brigada
v tekmovalnih dneh na ..Avtostradi"
Komaj smo zaključili zmagovito tek-
movanje v čast V. kongresu KPJ, smo
sprejeli obveze za nadaljnje desetdnev-
no tekmovanje. Naša brigada je dobila
v desetdnevnem nalogu izkopati in pre-
voziti v nasip 2.645 m* zenilje in oči-
stiti 1359 m^ humusa. Od tega smo v
petih dneh izvozili na nasip 2655 m zem-
lje. Po nalogu nam preostane le še
majhna količina humusa in tako upa-
mo, da bomo svojo desetdnevno nalogo
izvršili pred določenim rokom. Kot pri-
mer našega dela naj navedem delovni
uspeh na dan 7. avgusta 1948, ko je bi-
lo treba po normi izkopati in prevoziti
375 m^ zemlje, naša brigadna obveza je
bila 500 m^, izvršili pa smo 650 m^*.
V tem desetdnevnem tekmovanju nam
je uspelo razviti tekmovanje med če-
tami, trojkami, četvorkami in med po-
edinci do take višine kot je doslej še ni
bilo. Na terenu ima vsaka četa svojega
statističarja, ki po zabeleženih samo-
kolnicah vsako uro izračuna število
kubikov. Nato imamo na terenu uro. ki
kaže z enim kazalcem normo, z drugim
obvezo, a tretjega' vsako uro premak-
nemo po številu izkopanih in prevože-
nih kubikov naprej. Tako vemo vsako
uro, koliko imamo še narediti.
Desetdnevno tekmovanje od 2. do 12.
avgusta 1948 je zajelo tudi ostala polja
dela. Doseženi so lepi uspehi na fizkul-
tumem, posebno pa pri kulturno pro-
svetnem delu. Obveze na tem polju dela
so večinoma izvršene. Ustanovili smo
diletantske grupo. Pevski zbor pa se
pripravlja na deonični festival, ki bo
15. avgusta 1948.
Tako delamo in žanjemo uspehe, tek-
mujemo za izgraditev 120 km dolgo av-
tostrado »Bratstva — edinstva« do
29. novembra 1948. V. M.
Ali je to tovariški odnos?
Vsi vemo, da so v preskrbi z materia- ,
lom težkoče. Razna podjetja in zadruge
pa  imajo dolžnost urediti razdelitev
materiala pravilno — na bazi enakosti
Predvsem pa morajo biti tovariški do
strank. Nepriljudnost in groba zadirč-
nost v naših ljudskih podjetjih nista i
niti najmanj na mestu in kažeta samo i
popolno    nerazumevanje    prizadevanj
delovnega človeka.  Vsa  podjetja  pri
nas so zaradi delovnih ljudi — in kot i
taka njim odgovorna. Tolikokrat se je
že o tem pisalo, na sestankih govorilo
— in vendar se še najdejo podjetja in
uslužbenci, ki tega ne vedo! ■,
Pred dnevi sem šel v čevljarsko in-
validsko podjetje, da bi dobil čevlje,
ki so bili oddani 3. maja t. 1. v po-
pravilo in sem uslužbencu v sprejem-
nici izročil kontrolni listek. Po dolgem,
napornem preiskovanju polic čevljev
ni našel. Z nejevoljo in precejšnjo ne-
prijaznostjo mi je izjavil, da še niso
popravljeni, ker ni usnja. Ko sem mu
pokazal na polici čevlje, ki so bili po-
pravljeni z usnjem, je vzrojil. Vljudno
sem ga opomnil, da naj se takih metod
pri odpravljanju strank odvadi. Toda
še huje je vzrojil. (Cemu le? Se je
morda čutil krivega?) Meni je bilo to
že preveč in sem zahteval pritožno
knjigo. Zmagoslavno in energično mi
je zavpil, da pritožne knjige pri njih
ni! Ko sem ga vprašal, zakaj tako rjo-
ve, mi je pa zabrusil, da je to njegova
navada. (Mnenja sem, da ljudje s ta-
kimi »navadami« ne spadajo na tako
mesto.) Ko sem mu razložil, da kljub
temu zahtevam pritožno knjigo, ker
bom v nasprotnem primeru primoran
vso stvar objaviti v časopisu — mi je
porogljivo dejal, da lahko tudi foto-
grafiram. Res vzoren primer vljudno-
sti!
Hotel sem poizkusiti še pri uprav-
niku podjetja. Sreča mi ni bila naklo-
njena — ob 9,30 mojstra ni bilo v de-
lavnici. Eden izmed osebja mi je po-
jasnil, da ne ve, kje je. Torej sem nje-
mu zaupal, da bi rad čevlje, ki so bili
oddani 3. maja. Sel je z menoj v spre-
jenmico in brez uspeha iskal najprej
po najbolj zaprašenih kotih, nato po
policah — zaman. Kontrolni listič z za-
poredno številko, police — in tak vzo-
ren red!
Ker jaz nisem poznal oblike čevljev,
sva odložila iskanje na popoldne, ko
sem prinesel njih točen opis.
Sedaj se pa vprašam, kako si lahko
dovoli človek, ki je nastavljen v ljud-
skem podjetju tako obnašanje — in
drugič, kako to, da je nastavljen člo-
vek s takimi navadami (kot sam trdi)
za sprejem strank. In tretjič: kako je
s pritožno knjigo? Mar Invalidsko čev-
ljarsko podjetje nikomur ni odgovor-
no? K. B.
UinOBRRDniŠTUO
in KLETRRSTUO
Naši vinogradniki se po večini ne
zavedajo, da že trgatev odloča o kvali-
teti mošta in vina.
Vse premalo pazijo na čistočo z vsem
kar pride v stik z grozdjem.
V zmoti so oni, kateri mislijo, da vre-
nje mošta izloča nesnago. Nasprotno,
škodljivi mikrobi in nesnaga se pre-
nese iz mošta na vino, katere tudi s
kemičnimi pripomočki, brez škode na
prijeten okus (aroma) ne moremo od-
praviti. V letih kakor letos, ko so se
vsled preobilnih padavin pojavile vse
mogoče bolezni na trsju in grozdju, je
treba pred glavno trgatvijo, spodbirati
vso bolano grozdje, odbrati nagnite po
oidiju bolane rjave in počrnele jagode.
Vse to spodbrano grozdje sprešamo, ta-
koj samo zase in spravimo v poseben
sod, preden začne vreti sod z vsebino
dobro zažveplamo in zabijemo, s tem
preprečimo vrenje. Po nekaj dneh, ko
se je gosteča usedla, pretočimo v čisti
sod, kateremu pridenemo umetne vrel-
ne glivice (umetne vrelne glivice pre-
nesejo žveplo. Naročajo se: Vinarska
postaja v Zagrebu, Kačičeva ul. 9, vsa-
ki pošiljki je priloženo navodilo.)
V letih, ko so vinogradi napadeni po
gnilobi in plesnobi, napredni vinograd-
niki vso vrenje vršijo potom plemenitih
vrelnih glivic, s tem mnogo zboljšajo
kvaliteto vina. Tako vino se čisti, med
tem ko bolano grozdje, ki ima neprije-
ten okus in je rjavo počrni in se rado
kvari.
Ko se bliža glavna trgatev, naj bode
največja skrb vinogradnika, snaga v
kleti, snaga orodja, ki pride v stik z
grozdjem. Povod vinske bolezni so mi-
krobi, organizmi, katere moramo videti
samo potom mikroskopa.
Mikrobi pridejo v mošt ali vino od
nečistega grozdja, ali nečistih sodov in
drugega orodja, katerega uporabljamo
pri trgatvi, prešanju in pozneje ko
mošt vre, pa še pri pretakanju, ako
klet pred trgatvijo ni bila dobro raz-
kužena, očiščena in prezračena. Pred
trgatvijo se morajo očistiti vse stiskal-
nice, vinska posoda, kadi, vedrice in
grozdni mlini. Najprej je treba povsod
s suho krpo zbrisati prah in plesnobo,
nato v vreli vodi skuhati sode. Ako
sodo nimamo, vzamemo živo apno, ga
namočimo v vodi in z vodnato ščetko
dobro očistimo in izperemo. Tudi ku-
hinjska sol (1 kg na 101 vode) je dobro
čistilo. Ko smo vse to očistili jih je tre-
ba z navadno studenčnico tako dolgo
prati, da je vse čisto, na kar na soncu
posušiti.
Klet naj se pred trgatvijo vedno z
apnom preboli, ako pa to ni mogoče,
zapremo vsa okna in odprtine. V klet
postavimo pločevino s par kilogrami
žvepla, ki je lahko tudi v prahu. Žvep-
lo zažgemo, vrata dobro zapremo in pu-
stimo klet najmanj 24 ur zaprto. Nato
vse odpremo, pustimo v klet zrak in
sončne žarke.
Pripravljeno klet in posodo še enkrat
pregledamo, da ne bodo prišli v stik z
grozdjem ali moštom železni deli; vi-
j jaki na vratih itd. Te znotraj zalijemo
j z vročo smolo, ravno tako vse železne
I dele gnezda pri stiskalnici in sploh vso
i pločevino, ki pride v dotik z grozdjem
j in moštom.   Treba je očistiti grozdni
j mlin, prav posebej pa železne dele od
i rje in druge nesnage. Ce ni pri rokah
: emajliranega, kemično čistega laka, si
: pomagamo s parafinom, ki se uporablja
j za parafimiranje sodov.
■    S trgatvijo se ne smemo prenagliti,
vsak dan nam prinaša dobiček na slad-
korju. Dober vinogradnik ve točno, ko-
liko pridobi grozdje vsak dan na slad-
korju. To preizlcusimo s tem, da stis-
nemo grozd in na sladkorni vagi ugo-
tovimo sladkorno stopnjo.
V lepih toplih sončnih jesenskih dne-
vih, pridobi grozdje dnevno 1% slad-
korja.
Ob trgatvi se grozdje prenaša iz vi-
nograda preden se ugreje. Zelo škodlji-
vo je, če se grozdje pari in ugreje, ker
dobi neprijeten okus po zatohlini.
Za to naj se nabrano grozdje čim
I prej melje in spravi v stiskalnico, ra-
zen rdečih ali črnih vin, katerim ho-
čemo pridobiti več tanina in bolj temno
barvo. .
Važna je temperatura kleti; brez po-
trebne toplote mošt ne vre. F>revisoka
toplota pa škoduje in kvari vino, naj-
boljša je začetna temperatura 17" C,
ker mošt sam od sebe ugreva klet, po-
sebno, če je vkletena večja množina.
Paziti moramo, da toplota kleti ne pre-
korači 25" C, kar bi kvarno uplivalo na
vrenje. V tem slučaju moramo toploto
! ali znižati z zračenjem, če pa je toplota
I prenizka jo je treba zvišati. Važno v
j času vrenja je držati enakomerno to-
ploto, dokler mošt povsem ne prevre.
Pri pravilni toploti mošt nekaj dni div-
je vre, potem preide v tiho vrenje. Pri
divjem vrenju pustimo (odvisno od ve-
likosti soda) prazen prostor za vrenje
in nataknemo vrelno veho, nikakor pa
mošt ne sme vreti v odprtem sodu.
Pri vinogradnikih se je udomačila gr-
da navada, da pri prehodu iz burnega
v tiho vrenje mošt dobro zažveplajo,
s tem preprečijo tiho vrenje in zabra-
nijo še ostali sladkor v moštu preiti v
alkohol. Res se ohrani vinu sladki okus,
ki pa je zoprn in škodljiv zdravju. Ta-
ko vino mora spomladi ponovno vreti
in se rado pokvari. Strokovnjak, ki po-
kusi tako vino, ima takoj spričevalo in
vrednost vinogradnika. Ko prehaja
mošt iz burnega v tiho vrenje, se sodi
dopolnijo, to se ponavlja vse do časa,
dokler mošt popolnoma ne prevre. Nato
pustimo vino počivati, da se usede in
izčisti, na kar pridemo na prvi pretok.
Na Ostrožnem so še vedno napisi,
ki bi že zdavnaj morali izginiti
Pred nekaj dnevi sem se peljal po
Ostrožnem proti Celju. Ker mi je rav-
no zmanjkalo vžigalic, sem hotel za-
viti v malo prodajalnico na levi strani
ceste, nad vrati katere visi tabla »Do-
linšek Frančiška — trgovina«. Toda žal
v lokal nisem mogel priti, ker so bila
vrata zaprta. Ko sem se med potjo in-
formiral kdaj je ta prodajalna odprta,
mi je bilo pojasnjeno, da sploh ne, ker
že približno pol leta ne obstoja.
Nerazumljivo mi je, zakaj še Dolin-
šek Frančiška vedno navaja mimo ido-
če, da poskušajo na vrata, ko vendar
poslovalnica več ne obratuje. Mislim,
da je bilo v pol leta že toliko časa, da
bi se tabla odstranila, kar ne bi bilo
zvezano z nikakimi materialnimi stro-
ški.
Ko sem šel nato dalje po cesti in se
oziral po hišah, sem zagledal na desni
strani ceste v bližini transformatorja
hišo številka 49, pod katero še vedno
stoji napis »Forstwald«. Tri leta že ži-
vimo v osvobojeni domovini, toda last-
nik te hiše še do danes ni našel časa,
di bi bodisi prelepil tablo, odnosno jo
sploh odstranil, saj škode bi ne bilo.
Kaj bo porekel tujec, ko se bo na vsem
lepem znašel v »Forstwaldu«?      -k
¥ Štorah bodo otvorili „Dom igre in delaS
v nedeljo dne 22. avgusta bo ob pol-
devetih v Storah skromna a prisrčna
slovesnost. Odprli bodo Dom igre in de-
la — to prepotrebno ustanovo v našem
industrijskem kraju.
Železarna z velikim razmahom širi
svoje obrate, vedno več delovne sile je
potrebno. Zaradi tega, in pa ker se
dviga zavest naše žene vedno bolj, je
število zaposlenih mater vedno večje.
Gotovo pa je, da bi bilo število v de-
lovni kolektiv vključenih žena mnogo
večje, če bi bile razrešene materinih
skrbi. To in še drugi važni razlogi so
pobudili Železarno. Sindikat kovinar-
jev in vse množične organizacije, da so
resno prijeli za delo.
Kdor pozna Store, ve, kako velika
stiska je pri nas v stanovanjskem po-
gledu. Bilo je zato mnogo razmišljanj,
mnogo sestankov in sej. Pod predsed-
stvom direktorja tovarne, tov. Sveteka,
je odbor našel edini izhod. V rekord-
nem času 14 dni bo del šolskega po-
slopja in igrišča urejen za začasen DID
tako, da bo preskrbljeno za vse m.ale
otroke, katerih matere so že vključene
in ki se nameravajo v kratkem vklju-
čiti ▼ štorski delovni kolektiv.
l^Ao 1? — Stev.
CELJ^ TEDNIK
Straa V
Mojstri Tovarne emaiHrane posode v resolaciji
Občnemu zboru OKS napoveduieiojehmovanie
vsem moisirom v Sloveniji
Mojstri Tovarne emajlirane posode v
Celju, zbrani na proizvodnem sestanku
dne 14. avgusta 1948 pošiljajo delega-
tom občnega zbora Okrajnega sindikal-
nega sveta tovariške pozdrave.
V cilju nadaljevanja velikega delov-
nega poleta, ki je zajel ves naš delovni«
kolektiv v Času pred in medkongres-
nega tekmovanja, ter da dokažemo, ka-
ko se zavedamo pomena znižanja pro-
izvodnih stroškov, ki pomenijo zviša-
nje življenjskega standarda delovnega
Človeka, smo si napovedali dvomesečno"
tekmovanje po spodaj navedenih toč-
kah.
Obenem skupno napovedujemo po
istih točkah tekmovanje vsem moj-
strom kovinske industrije Slovenije. —
Rok tekmovanja je 15. oktober 1948.
1. Kateri mojster bo imel v najožji
povezavi s sindikalnim pododborom
najboljše organizirano podkomisijo za
znižanje proizvodnih stroškov.
2. Katera podkomisija bo v povezavi
3 sindikalnim pododborom imela naj-
več proizvodnih sestankov.
3. Katera podkomisija bo dala največ
predlogov in jih tudi največ izvedla.
4. Katefi mojster bo v svojem oddel-
ku organiziral večje izkoriščanje od-
padkov. ^
5. Kateri mojster bo v najtesnejši
povezavi s sindikalnim pododborom or-
ganiziral delo tako, da bo imel čim
manj odpadkov in izmečka.
6. Kateri mojster bo imel v oddelku
več proizvodnih brigad.
7. Kateri mojster bo v najtesnejši po-
vezavi s tarifno-tekmovalno komisijo
uvedel največ novih in zamenjal naj-
več izkustvenih norm s tehničnimi nor^
mami.
8. Katerega mojstra oddelek bo imel
najvišje presežen plan.
9. Povečanje delovne discipline:
a) zmanjšanje izostankov,
b) popolna izraba delovnega časa,
c) pravilna  razporeditev  dela   in
zasedba strojev.
10. Kateri mojster bo vse te naloge
izvrševal v kar najboljši povezavi s sin-
dikalno organizacijo.
Vse postavljene si naloge bomo čast-
no izvršili, izvršene naloge pa bodo po-
noven odgovor klevetam resolucije In-
formbiroja ter dokaz, da čvrsto stojimo
na strani našega Centralnega komiteja
KPJ, na čelu z maršalom Titom.
Vse za Tita, Partijo in domovino!
Mojstri
Tovarne emajlirane posode
Celje
Dva saboterja pri odkupu žita obsojena
Živimo v času, ko je vprašanje pre-
hrane tudi politično in ne samo vpra-
Sanje gospodarskega pomena. Nasprot-
niki naše nove Jugoslavije skušajo
prav na tem polju škodovati ljudski
skupnosti in si na vse kriplje prizade-
vajo zavirati normalen razvoj naše
prehranbene politike. Pred nami je po
vprašanju prehrane delovnega ljudstva
najvažnejša akcija — odkup žita. Res
je, da je v okraju Celje-okolica bil
plan kontrahaže daleč presežen in dej-
stvo je tudi, da se pri odkupu semen
tudi odlikuje. Predvsem največje razu-
mevanje kažejo mali in srednji kmet-
je, medtem ko večji že gledajo po špe-
kulaciji, kar jim pa nikakor ne bo
uspelo, saj vsi mali in srednji kmetje,
ter naša ljudska oblast, budno pazijo
na njihovo početje, ki bi lahko škodo-
valo vsem delovnim ljudem.
Okrajno sodišče je pred kratkim raz-
pravljalo o primeru dveh tipov, ki so
na račun manjših in srednjih kmetov
hoteli ščititi velike. Ta dva sta: Ropan
Adolf, bivši predsednik KLOja v Lju-j
bečni in Potočnik Franc, bivši admini-
strator KLOja v Ljubečni. Oba sta sto-
rila škodo gospodarski in državni po-
litiki.
Ropan Adolf je svojevoljno spreme-
nil od Okrajnega Ljudskega odbora po-
trjeni razpored obvezne oddaje žita, v
katerem je bilo navedenih samo osem
velikih posestnikov, sorazmerno na
velikost njihovega prirastka in površi-
ne posejane zemlje. Vsak delo\Tii člo-
vek, posebno pa še predstavnik Ljud-
ske oblasti, mora vedeti, da naša nova
državna ureditev ščiti malega in sred-
njega kmeta pred velikim, saj je vse-
skozi bil mali in srednji kmet pod di-
rektnim pritiskom in vplivom velikega.
Ropan pa je brezobzirno na našo dr-
žavno notranjo p>olitiko storil baš na-
robe in zavestno zaščitil nje, ki so na-
ši novi državni ureditvi najbolj na-
sprotni. Svojevoljno je z administrator-
jem Potočnikom Francem naredil nov
razpored, po katerem bi pod obvezno
oddajo prišlo 31 kmetov, od katerih to-
rej 23 sploh ne bi prišlo pod obvezno
oddajo. To prvič ne bi bilo izvedljivo
(obtožena sta trdila obratno in zago-
tavljala, da bi le na ta način dosegli
plan) drugič pa je to z nasprotjem z
državno politiko. Kaj bi lahko izgubili
na politični zavesti tamkajšnjega ljud-
stva, če bi naša Ljudska oblast tako
budno ne pazila na pravilno iz;vrSeva-
nje odločb.
Kakor smo omenili, sta se obtožena,
zagovarjala s tem, da bi plan odkupa
laže potekal {na škodo 23 malih in
srednjih kmetov seveda) nikakor ne
mora opravičiti njun postopek. Razpra-
va pa je odkrila še večjo nesramnost
obeh obtožencev, to je, da sta oba ime-,
la poleg protidržavnih interesov tudi
osebne interese. Tako sta z obvezno
oddajo obremenjeno Ropan Ivanko (po
pomoti) izpustila iz spiska. Trdita sicer,
da je bila to pomota, dejstvo pa je, da,
je Ropan Ivanka svakinja obtoženega
Adolfa Ropana in dobra prijateljica
Franca Potočnika. Tako je v KLO Lju-
bečni postala familijarnost in protek-
cija.
To ni samo primer, v katerem bodo
krivci kaznovani. Ta primer naj bo
opozorilo ostalim, kako je treba budno
gledati in kontrolirati tudi delo funk-
cionarjev Ljudske oblasti, kjer je to,
potrebno. Prav čudno je, da Ivimparij
teh dveh škodljivcev niso v KLO Lju-
bečni že prej zapazili, saj to vendar ne
more biti prvi primer slepega hI apče-
vanja velikim kmetom? Obenem pa je
razprava dokaz, da naša država res
stopa v socializem, da ščiti male kmete
pred velikimi, da stremi za tem, da se
mali in srednji kmetje čim prej osvo-
bodijo izpod vpliva velikih kmetov —
izkoriščevalcev.
Olcrajno sodišče je na osnovi tega, da
ni bilo nikakršnih olajševalnih doka-
zov, obsodilo oba krivca:
Adolfa Ropana na 8 mesecev odvzema
prostosti, in
Franca Potočnika na 6 mesecev od-
vzema prostosti. Oba sta obsojena tudi
na poravnavo sodnih stroškov.
Ce pogledamo njihovo krivico, vidi-
mo, da je obsodba celo mila. Vprašamo
se, ali sta ta dva protiljudska tipa do-
volj kaznovana, če sta izkoristila svoje
položaje za proti državno delovanje in
za protekcionaštvo? Zaslužila bi, da jih
ljudska skupnost izloči iz svoje sredine
in jima v bodoče onemogoči vsako po-
dobno delovanje. Stopamo v socializem.
Kmetje, ki bi z njihovo nakano bili
oškodovani, bodo sami izločili take ti-
pe. Pa ne samo v Ljubečni, tudi drugod
bodo kmalu stopili takim tipom na pr-
ste. In to bo končno prava kazen za
nje.
Delovni kolektivi so v med' in predkongresnem
tekmovanja dosegli velike uspehe na vseh poljih
njihovega dela
Peti Kongres Komunistične partije
Jugoslavije je po vsej državi vzbudil
med delovnimi množicami nov polet in
novo ustvarjalno silo. Milijone delovnih
ljudi je stopilo v tekmovanje, da s tem
dokaže svoje zaupanje Partiji v času
njene preiskušnje. Delavci so dvignili
produkcijo, znižali proizvodne stroške
ter obenem poglobili študij v ideološki
izgradnji. Poleg tega so nas v kongres-
nih dneh na vsakem koraku spominjali
na velik dogodek številni slavoloki, pa-
role, transparenti in izložbe. Vse to šo
storile roke naših graditeljev socializ-
ma.
Delovni kolektiv celjske Cinkarne je
uredil izložbo v Ljudskem magazinu,
postavil slavolok na Mariborski cesti,
a svoj obrat je vzorno okrasil. Imeli so
debatne krožke, študijske krožke in
predkongresno zborovanje. Obenem so
v med in predkongresnem tekmovanju
prekoračili plansko proizvodnjo: fini
cink 5.37 odst., cinkovo belilo za 9,45
odst.. žveplena kislina za 2.03 odst., cin-
kografske plošče pa za 35,02 odstotka.
Postavili so tudi 43 delovnih brigad,
mižali neupravičene izostanke na 0,37
odstotkov ter postavili realne norme in
normative.
V Železarni Štore so delavci in na-
meščenci v tekmovanju znižali porabo
na materialu, znižali proizvodne stro-
ške za 3 odstotke. Proizvodnjo so pove-
čali za 8 odst., povišali so tudi delovno
disciplino s tem, da so neupravičeni iz-
ostanki bili znižani na 0,1 odst. V pred-
kongresnem tekmovanju so imeli 9 de-
batnih krožkov, na dan otvoritve pa
baklado in pevski koncert. Delavci so
se naročili na partijske in delavske ča-
sopise in v čast Kongresu ustanovili
otroško zavetišče. Mehanična delavnica
pa je izdelala deset kosov za Majdan-
peg izven plana.
Tovarna žičnih sit ni zaostala za
drugimi. Tamkajšnji kolektiv je usta-
novil tri debatne krožke, imeli so mno-
žični sestanek, okrasili so delavnice in
vhod v tovarno. Sodelovali so tudi pri
kulturni prireditvi na dan otvoritve
Kongresa v Tkalnici hlačevine.
V Kladivarni Vitanje so imeli dva
debatna krožka, množično zborovanje,
okrasili so delavnice itd. Produkcija v
tekmovanju je bila zvišana za 4 tone
sekir in 4 tone krampov. Naredili so
700 prostovoljnih' ur in s tem najlepše
dokazali svojo ljubezen do Partije.
V Tovarni emajlirane posode so bile
tekmovalne obveznosti prediskutirane
in sprejete na 13 proizvodnih konferen-
cah in to po vseh oddelkih, posebej še
mladina za mladinske proizvodne bri-
gade. Obveznosti so bile stoodstotno iz-
vršeno do 18. julija. Plan je bil dosežen
s 104 odstotki, 9 pokvarjenih strojev
popravljenih, število mladinskih de-
lovnih brigad povišano od 17. na 27. O
pomenu znižanja proizvodnih stroškov
je bilo 13 predavanj, posebej za mladic
no 5. V zvezi z resolucijo Informbiroja
je bilo v vseh oddelkih 13 predavanj,
posebej še v vseh oddelkih in po briga-
dah debatni in študijski krožki. Tovar-
na in ves delovni center okoli tovarne
je bil v času kongresa ozvočen, prena-
šani so bili referati s Kongresa. Teden-
sko je bil dvakrat pred tovarno koncert
godbe Ivan Ključar. Osnovan je bU
klub Ljudske tehnike s 4 krožki, v ka-
tere je vključenih 179 članov podruž-
nice. — 18. julija je bila proglasitev
udarnikov, racionalizatorjev in nova-
torjev, razdeljene nagrade in prehodne
zastave najboljšim oddelkom, aktivom,
mladinskim brigadam in posamezni-
kom-udarnikom. Prireditev je filmalo
podjetje Triglav iz Ljubljane. — Pro-
čelje tovarne in vsi oddelki so bili o-
krašeni, na cesti proti tovarni je bil
postavljen slavolok, prav tako so bili
okrašeni vsi sindikalni prostori. Obve-
za za prostovoljno delo je bila 3000 ur,
opravljenih je bilo 4000 ur. — Obveza
za ljudsko posojilo je bila 900.000 din,
do 17. jul. je bilo vpisanih 970.000 din,
18. julija (dan proglasitve udarnikov) pa
1,016.000 din. Najbolj so se izkazali
udarniki in racionalizatorji. — Na dan
otvoritve Kongresa se je celoten ko-
lektiv, razen tistih, ki so bili na delu,
udeležil mitinga pred MLO. Po mitin-
gu je KUD Ivo Ključar priredilo kul-
turno prireditev z moškim zborom, žen-
skim in moškim zborom ter folklorno
skupino.
S podobnimi delovnimi in kultumo-
prosvetnimi uspehi, kakor tudi z uspe-
hi na ideološki izgradnji članstva se
lahko ponašajo prav vsi kolektivi po
tovarnah in ustanovah. Toda ne samo
V med in predkongresnem tekmova-
nju, temveč tudi vnaprej se bodo ti ko-
lektivi teh uspehov držali in jih skušali
še povečati. Saj je naš Centralni komi-
tet izjavil, da bomo z delom in z zgra-
ditvijo socializma dokazali pravilno
pot naše Partije in če je to izjavil CK
je izjavil misli in voljo vseh komuni-
stov, vseh naprednih delavcev, kmetov
in inteligentov, vseh graditeljev naše
bodočnosti — socializma.
Prišel je čas,
ko je hlapec »Jernej« našel pravico
Ob vsaki predstavi »Hlapca Jerneja in
njegove pravice«, je moral vsak, količ-
kaj pošten človek čutiti krivico, ki se
vleče iz davne preteklosti, pa še v da-
našnjo dobo. Na tisoče hlapcev, Jer-
nejevega kova, je dalo našemu ljud-
skemu pisatelju Ivanu Cankarju sveto
dolžnost, da ožigosa to krivico, ki je po-
stala sramota slovenskega kmečkega
življa. Toda kje je največ takih Jerne-
jev. Pn malih kmetih sigurno ne. Hlap-
ca Jerneja, ki je mladost zapravil na
polju in v hlevu, Jerneja, ki je zdravje
z.gubil ob neurjih in nesrečah, vidimo
skoraj v vsaki vasi, pri vsakem velikem
kmetu. Ce boste srečali, sključenega
možakarja, v obleki nedostojne člove-
ku, ki morda preživlja zimo svojega
življenja nekje v oskrbi usmiljenih lju-
di in če boste vprašali iznemogle v Do-
movih onemoglih, kje so preživeli svo-
jo mladost in trdna leta? Odgovorili
vam bodo: Pri tem ali onem velikem
l'jmetu.
Veliki kmetje, ki so v oblasti imeU
:Tiale in srednje posestnike, so še prav
posebno vcepili duh suženjstva v duše
hlapcev in dekel. Pustili so si hvalo
peti, češ, lakote sem te rešil. Naročali
so naj v cerkvi hlapci molijo za svoje
dobrotnike. Isti hlapci pa, ki so vse živ-
ljenje vedeli samo za delo in napor, ki
so ob nedeljah imeli le štiri ure prosto
(za mašo in večernice), so dobivali od
njih ponošene cunje in nekaj smešnih
bankovcev na leto. Gorje če se je tak
»nevedni suženj« ponesrečil, če je zbo-
lel. Bil je obsojen na beraško palico, v
najboljšem slučaju pa na dosmrtno pre-
našanje zbadljivk in zaničevanja. Ta
najnižji sloj na podeželju je trpel. —
Končno pa je prišel čas, da tudi nji-
hovo trpljenje vzame konec. Kdo drugi
je kopičil velikim kmetom bogastvo kot
hlapci in dekle. Vprašajmo se: ali bi
veliki kmet lahko brez hlapcev in de-
kel obdelal zemljo in zredil živino?
Prav za prav on bi se moral hlapcem
zahvaliti za kruh.
Pri nas pa je nastal novi red. Stopa-
mo v socializem, ki pravi: Vsakemu to-
liko kot zasluži. Prišel je zakon o za-
varovanju poljskih delavcev. Mnogo
hlapcev in dekel pa tega še ne ve. Za-
kaj?
Premožni gospodarji so se ustrašili
tega, da bi hlapec zahteval svojo pra-
vico. Cankarjev duh bi se prebudil y
njih. Začeli so jim prišepetovati, češ,
to itak ne bo dolgo trajalo. Zakaj bi
plačeval, ko bo pa itak propaglo. Na
ta način je hotel odvrniti izkoriščeva-
lec izkoriščanega s poti, ki bi ga pri-
peljala do spoznanja.
Pred kratkim smo dgbil 4opis:.   . , .
KRICAJEVA DEKLA in
PODLOGARJEV HLAPEC
katerega nam je napisal po resničnem
doživetju tov. Tone Stražar.
Slučajno sem se napotil v znani trg
Vitanje. Tam imam znance, pri katerih
sem se kajpak oglasil. Imajo tam čez
50 let staro deklo, ki je šele prvo leto
pri tej hiši. In zaupala mi je:
— Poprej nisem bila tu. Oh, zakaj
vendar nisem prišla sem že prej. Tu
so dobri ljudje. Pred tem pa sem bila
daleč od tu pri bogatem kmetu Kričaju
celih 15 let. Koliko težkih košev sem
znosila... Pa z veseljem sem delala^
kajti gospodar mi je obljubil, da bom
opravljala le lahka dela, ko obnemo-
rem. Leta so minula, gospodarjevi otro-
ci so doraščali in me začeli zaničevati.
Pomisli in temu kmetu sem delala za
borih 1000 din na leto. Sprevidela sem,
da me moči zapuščajo in odšla, ker pri
tej hiši mi onemogli ne bi bilo kruha
in strehe...
To je eno ..., a drugo?
Prišla sva skupaj s starim možem,
ki je pri nekem kmetu pletel košare.
In ta mi je povedal:
Dvajset let sem služil pri bogatem
kmetu Podlogarju v bližini Celja. Dan
za dnem sem bil s konji na cesti. Ko
pa je umrl stari gospodar mi je »mla-
di« dejal: Veš kaj, Jože, star si in za
vožnjo nisi več. Ce hočeš, ostani in
krmi živino. Seveda plače ti ne morem
dati. Pa sem šel.., Vidiš tako se nam
godi.
Dokler si mlad lahko garaš, ko pa
obnemoreS... pojdi.. .1
Kaj niso to besede Cankarjevega
»Hlapca Jerneja«? Hlapec Jernej v
Cankarjevi drami na koncu zažge do-
mačijo gospodarju. Pri nas pa je po-
vsod zažgal v srcih teh izkoriščan-
cev ogenj upora in kjer ga še ni, ga
bo s pomočjo ljudske oblasti. Vse tisto,
kar s pridigami o »krščanski ljubezni«
niso dosegli, bo za te zakrknjene izko-
riščevalce dosegla ljudska oblast z glo-
bami, in to kaj kmalu.
Hlapci in dekle bodo vsak čas spo-
znali pridobitev borbe Komunistične
partije in potem jo bodo prav tako od-
ločno zahtevali od svojih gospodarjev.
Hlapcu plačo po zaslužku. Zavarovati
ga, da bo prav tako kot delavec sigu-
ren za leta, ko si bo zaslužil počitek.
Zakon nove Jugoslavije mu to zajamči.
Tovariš Tone, ki na koncu dopisa
sprašuješ:
— Ali se te ljudi da rešiti? —
S tabo, ki prav tako verjameš v mož-
nost, potrdim: Rešitev je tu. Raznesi-
mo jo med ljudi in izkoristili jo bodo.
Prišel je čas, ko mora tudi hlapec
Jernej priti do svoje pravice 1
KULTURA IN PROSVETA
Kniižnicarski te^aj v Celju bo imel nalogo
zgraditi nov kader, formirati nove in urediti
stare knjiinice
Knjiga je vir znanja... tako nekako
je veliki pisatelj M. Gorki označil vlo-
go napredne knjige v razvoju družbe.
In vprav tako vlogo ima knjiga v na-
šem življenju, ki nas odvrača od za-
starelih navad, od konzervativne mi-,
selnosti, nam dviga čelo in daje jasen
pogled v bodočnost. Bereš klasična dela
marksizma-leninizma — pa vidiš pra-
vilnost naše poti, petletnega plana, vi-
diš modrost našega vodstva, naše Par-
tije, razumeš pomen zadružnih domov;
bereš Fadajeva Mlado gardo — nehote
postaneš revolucionaren, ne bojiš se
več težav v delu, v tebi se dviga pesem
— Zupančič jo piše. Narodno osvobo-
dilna borba nas je kalila, kalila je naš
značaj in knjiga ga oblikuje: smelo
brani pred svetom svobodni Jugoslovan
resnico.
Toda mi nimamo samo naprednih
knjig. Naših knjižnic še nismo dosled-
no izprašili. V marsikateri knjižnici na
podeželju še kraljujejo take, ki opravi-
čujejo inkvizitorsko kapitalistično pre-
teklost in obljubljajo siromaku zveli-
čan je nekje za soncem. Ob slabi knjigi
se mladoletnik še pokvari — zato proč
s knjigami reakcionarne vsebine.
Kjer je doma napredna knjiga, tam
raste zadružni dom, je življenje veselo.
To je lepo, toda kako pa naj ločiš do-
bro od slabega, če knjižničar ni na jas-
nem o svojem naslovu pa ti ponudi
fantoma z burnimi slikami.
V mesecu novembru se bo vršil tri-
tedenski knjižničarski tečaj za tovari-
še knjižničarje iz. okraja Celje-okolica.
V precejšnji večini so do sedaj oprav-
ljali knjižničarski posel tov. učitelji ali
učiteljice, ki s svojimi sposobnostmi
lahko pri drugih delih še bolj koristijo.
Knjižničar pa je lahko vsak kmečki
fant ali dekle. Le začeti je treba, pa ga
bo vsak z ljubeznijo opravljal. Pred
krajevni ljudski odbor, pred ljudsko
prosvetni svet in ostale masovne orga-
nizacije se je postavila naloga poiskati
primernega tovariša ali tovarišico za
tečaj po navodilih OLPS Celje-okolica.
Tovarišem, ki bi bili določeni, je bilo
treba vročiti seznam nekaj dobriji
knjig, da jih do tečaja prečitajte, da bo
uspeh tečaja še večji. Zato je bilo po-
trebno tovariše takoj določiti. Rok je
dovolj dolg. Tam, kjer so se funkcio-
narji zavedali prej navedenih dejstev,
niso odlašali. To so dokazali odgovorni
tovariši iz KLO Dobje, Rečica, Bra-
slovče, Zg. Ponikva, Stranice, Franko-
lovo, Nova cerkev, Ljubečna, Vojnik in
Vrbno. Dvomimo, da bi tovariši iz osta-
lih krajev ne razumeli velikanskega
pomena razvoja knjižničarskega kadra
in s tem pravilnega razvoja njihovih
knjižnic, ker bi to pomenilo, d^ tudi
sami nič ne čitajo, a take bo razvoj
nujno prehitel.
Se je čas, da to malomarnost odpra-
vimo in tako dokažemo, da pravilno
razumemo razvoj vsega gospodarskega,
političnega in tudi kulturnega življe-
nja nove Jugoslavije.
— S
Z okrajno reviio bo mlidina pc»kazala
svojo kuUyrno prosvetno dejavnost
Se nikoli doslej ni imela mladina ta-
ko široke možnosti razvoja, kakor rav-
no v novi Jugoslaviji. Mladino so ne-
koč razbijali na številna društva in or-
ganizacije. Njihov namen je bil temen
in nazadnjaški. Bil je to namen raz-
dvajanja mladine v cilju medsebojne-
ga sovraštva, namen oddaljevanja mla-
dine od skupnosti in edinosti. Tega pa
kar bi mladina najbolj potrebovala, ji
nekoč nihče ni nudil. Edino Komuni-
stična partija je v organizaciji SKOJa
in v organizacijah, kjer je bilo vodstvo
naprednega duha, vzgajala mladino
kulturno in politično in jo pripravljala
na veliko borbo, katere sad je sedaj
ogromen razvoj naše mladine na vseh
poljih kulturnega in političnega udej-
stvovanja.
Dokaz temvi napredku so kultumo-
prosvetne revije in festivali (okrožni,
republiški in zvezni). Ti festivali bo-
do mogočne manifestacije kulturnega
življenja mladine v svobodni domovi-
ni, ki stopa v socializem.
Ta velika kulturna manifestacija bo
začela z okrajnimi festivali, od koder
bodo najboljše točke izbrane za okrož-
ni festival in od tod za republiški. Z
republiškega festivala pa bodo najbolj-
še točke izbrane za zvezni festival v
Beogradu. Na ta način bo vsa mladina
Jugoslavije zastopana na zveznem fe-
stivalu in množična udeležba bo dokaz,
da je v Ljudski republiki Jugoslaviji
postala kulturno prosvetna dejavnost
last širokih ljudskih množic.
V okraju Celje-okolica bo okrajna
revija v soboto 21. avgusta zvečer. Po-
leg recitacij, solo petja in razstave kul-
turno umetniške samodejavnosti bodo
nastopali:
Folklorna skupina iz Tovarne emaj-
lirane posode,
ženski in mešani pevski zbor,
pionirski zbor in
dramatska skupina okrajnega LMS-
aktiva Celje-mesto.
Na tej reviji bomo videli našo celj-
sko mladino in njen razvoj na kultur-
no pro.svetnem polju, pozneje pa bomo
na okrožnem festivalu videli najboljše
točke iz vseh okrajev bivšega celjske-
ga okrožja.
V Tr no vila h SO igrali Jurčičevo trodejanko
nRasvalina življenja**
v nedeljo 15. avgusta 1948 je igral-
ska skupina Trnovi je igrala Jurčičevo
trodejanko Razvalina življenja. Dvora-
na je bila nabito polna, z navdušenjem
so gledalci aplavdirali pri vsakem de-
janju, ker so igrali res dobro, čeprav
je bilo precej novih igralcev prvič na
odru. Vsi skupaj so dobro prikazali raz-
valine življenja. Tov. Majerič je dobro
karakteriziral vlogo žganj ar j a Urha.
Dobro je odigrala vlogo Lenčke tov.
Marica Kodela, enako so bili dobri
Tončka, Prešel Ana in Mica, Pilih Ka-
rolina, Martin, Hrastnik Adolf, Ferjan,
Ferme Anton in Sirk, Košenina Jo-
žef, ki je res dobro prikazal zapravlji-
vega kmeta in pijanca; vsi imenovani
zaslužijo pohvalo za svoj trud. Tov.
Majerič je z velikim trudom in požr-
tvovalnostjo in s svojo šaljivostjo pri-
tegnil že precej članov v igralski kro-
žek. Vsi igralci so med tednom na delu
v raznih industrijskih tovarnah, med
prostim časom pa se učijo vloge, da
lahko ob nedeljah razvedrijo delovno
ljudstvo.
Ce bi vsi podeželski prosvetni aktivi
res tako delali kot dela vaška ekipa v
Trnovi j ah, bi se čimprej zgradili in
pripomogli delež k petletki. Vsi so z
navdušenjem in z voljo igrali.
Ljudje sb odnesli s prireditve dober
vtis in bili zadovoljni.
Denar, katerega so dobili, je name-
njen za zgraditev Doma ljudske pro-
svete. T. V.
Vsem I nozemslcim delavcem I
Poverjeništvo za delo MLO Celje-
mesto, Slandrov trg št. 8, poziva vse
inozemce, ki si še niso nabavili »Do-
voljenja za delo«, da to store takoj in
sicer najkasneje do 30. avgusta 1948.
Istočasno pozivamo vse one, ki ni-
majo »Dovoljenja za delo« podaljšane-
ga do 31. decembra 1948, da ga ne-
mudoma podaljšajo. Za podaljšanje
»Dovoljenja za delo« je potrebno pred-
ložiti »Izkaznico za bivanje inozemca«.
Podjetja naj s svoje strani pokrenejo
vse potrebno glede nabave in podaljša-
nja »Dovoljenja za delo« do določenega
roka. Poverjeništvo za delo
Celje-mesto
Stran 4.1
CELJSKI TEDNIK
L«to L — Stev. L
Z odkupom semenskega žita bomo dvignili
hektarski donos v prihodnjem leta
Kakor v industriji tako tudi ▼ kme-
tijstvu stremimo za čim večjim priho-
dom. Vsepovsod se poudarja dvig hek-
tarskega donosa, skrbno obdelovanje
zemlje itd. Važno vlogo pa pri tem za-
vzema zdravo seme, ki je predpogoj
za dobro letino. NaSa ljudska oblast je
prav zaradi tega izvršila pregled po-
sejanih površin in oddvojila od po-
vprečnega pridelka dobro in zdravo ži-
to za seme. Deloma je bilo to seme
blokirano, kontrahirano ali pa prizna-
no kot semensko žito. Na kmetih sa-
mih leži torej letina bodočih let. Zato
»e mora odkup semenskih žit izvršiti
res vestno In temeljito. Predvsem je
treba gledati, da se na odkupno mesto
pripelje zdravo In suho žito, brez ka-
kih tujih primesi. Suho mora biti za-
radi tega, ker bo rerjetno dalj Caaa
rskladi5čeno.
Zbiranje žitnih semen bo v okraju
Celje-okolica 23. in 24. avgusta. Zbira-
le bodo kmetijske zadruge v Žalcu,
Polzeli, Vojniku, Sv. Juriju pri Celju,
Planini, Marofu, Laškem, Leslčjem In
Kozjem. Semensko žito bo plačano po
ceni za semenska žita, viški pa bodo
zamenjani za tržno žito.
Naj ne bo kmetovalca, ki bi prizna-
no, kontrahirano in blokirano žitno
seme ne oddal. S tem, da odda res naj-
boljše seme, bo pomagal dvigniti naiSe
kmetijstvo, dvigniti hektarski donos In
zboljSatl življenjski nivo našega ljud-
stva.
Zadnji pregled krompirišč mora hiti
temeljilo izvršen
Nevarnost, ki jo lahko povzroči ko-
loradski hrošč še nI pKjpolnoma minila.
Tisti hrošči, ki so se skrili v okuženih
grmičih, se vprav v tem času začno se-
liti na ostale zdrave sadike. Lahko bi
se pripetilo, da se nam je ta škodljivec
kje utajil, zato je treba še enkratnega
temeljitega pregleda krompirišč. Brez-
skrbno lahko spi le oni, ki je skrbno
zaklenU vsa vrata — pravi pregovor.
Tako je treba vzeti ta primer tudi v
tem slučaju. Se enkrat temeljito pre-
gledati nasade, vse vrste in vsak gr-
mič, ker le potem je lahko kmetovalec
O Savinjskih planinah in o poti na Brano
Nedvomno spadajo Savinjske, ali ka-
kor se tudi imenujejo Kamniške Alpe
po svoji razmestitvi In obliki gorskih
vrhov med najlepšo gorsko skupino Slo-
venije. Stožčastl, kopasti, ostenvičasti
vrhovi — kotliće, vrtače, zelenice, —
skratka vsa njihova prirodna lepota
mika slehernega ljubitelja planin v svo-
je osrčje. Kar poglej te gorske orjake
ob sončnem svitu! Ali se ti ne zbudi
želja stati na njihovih vrhovih in ob-
čudovati lepoto slovenske zemlje? Sle-
herni človek — ljubitelj prirode to
nedvomno čuti.
Skozi slikovit Robanov kot te pripe-
lje na težko prehodno pot k oskrbova-
ni koči na Korošicl, katero obdajajo
njihovi čuvarji: Ojstrica, Dedec, Babr,
Planjava itd. Dobro urejena pot vodi
od tam na Ojstrico (2349 m), katera ti
nudi prekrasen pogled po rodni zemlji.
Zdi se ti, da vso to čutje spremlja še
bučanje slapa Savinje, katerega vidiš
ob vznožju Okrešlja.
Z Ojstrice prideš preko ostrih Skarij
in Babe na Planjavo (2390 m) in od
tam na Kamniško sedlo, kjer te že ča-
kajo topil prostori oskrbovane Kamni-
ške koče. Vsa pot doslej je dobro ure-
jena in tako dostopna najširšim mno-
žicam, ki si Iščejo planinskega oddiha.
Kamniško sedlo je redka prirodna
meja med že 2aiano Ojstrico, Babo in
Planjavo in med Brano, Tursko goro,
Skuto in z najvišjim vrhom Grintov-
cem (2558 m).
Izhodišče za dostop teh grebenov je
bilo doslej Okrešelj preko znanega
Turškega žleba, ker pa zaradi obmej-
nega pasu tura tam ni dovoljena, se
lahko povzpneš na te vrhove samo po
poti, ki vodi iz Kanmlškega sedla pre-
ko severne stene Brane in Turske
gore In od ondot na Skuto oziroma
Grlntovec. To je edina pot, po kateri
lahko dosežeš grintovsko skupino. Zal
pa je ta pot zanemarjena in tako gra-
janja vredna. Razen tega. da je na
mnogih krajih potrgana žica, je del poti
pod Brano zajela lavina in je tako le
težko prehodna. Mnenja sem, da bi SPD
z malo truda lahko to pot popravilo in
uredilo tako, da bi bila prehodna za
vsakega povprečnega planinca, saj je
to edina možna pot na Grintavce s
Štajerske strani.
Z zadovoljstvom občuduješ na vrhu !
Grintavca opravljeno turo, z zadovolj-
stvom občuduješ lepoto gorskih orja- j
kov; sedaj šele občutiš pravo lepoto
naše slovenske zemlje.
Krašovec  Jurček:
LOGARJEVI OBRA-
C1I!VA|0 S KRIVICO
(Novela)
V hiši so za trenutek vsi otrpnili.
Blaže kar verjeti ni mogel. Huda slut-
nja ga je obšla. Podal je Mirka ženi
in planil v noč.
Zunaj je bilo vse svetlo. Kozolec je
bil v plamenih. Veter je tulil okrog
oglov.
>Na pomoč!« je zakričal Blaže in se
zagnal s škafom h kozolcu. Ogenj mu
je osmodil lase. Brez predaha je vli-
val nanj vodo, ki so mu jo nosili s po-
toka.
»Hltrejeje, je kričal kot brez uma.
»Ce pa ni vode,« je skoraj jokajc
odgovoril Jože.
Ves trud je bil zaman. Krma ▼ ko-
zolcu je bila suha in gorelo je kot
smola. Vžgali so se stebri in lata
Ogenj je pregnal Blaža izpod kozolca.
Obupan se je zgrudil v travo.
»Vse je uničeno,« je golčal. »Kozolec,
seno ... ooo« ne ve zakaj vendar to? ...
Mimika je z otrokom pokleknila k
njemu in jokala. Vsi so jokali. Ogenj
pa je podiral steber za stebrom ...
Tisto jutro pred požarom so Gabrovi
poslali pastirja in domačo hčer pod
Log na pašo. Gabrovi pašniki so bili
namreč čisto blizu Logarjevih ledin.
Pašniki so se raztezali ob obronku
Loga tja do Logarjevega kozolca. Del
teh pašnikov je bil nekoč Logarjev,
pa so ga predniki prodali. Gaber paS-
nika ni kosil saj je imel sočne trave
v dolini dosti, pač pa se je vse leto
paslo na teh pašnikih čez 15 glav ži-
vine.    ,___________
Pastir Tinček in domača hči Marinka
sta pognala živino v gornji del paš-
nika, kjer trava še ni bila popašena.
Otroka sta sedela pod zelenimi jel-
šami, koder sonce ni tako žgalo.
»Narediva mlinček,« je čebljala Ma-
rinka.
»Pa dajva,« je pristal Tinček in sto-
pil v gozd po les.
Krave so silile navkreber v grmovje,
da so si lahko ob drgnile nadležne mu-
he. Ko se je Tinček vrnil s šopom
leskovih šib, so nekatera goveda bila
že na Logarjevem travniku.
»Daj hitro napravi mlinček,« je za-
cepetala Marinka.
»Počakaj, da odvrnem krave!«
Marinka se je namrdnila, bila je na-
vajena štediti samo s svojim:
»Kaj me briga Logarjevo,« Je dejala.
Tinček jo je komaj pregovoril, da sta
šla k meji, odkoder je bilo lažje za-
vračati živali.
Marinka se je mlinčka hitro naveli-
čala in zahtevala od Tinčeka, naj za-
kuri ogenj. Tinček sprva ni hotel, ko
pa je vse bolj nadlegovala in grozila z
očetom je res zakuril ogenj. Tako sta
se otroka igrala do večera in pozabila
na dom. Iskat ju je prišel sam Gaber
in pošteno namlatil Tinčeka, ker je ena
krava zašla v go^d.
»Takoj mi priženi živino domov,« je
rohnel.
»Bom« je uplašeno zatrjeval Tinček,
>samo da ogenj pogasim.«
»Boš ubogal, če ti rečem. Pusti
ogenj!«
»Vidite, da je veter!« ga je opororil
Tinček.
»Marš, smrkavec,« se je raztogotil
Gaber in ga ošvignil z bičem.
Tinček se je med jokom zagnal za
živino.
Ogenj, kamor je Tinček šele naložil
vlažnih vej je tlel še pozno v noč. Ko
pa je zapihal veter, je razpihal tudi
ogenj in zanesel goreče listje med seno
v Logarjevem kozolcu.
Tudi v dolini so videli požar pri Lo-
garjevih. Gaber je takoj zaslutil zaradi
česa je nastal. Zaskrbelo ga je, da bo
moral poravnati škodo. Dal je pokli-
cati Tinčeka.
»Cuješ Tinček. Ce boš komu povedal
o tistem ognju, ki si ga ti zažgal, bom
žandarjem povedal kdo je kriv.
Tinček se je stresel od strahu in za-
trjeval, da bo molčal, nakar ga je Ga-
ber spodil spat. Zjutraj pred svitom
pa je Gaber z grabi jami odšel na paš-
nik in razgrebel malo pogorišče pod
grmovjem.
Zjutraj je s komisijo odšel k Logar-
jevim tudi Gaber in podpisal pod po-
ročilo komisije:
»Potrjujem ugotovitev komisije, da
je ogenj nastal iz neznanega vzroka.*
Zupan Gaber Jože.
Knezova Neža je bila pri Gabru za
deklo. V vojni ji je ubilo moža. Tako
je c^.tala sama z majhnim sinom. Ni ji
kazalo drugega — odšla je služit. Ze
takrat, ko je bil Tinček majhen, je ho-
tela delati pjri Gabru, pa ji je brez
ovinkov dejal, češ, z otrokom, ki še
ne more delati, je ne sprejme. Morala
je ostati doma še leto dni sebi in do-
mačim v nadlego, šele potem jo je
vzel, ko je Tinček dorastel v prvi raz-
red in postal goden za pastirsko palico.
Nežo je nesreča Logarjevih hudo za-
dela. Kako rada bi pomagala Mimiki
in Blažu. Edino kar je zmogla je bilo
to, da je prosila Gabra, naj jim ne-
kako pomaga. Gaber pa je dejal, da bo
še enkrat njej na ljubo šel k Logarje-
vim, naj prodajo tisti travnik in tako
pridejo do denarja. Se bolj kot to pa
je skrbel Nežo dogodek pri j užini.
Vprav sq pospravili kosilo in Tinček
je vstajal izza mize, ker mu je velel
gospodar iti na pašo. Marinka je na
vso moč silila z njim. Čeprav je Gaber
bil do vseh zelo trd, do svoje hčere
pa vedno preveč popustljiv.     *
Marinka je skakala okoli Tinčeka:
— Tinček. Spet bova mlinčke delala,
kaj?
— Bova, — je odgovoril Tinček.
— In ogenj bova zakurila?
— Ne, — se je odsekaL
— Zakaj ne?
— Zato ker ne, — je vztrajal fant.
Marinka pa je na pol v joku prišla k
očetu:
— Tinček noče zakuriti ognja! — je
tulila, kot da bi jo na meh drl.
Gaber je bil jezen, ker se pastir upi-
ra volji svoje hčerke. Ošvrknil je Tin-
čeka z ostrim pogledom in zarohnel:
— Zakiu-il ga boš!
— Ne bom! — je vztrajal Tinček tr-
masto. Vest mu ni dovolila, da bi samo
pomislil na ogenj. Vse noči se je ne-
mirno premetaval po senu, kjer je
spal. Sanjalo se mu je, da se je za-
žgala tudi hiša, teta Mimi je gorela v
ognju in klicala: — Tinček, zakaj nisi
ugasnil ognja...
Gaber je vstal in ga grozeče potresel
za ramo:
T- Boš ali no?
— Ne bom nikoli, — je zajokal Tin-
ček in zbežal skozi odprta vrata. Ne-
ža je takrat začutila, da Tinček nekaj
skriva. Čudno se ji je zdelo, kako da
se mu niti igrati ne ljubi. Hodil je
klavrn okrog kot pretepen pes. Tisto
popoldne je Gaber odšel k Logarjevim,
Neža pa je stopila v hrib, kjer je Tin-
ček pasel krave.
— Tinček! — je poklicala dečka
ostro.
Tinček je menda slutil, kaj bo. Sol-
ze so se mu vlile po licih, a bradica se
mu je začela sunkovito tresti.
— Povej po pravici Tinček. Si ti oni
dan, ko je gorelo pri Logarjevlli, ku-
ril na travniku?
Tinček je pokimal.
— Moj bog! — je vzkliknila Neža.
Res je bilo tako, kot je slutila. Njen
sin je zakrivil nesrečo. Vendar se ji je
čudno zdelo, saj je vendar bil sam
Gaber tisti večer tam. Ze je hotela
vprašati sina, pa je ta med sunkovitim
jokom izjecljal:
— Saj sem hotel gasiti, pa niso pu-
stili ...
— Kdo nI pustil?
— Stric Gaber... Mama nikomur ne
povejte. Jaz se tako bojim, mama, saj
nisem hotel... je jokal in se oklepal
materine roke. Solze so mu v cuckih
lile po licih.
— Tako je torej, — je bruhnilo iz:
Nežinih prs, — tako je torej to. —
Sprva nI vedela, kaj ji je storiti. Tedaj
pa je videla starega Logarja, ki je ves
v vročici prišepsd po poti.
— Kam pa greste oče, — ga je vpra-
šala.
— Grem po žandarje, — je zasoplo
vzkliknil Logar.
CDalje prihodnjič^,
brez skrbi za svoj pridelek fn za pri-
delke bodočega leta.
Z ozirom na navedene možnosti bo v
nedeljo 22. avgusta v okraju Celje-
okolica zadnji množični pregled v tem
letu. In ker je to zadnji pohod na te-
ga Škodljivca, mora biti i»jpegleđ tem
vestneje Izvršen. Ze pregled krompi-
rišč odgovarjajo vaški In krajevni vo-
dje ekip. Pregled se mora vršiti prav
tako kot do sedaj In po enakem nači-
nu.
Skrbimo za to, da se nam ne vtiho-
tapi In skrije noben hrošč — saj nam
je vsem znano, da ne samo naša drža-
va, temveč po našem vzgledu vsa Ev-
ropa odločno stopa v borbo proti temu
škodljivcu.
Premovanje goveje
živine v Laškem
Okrajna Zveza kmetijskih zadrug
Celje-okolica prireja sporazimino s
kmetijskimi zadrugami premovanje go-
veje živine v Laškem dne 24. avgusta,
na Planini pa dne 25. avgusta 1948 s
pričetkom ob 8 uri zjutraj. Živinorejci
bodo prignali živino kot zvesti člani za-
družniki v cilju manifestacijske prire-
ditve in volje za uresničitev planskega
napredka živinoreje.
Namen presnovanja je odblra, selek-
cija plemenske živine In vzgoja rejcev.
Vsaka zadruga bo nastopila na pre-
movanju kot samostojna edlnlca ter bo
Imela po svojem seznamu (razstavnem
katalogu) razvrščeno živino na poseb-
nem prostoru. Na premovanje naj pri-
ženejo rodovniške bike In krave ter nji-
hovo potomstvo. Od popisnih živali pa
lahko priženejo le pasemske, ki bi bile
mogoče še sprejete v rodovnik.
Člani zadruge, ki bodo razstavljali
živali, morajo prinesti s seboj hlevske
knjige, potrdila o tetoviranju telet in
odrezke iz skočnih zapisnikov o pripu-
stitvi krav. Lastniki odnosno oskrbniki
bikov morajo prinesti s seboj pripust-
nlce, rodovniške izvlečke in skočne za-
pisnike bikov.
Takoj po končanem premovanju sle-
dijo nagovori na živinorejce.
2:astopnik Ministrstva za kmetijstvo
razglasi uspehe premovanja, nato se
razdele nagrade in diplome.
Člani živinorejci sosednih zadrug so
vabljeni, da si ogledajo premovanje.
Preklicnjem za neveljavno sindikal-
no izkaznico št. 17084 na ime Križnik
Janez, Celje, Zidanškova ul. 25.
Občinstvo opozarjjuno na večerni
koncert v mestnem parku dne 21. t. m.
ob 20. uri. Koncertne točke bo izvajala
godba KUD France Prešeren. Prosto-
voljni prispevki so namenjeni za olep-
šanje mestnega parka.
ZAMENJAM lepo, sončno, dvosobno
stanovanje v centru, s plinom, konfort-
no T Mariboru za enako v Celju. Na-
slov ▼ upravi »Celjskega tedmka«.
DEŽURNA SLUZBA
Dne 22. avgusta 1948: Prim. dr. Raišpj
Ivan, Celje, Stanetova 20.
KINO LAŠKO
sovjetski film »Naša srca«
sobota ob 20.30, nedelja ob 17.30, 20.30,
ponedeljek ob 16.30.
FIZKULTURA
IN ŠPORT
V sobolo in nedeljo bomo videli lepo srečanje med
češkoslovaškimi in našimi lahkoatleti
SK Prerov (CSR) : 8SD Kladlvar
SD Enotnost : SSD Kladi var
V soboto 21. in v nedeljo 22. avgusta
bo na novo preurejeni Glazljl prvo
n^ednarodno tekmovanje v lahki atleti-
ki v Celju. SSD Kladlvar bo Imel te
dni v gosteh prvaka CSR v ženski lahki
atletiki SK Prerov. V ekipi češkoslo-
vaškega prvaka se nahajajo tri finali-
stke z letošnje olimpijade, kar bo za-
nimanje za ta nastop gotovo še pove-
čalo. Da bo prireditev še bolj zanimiva,
je prireditelj povabil moško ekipo SD
Enotnosti Iz Ljubljane, ki se bo v dvo-
boju pomerila z moško dclpo priredi-
te^a* tako da bo to dvoboj za neuradni
naslov najboljšega lahkoatletskega dru-
štva naše domovine. V obeh dvobojih
je spored olimpijski ter obsega v žen-
skem dvoboju naslednje panoge: 100».
200 in 800 m, 80 m zapreke, 4x100 m,
višino, daljino, kroglo, disk, kopje; v
moškem dvoboju pa 100 m, 200 m, 400
In 800 m, 1500 m, 5000 m, 110 m za-
preke, 400 m zapreke, 4x100 m, 4x400 m,
krogla, disk, kopje, višina, daljina In
palica.
Prireditev se prične v soboto točno
ob 17. uri popoldne, v nedeljo pa ob
9. url dopoldne.
SAH
Kategorizacija šahistov
Celjskega okrožja
Kvalifikacijska komisija pri Okrož-
nem šahovskem odboru je potrdila IV.
kategorijo naslednim Igralcem Celjske-
ga okrožja.
M. Antlej, F. Aubreht, C. Arh, P.
Benetek, V. Božič, F. Celcer. F. Clzelj,
R. Cesar. M. Davldovac, K. Drofenlk,
R. Frece, A. Fonda. B. Fable, D. Fer-
jančlč. S. Hajslnger, I. Hrovat, S. Ha-
be, O. Janežlč, D. Jxirak, J. Kompan,
M. Kocmur, dr. A. Kovač. F. Kramer,
D. Kos, I. Kuhar, E. Kolman, S. Kačlč,
A. Kunej, E. Kmecl, Ing. F. Lah, Mrev-
Ije, F. Mazl, A. Matanlč, D. Marinko,
dr. J. Munda, I Opresnlk, F. Pešec, F.
Pipan, I. Pajk, A. Planine, D. Podlogar,
inž. J. Praček, J. Remezenko, V. Rugelj,
F. Ravnikar, inž. A. Raspollč, F. Sllm-
šek, G. Sredenšek, D. Sega, A. Taušlč,
I. Vozlič, D. Vučkovlč, M. Verk. J. Zu-
pan, F. Zabojnik, H. Zbil. In I. Zabkar
(skupaj 57).
Opozarjamo vse sekcije, ki še niso
poslale ali dokončno izvršile kategori-
zacijo svojih Igralcev, da to takoj sto-.
rijo. Po prvem septembru se ne bo ve5
potrjevala kategorija za minulo šahov-
sko sezono. Za Igralce, ki jih želijo ka-
tegorizirati, morajo poslati tabelo zad-
nje odigranega turnirja.
Imena Igralcev višjih kategorij so bi-
la že objavljena v dnevnem časopisju.
Dvoboj Slovenija — Hrvatska
Opozarjamo vse organizacije, da do
28. avgusta pošljejo Imena Igralcev, ki
bodo nastopili na nmožlčnem dvoboju
Hrvatska — Slovenija, predvidenega asi
dne 5. septembra v Zagrebu.
Na tem dvoboju bodo smeli igrati sa-
mo igralci, ki so kategorizirani!
Letošnje mladinsko prvenstvo FLSJ
bo v Celju
Šahovski savez Jugoslavije je poveril
Celjskemu okrožnemu šahovskemu od-
boru izvedbo turnirja za mladinsko pr-
venstvo FLRJ. Turnu-, ki bo unel 1»
udeležencev se bo pričel med 5. In 6-
septembrom v Celju.
Šahovska tekma
Sv. Peter v Savinjski dolini: Rogaška Slatina
v nedeljo, dne 15. avgusta 1948 se je
odigrala prijateljska tekma na osmih
deskah med šahovsko sekcijo Sv. Peter
v Sav. dolini in sekcijo Rogaška Slati-
na v Rogaški Slatini. Zmagali so do-
mačini z rezultatom 6 In i>ol : 1 In poL
Posamezni rezultati:
1. Habe Srečko : prof. Grašer       0:1
2. Kuhar Ivo : Likar Ivo 1 :0
3. Planine Anton : Krejačič Miha O : 1
4. Arh Ciril : Matanlč Anton      O : I
5. Florjane Rudi : Kitak Franc     O : 1
6. Vidma jer Franc : Legat Janko  O : 1
7. Audič Zlatka : Pok Jože    pol : pol
8. Sredenšek Robi : Kitak Rudi O : 1
Na brzoturnirju, katerega se je ude-
ležilo 12 igralcev si delita 1. in 2. mesto
Kuhar Ivo in Planine Anton z 10 toč-
kami, 3. mesto pa ima Florjane Rudi z
9 točkami.
JE ORGAN OSVOBODILNE FRONTE
IN SLUŽI INTERESOM ŠIROKIH
LJUDSKIH MNOŽIC • ČITAJTE IN
RAZŠIRJAJTE GA, DOPISUJTE IN
OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK
UreJTjjc uredniški odfccr — odg&vnni uarednik Loj^e Jtax — T&l&ion 1 — Celje. Preš&raoTa 17. — Tiska Mohorjeva teskama.