r ©gL® J OFFICIAL .ORGAN [ og^g^/asaaA " ^ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION sloven-tednik v Zedinjenih državah lih*!* VS+kv sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 M. 22od Place Chicago, DL y._r4 The inrrest Slovenian Weekiy in the United Stated of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1151 W. 2IU Place Chlcag«, DL Entered m Second-Clan Matter January 18, 1915, at the Port Office at Chicago, Illinoii, under the Act of August 24, 1912. No. 47. Stev. 47. Lokalne vesti. —Oziraje se na uradno naznanilo tajnika društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., Chicago, 111. pri-občeno v naši zadnji številki, se člani tega društva s tem še enkrat prosijo in opominjajoča bi se vde-ležili polnoštevilno prihodnje letne ali glavne seje v soboto zvečer, točno ob 8 uri, dne 2. decembra, t. 1. Zborovanje se vrši v navadnih prostorih. Kdor se te seje ne udeleži brez opravičenja, bo moral plačati globo, kakršno določajo društvena pravila. —Od odbora Ženskega pod p. društva sv. Neže št. 826 reda Ka-tol. Borštnaric v Chicagu smo bili i Chicago, ILL, 29. novembra (Novemberri916 Leto IL Volume II. shoda, ali kakega domačega govornika; ker izhaja v Chicagu četvero slovenskih listov, mislimo, da bi se dalo morda v tej zadevi od strani urednikov za Slovence kaj tacega tudi doseči? Ameriške vesti. Srebrni jubilej prvega amerikan-skega slovenskega lista. Prvi in najstarši amerikanski slovenski list, — naš sosed iz Jo-lieta, — ''Amerikanski Slovenec" se je vrgel minuli teden v praz-niško obleko povodom svojega srebrnega jubileja, ali 251etnega obstanka. Avstrijski Pred nami leži okusno opremije-naproseni na tem mestu opozor- j lla- slavnostna št. 104 tega lista, niti vse clanice tega društva na letnik XXV. z d9e 24. novembra, glavno letno sejo, ki se vrši prih. \Po\eg slik SVoječasnih delničarjev nedeljo pop. ob 2 uri, to je dne 3. Slov. Amerik. Tiskovne Družbe, decembra. Katera izmed članic sej ki izdaja "A. S." čitamo v njem te seje ne udeleži, bo kaznovana z tudi zgodovinske podatke o usta-denamo globo na podlagi društve-1 llovitvi slovenske župnije v Joli- nih pravil. —Včeraj zjutraj ob četrt na i), uro je daroval v naši domači cerkvi sv. Štefana g. župnik Rev. A. Sojar slovesno peto sv. mašo za-dušnico za pokojnim avstrijskim cesarjem Franc Josipom. Tega sv. opravila se je udeležilo precejšnje število vernikov, katerim je ostal pok. avstrijski vladar v dobrem spominu. etu in o njenih začetnikih; najbolj obširno in natančno je pa v tej številki opisana zgodovina in delovanje Amerik. Slovenca tekom svojega četrtstoletnega obstanka. Chikažani smemo biti ponosni, ker je izšel prvi slovenski list v našem mestu; izdal je prvo štev. A. S. dne 3. sept. 1891 znani vele-zaslužni rodoljub g. Anton Mur- Vsled (wiredbe in prizadevanja "ik, ki biva sedaj nekje v državi avstro-ogrskega generalnega kon- Cal. Zal pa, da je izšlo tukaj sa-zula Hugo Silvestri-ja iz Chieaga' mo 10 številk tega lista vsled pose je vršila danes (v sredo) dop.i manjkanja denarnih sredstev pri slovesna sv. maša zadušnica za izdaji. Od tukaj se je " A. S." pok. cesarjem Franc Josipom in j meseca lebr. 1892 poselil v Tower sicer v naši katedrali Presv. Ime-1'Minn., kjer ga je urejeval celih 8 Generalni konzul je povabil let, do 8. dec. 1899. muogozaslužni na k tej sv. maši diplomate našega starosta naše častite duhovščine mesta vseh nevtralnih držav; po- preč. g. Jos. F. Buh; kot desna ro-leg teh se je udeležilo iste tudi ka pri uredništvu mu je bil teda-več mestnih, okrajnih in državnih nji bogoslovec in sedanji župnik uradnikov, ter številno gg. duhov- v Delano, Minn. Rev. Matija Šavs. nikov iz naše nadškofije, ki so bili List je imel tedaj samo okrog 300 rojeni v Avstriji; naravno, da se naročnikov. Od 8a dec. 1899 se je te zadušniee udeležilo tudi mno-!pa A. S. urejuje in tiska v Jolietu, go civilnega ljudstva, bivših a v- kjer se je za trdno ustanovil v stro-ogrskih podanikov. Pred sv. svojem lastnem domu mašo so proizvajali na koru zna mo Chopinovo mrtvaško koračni- List "A. S." je storil svoječasno mnogo koristnega in dobrega tu- co, ki je bila zadnja leta pok. av- di za našo podporno organizacijo 'atrijskemu cesarju najljubša ko- K. S. K. J. V njem je bilo čitati račniea. prve članke in pozive za ustano- Zaeno poročajo chikaški angles- vitev te Jednote; vsled tega, ali ki listi, da se bo čitala slična sv. iz pripoznanja ga je imela naša maša zadušnica skoro po vseh ka- Jednota več let za svoje glasilo, toliških cerkvah te nadškofije, v dokler ni 1. 1914 uvidela potrebe kojih mestih biva več Avstrijcev ustanoviti si lastno glasilo, in Ogrov. V prijetno dolžnost si šteje to- —Iz glavnega naturalizacijske- uredništvo Glasila K. S. K. ga urada se bo tekoči te,len raz- :I<"1note ' da v svojem imenu m poslalo po pošti 13,000 okrožnic lmeml te organizacije izreka ne- 1 r storju naših amer. slovenskih listov, — "A. S." najsrčnejše čestit- ke, ter mu želi, da bi dočakal še svoj zlati jubilej ! Vivat! Flore-at! Crescat! Dostavek: Skoda da ne opazimo med slikami slavnostne številke "A. S." tudi $dike njegovega onim inozemcem, ki so od 1. marca letos vzeli prvi državlj. papir in onim, ki so že naredili prošnjo za drugi papir. V tej okrožnici se povdarja prosilcem, da naj se tekom decembra t. 1. udeležijo javnih predavanj in poučnih predavanj, vrsečih se zvečer po raznih, . >• ji • i vi i -rr x Ti ..^j; prvega urednika in lastnika in sli-ljudskih šolah. Vse to delo vodi f B . , ,* . ^ ,. v - | m., ke sedanjega večletnega uredni- mestni ravnatelj večernih sol. Ta- j!; ° qoru aj ka zborovanja se bodo vršila dne a' 1 r' 1 ip oruPa-4. decembra v "Burrovi" ljudski Hughes je priznal svoj poraz. Soli, dne 5. dec. v Seward ljudski Lakewood, N. J., 22. novembra. šoli/(Jne 6. dec. v Jennerjevi, dne Po 15 dnevnem težavnem premi-7. dec. v Garfield, 8. dec. v Johno- šljevanju je poslal danes bivši revi, dne 11. dec. v Hammondovi publ. predsedniški kandidat Char-dne 12. dec. v Phillippovi, dne 13. les E. Hughes predsedniku Wilso-dee. v Washingtonovi, dne 14. nu brzojavno čestitko povodom dee. v Pullman, dne 15. dec. v I njegove zopetne izvolitve. Brzo- Waller, dne 18. dec. v Bower, dne 19. dec. v Jackson in dne 20. dec. v West Pullman ljudski šoli. Govorili bodo na teh shodih sodniki Landis, Carpenter, Alschuler, Thlir, Sullivan, Mack, Foell Pam in Dolan. Poleg tega bodo govorili na teh zborovanjih tudi zastopniki raznih narodnosti, Italijanov, Litvincev, Rutencev, Grkov, Srbov, Poljakov in Hrvatov. Ti bodo svojim rojakom priporočali in dajali pojasnila, kaj morajo znati, da bodo dobili državljanske papirje. Skoda, da se je pri tem prezrlo naše Slovence, ali da se zanje ni določilo nobenega javka se je glasila sledeče: "Vsled počasnega uradnega štetja glasov v državi Cal. sem vedno pričakoval natančnega poročila o izidu. Ker je pa štetje sedaj dovršeno, si dovoljujem pošiljati Vam iskrene čestitke k zopetni izvolitvi; zaeno Vam želim najboljši vspeh pri administraciji! Predsednik Wilson se je nahajal s svojo soprogo ravno v nekem gledališču, ko je dospela ta čestitka v Washington. O tem so ga obvestili telefoničnim potom. Govori se. da ni naredil predsednik Wilson ob tej čestitki nikake o-pombe. rane Jos. umrl dne 21. t. m. MCHDUKE CHMLESFRMas JOSEPH Sedanji avstr. cesar Karol I. Inozemske vesti. Prve vesti o smrti avstrijskega cesarja Franc Josipa. Dunaj, Avstrija, 22. novembra. Sinoči, (v torek, dne 21. nov.) ob 9. uri in 5 minut je avstrijski cesar Franc Josip umrl v svojem gradu Schoenbrunn. Smrt je nastopila mirno, kajti sivolasi monarh je za vedno izdihnil kakor v spanju. Ob njegovi smrtni postelji je stala cesarjeva ljubljenka, hči, nadvojvodinja Marija Valerija, prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Josip, ter več drugih članov cesarske hiše. Pokojni cesar Franc Josip se že, nekaj dni nazaj, ni nič dobro po-; čutil; trla ga je naduha in k**-' šelj vsled ponovnega vnetja pljuč, j Vendar je pa še sprejel včeraj zju-1 t raj ob 8. uri v avdijenco svojo hči, nadvojvodinjo Marijo Valerijo in je hotel s uradnimi posli nadaljevati v svoji kabinetni pisarni, kar so mu pa zdravniki zabra-nili. Ob 2. popoldne se ga je prijela huda mrzlica; zvečer ob 6ih so izgubili zdravniki vse upanje nad njim; vedno je padal bolj in Pokojni avstr. cesar Franc Josip. bolj v nezavest, dokler ni ob devetih in 5 minut izdahnil mirno svoje duše. Pokojni avstrijski vladar je pred svojo smrtjo prejel še zakramente za umirajoče. Ko se je raznesla ta žalostna novica iz Schocnbrunna v mesto, je bil naenkrat ves Dunaj po konci. Iz številnih cerkvenih stolpov so se pričeli tužno oglašati zvonovi, naznanjujoči smrt avstrijskega monarha. Ljudstvo je hitelo v trumah proti cesarskemu gradu, ali se je pa zbiralo po ulicah polno sožalja; mnogo žensk je glasno ih- OPOMIN K VOLITVAM URADNIKOV IN URADNIC KRAJEVNIH DRUŠTEV K. S. K. JEDNOTE. Cenjeni mi sobrati in sosestre! Kot predsednik K. S. K. Jednote si štejem v dolžnost, da vas opozorim na to, da bodite previdni pri društvenih volitvah, ktere se bodejo vršile v mesecu decembru t. 1. in sicer v tem oziru, koga da bodete volili ali si izbrali v odbor vašega društva, ker to je velikega pomena za vaše društvo in pa za K. S. K. J. kdo da vodi, ali oskrbuje vaše društvo v letu 1917. Pri tako važnem delu bi se ne smel ozirati nobeden član ali članica na sorodstvo ali prijateljstvo, ampak je dolžnost vsakega člana in članice, da odda svoj glas za tako osebo kateri (a) je sposoben ali zmožen izpol-novati dolžnosti svojega urada na podlagi društvenih in Jednotinih pravil. V tekočem letu smo imeli nekaj takih uradnikov, kteri niso hoteli upoštevati ne društvenih in ne Jednotinih pravil in ne sklepov glavnih uradnikov K. S. K. Jednote; zopet nekateri so bili taki, da so zadrževali odpošiljatev asesmentov in sicer nalašč zato, da s<5 s tem zadrževali točno poslovanje v glavnem uradu; eni so zopet bili taki, da so nasprotovali in celo branili upisovati starišem svoje otroke v otroški oddelek K. S. K. J. Imena vseh takih uradnikov in članov so zapisana v Jednotinem uradu v "črni" knjigi in če bi bil kteri izmed teh izvoljen uradnikom za leto 1917 bodisi že pri enem ali drugem društvu K. S. K. Jednote, ne bode tak uradnik odobren od glavnega urada Jednote in bode društvo prisiljeno imeti ponovno volitev za omenjenega uradnika; odobren ne more biti takošen član zavoljo svojega prestopka v letu 1916, ker, kakor je delal v istem letu, tako bi zopet delal v letu 1917, namreč da bi nasprotoval napredku društva in K. S. K. J. Zatorej naj vsak tajnik(ca) društva ta članek prečita pri društveni letni seji in sicer pred volitvijo. S sobratskim pozdravom PAUL SCHNELLER, gl. predsednik K. S. K. J. Sedanja avstr. cesarica Žita. telo in jokalo. Na Dunaju že ni bilo tako žalostnega dneva od tedaj, ko se jc napovedalo vojno. Ljudstvo je namreč z zanimanjem pričakovalo napovedanega dnevi. 2. decembra, ko bi imel izročiti cesar Frane Josip vlado v roke prestolonasledniku, nadvojvodi Karol Frane Josipu, — sedaj je pa tc pričakovanje prestrigla smrt v cesarskem gradu ob postelji sivolasega monarha. Takoj po cesarjevi smrti so izšli vsi dunajski listi v posebnih žaloval nih izdajah s priobčeno slike pok. cesarja in primernimi uvodnimi članki polni hvale in sočutja do pokojnega vladarja. — Skorc z.vseli hiš vise črne zastave in dru-ire zastave na poldrogu. O smrti cesarja Franc Josip-se je takoj telefoničnim potom obvestilo tudi nemškega cesarja, ki je obljubil, da se osebno udeleži pogreba svojega ožjega prijatelja v četrtek, dne 30. t. m. Pogreba se bo udeležil tudi bolgarski car in vsi ministri ter poslaniki raznih držav, zastopanih na Dunaju. Zaeno se je po papeževem nunciju naznanilo smrt avstrijskega cesarja v Vatikan sv. očetu; tudi ta bo odredil svojega namestnika pri svečanostnem pogrebu avstrijskega cesarja. V Shoenbrunn prihajajo iz celega sveta od raznih vladarjev brzojavna sožalja; med temi je došla tudi danes semkaj sožalna brzojavka Woodrow Wilsona,predsednika Zedinjenih držav, ki je v svojem imenu in imenu vlade in ameriškega ljudstva izrazil globoko sožalje vsled smrti cesarja Franc Josipa. Predsednik Wilson je določil ameriškega poslanika Pen-fielda, da naj ga zastopa pri pogrebu. Nemčija žaluje vsled smrti avstrijskega cesarja. Berlin, Nemčija, 22. novembra. Ko je došla semkaj žalostna vest o smrti avstrijskega cesarja, se je lotila ljudstva velike žalost. Saj je bil vendar pok. cesar velik prijatelj nemškega naroda. Nemški cesar je poslal takoj zatem na Dunaj sožalno brzojavko avstrijskemu prestolonasledniku in drugim članom cesarske rodbine. Obljubil je, da se bo osebno vdeležil pogreba. Danes vihrajo z vladnih poslopji po vseh nemških mestih žalovalne zastave na poldrogih, listi so pa izšli črno obrobljeni z obširnim naznanilom smrti zveste- ga nemškega zaveznika, cesarja Franc Josipa. V obče se ga hvali kot dobrega vladarja, moža pre-skušenj. Nekateri listi obžalujejo, da ni avstrijski cesar dovčkal dneva popolne zmage centralnih zaveznikov in gojijo pri tem veliko zaupanje v njegovega naslednika. Kakor se semkaj poroča, se pariško in londonsko časopisje kaj slabo izraža nad smrtjo avstrijskega cesarja. Mnogi mu privoščijo smrt in le obžaiujejo, da ni umrl že pred 3 leti, ker je baje on povzročil sedanjo svetovno vojno? Pogreb. Dunaj, 22. novembra. Pogreb za pokojnim cesarjem Franc Josipom se bo najbrže vršil prihodnji četrtek dne 30. t. m. Položen bo v grobišče zgodovinske kapucinske cerkve, kjer počiva tudi njegova žena, sin Rudolf in ostali člani habsburške rodovine. Jutri bodo prenesli pokojnikovo truplo v dvorno palačo, kje bo ležalo več dni, ljudstvu na ogled. Pogreb obeta bita nad vse veličansten in velik kakoršnega še ne pomni naše dunajsko mesto. Dosedaj so prijavili svojo vdeležbo že skoro vsi zastopniki nevtralnih evropskih in drugih držav. Novi vladar Avstro-Ogrske. Dunaj Avstrija, 23. novembra. Včeraj, ali takoj po smrti cesarja Franc Josipa je prevzel vladarske posle prestolonaslednik Karol Franc Josip. Za vladarsko ime si je izbral ime Karol I. Cesar Karol I. bivši nadvojvoda Karol Franc Josip je star 29 let; rojen je bil v Persenburgu dne 17. avgusta 1887 in je sin pokojnega nadvojvode Otona, umrlega dne 2. nov. 1906 na Dunaju; temu je bil oče pok. nadvojda Karol Lju-devit,drugi brat cesarja Franc Josipa. Sedanji avstrijski cesar Karol I. je se. oženil dne 21. okt. 1911 s Parmsko (bourbonsko) princezi-njo Cito, roj. 9. maja 1892. Iz tega zakona imata že dvoje otrok 4 letnega nadvojv. Franc Josip O-tona in eno mlajšo hčerko. Kakor znano, se je mudil sedanji avstrijski vladar dolgo časa na severni fronti, kjer je zapovedoval v Karpatih nastanjeni naši armadi. Splošno se sodi, da bo novi avstrijski vladar ljudomil in tako dober, kakor njegov prednik; govori se, da bo dal raznim svojim narodom celo več političnih pravic in avtonomije, kakor je isti vživajo sedaj; vse to se bo izvršilo šele po končani vojni. Enako se vrši tudi slovesno kronanje kasneje. Danes je izdala uradna "Wiener Zeitung" proklamacijo novo-zapriseženega avstrijskega cesarja Karola 1. v kateri naznanja ljudstvu, smrt svojega prednika in zatrjuje, da bo nadaljeval svoje delo. Proklamacija se glasi sledeče: "Jaz bom nadaljeval njegovo delo. Prišel sem na prestol v viharnih časih. Naš cilj še ni dosežen in iluzija sovražnika, da bi stri mojo monarhijo in moje zaveznike, še ni potlačena. Poznate me, da sem z mojim ljudmi in vsled tega je moj trden sklep nadaljevati z vojno, dokler ne bo mir zasigu-ral obstoj in razvoj moje monarhije. Storil bom vse, kar je v moji moči, da bom odpravil vojne grozote prejkomogoče in da bom napravil čimprej bo mogoče mir, in sicer ko bodo poraženi naši sovražniki." LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Nekaj članov, ozir. naročnikov nam je minuli teden doposlalo naročnino za koledar "Ave Maria". Vsem tem in ostalim naznanjamo, da mi nimamo tega koledarja in sploh nobenih knjig v zalogi. Kdor hoče naročiti gorinavedeni 'koledar, naj piše naravnost na uprav-nrštvo "Ave Maria62 St. Marks Place, New York, N. Y. GLASILO K. S/g. JEDNOTB. - 29. NOVEMBRA 1916. tz urada društva sv. Jožefa št. 2, Joliet, m. Na zadnji redni mesečni seji je zgoraj omenjeno društvo sklenilo, da bo imelo svojo skupno ad-ventno spoved v soboto, dne 2. decembra in skupno sv. obhajilo v nedeljo zjutraj pri 8. »sv. maši, to je dne 3. decembra. Zatorej naj se člani našega društva zberejo dne dee. zjutraj ob pol osmi uri v navadnem (šolskem) prostoru, da potem skupno odkorakamo k-8. sv. maši in je želcrti, da se člani v obilnem številu udeleže skupnega sv. obhajila. Ob enem naznanjam članstvu našega društva, da se vrši prihodnja mesečna seja dne 3. dec. v navadnem (šolskem) prostoru. To bo letna društvena seja, kjer se bo vršila volitev društvenega odbora za leto 1917. Člani so uljudno naprošeni, da se vsi zanesljivo udeleže te seje, ki se prične ob 1 uri popoldne. Bratski pozdrav John Vidmar, tajnik. Bratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. John Sumrada, ta j. NAZNANILO. S tem naznanjam članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Ironwood, Mich, da se vrši na glavni ali letni seji, dne 17. decembra 1916, volitev, novega odbora za leto 1917. Kdor se ne vdeleži te seje brez tehtnega vzroka, bo moral plačati $2.00 globe, le bolni člani so od tega izvzeti. Sobratski pozdrav, John Ramuta, t a j. NAZNANILO. Tem potom naznanjam, da se vsi člani društva Sv. Družine štev. 5 K. S. K. J., La Salle, 111., prihodnje redne mesečne seje vdele-že. Kdor se iste ne vdeleži, plača 50c kazni, le delo ali bolezen je izjema. Bred vsem bo na vspo-redu volitev odbora za leto 1917. Naše društvo je pod vodstvom današnjega odbora lepo napredovalo naj si bode že v čianstvu, predvsem pa s svojo blagajno. Saj pa tudi, kadar je veselica se izkažejo kot darežljivi sobrati našega društva. Prosim tudi vse člane, da bi svoj asesment za leto 1916 kolikor mogoče poravnali, da Vam ob zaključku leta kolikor mogoče natančen račun predložim. Na srce pa polagam vsem članom naše slavne Jednote tole: Volite v društvene urade može katoliškega mišljenja; naj Vam bode pri srcu geslo: Kdor moliti ne zna, naj se v K. S._ K. J. ne poda! Pozdrav vsem sobratom dr. Sv. Družine št. 5 kakor tudi vsem članom naše slavne Jednote. John Prazen, tajnik. NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jožefa, št. 21 K. S. K. J. v Federal, Pa. Tem potom se naznanja vsem članom zgoraj navedenega društva, da se vrši prihodnja mesečna seja ali glavno Zborovanje dne 10. decembra 1916 v Slovenski dvorani kot običajno; samo eno uro preje bodeni pričel s pobiranjem mesečnih doneskov. Toraj ima priliko vsak član plačati svoj ases- svojo dolžnost, ki veže vsakega člana K. S. K. J. Dalje se fcujli opozarja člane, da se udeležijo prihodnje seje, dne 3. decembra, ker bo letno zborovanje in volitev odbora za 1. 1917, .toVej je dolžnost vsakega člana, da pride vsaj k letnemu zborovanju, ker takrat pride.veliko važnega na dnevni red članom v raz-motrivanje in odobritev in tudi v zadovoljnost vsacega posameznega člana, ker je sam pri seji navzoč ; pri seji ima vsak enake pravice predlagati, voliti in odobravati stvari, ki so v korist društva in naše Jednote. Zaeno svetujem tudi jaz članom našega društva, ki imajo otroke, da naj jih zavarujejo pri društvu, oziroma pri K. S. K. J. in sicer v starosti od 1 do 16. leta plačajo le 15 centov na mesec ;kar je zelo mala svota; v slučaju smrti o-troka pa plača K. S. K. J. $100.— (sto) za pogrebne stroške. Ta znesek pride gotovo prav vsakomu. kadar ga zadene nesreča, da izgubi kakega svojih malih. Poleg tega bodo naši otroci že v mladosti v ravno isti podporni organizaciji kakor smo mi in ne bodo hodili v tuje, ali se mešali s tujci; s tem se nam bo pripomoglo do obstanka in povečanja naše ednote; ako ment že pred zborovanjem. Ta dan je na dnevnem redu tudi vo- j)0(j() sedaj otroci z nami, nas litev društvenih uradnikov za l)0(j() posnemali ko dorastejo leto 1917 in še več drugih važnih jn t() j)() v ponos našega sloven- točk. Odbor društva vabi in opo- skef,a naroda, minja vse člane, da se zanesljivo Bratski pozdrav vsem članom in udeleže te glavne letne seje, ker članicam društva sv. Frančiška so glavne letne seje važne za vsa- gaj jn vsemu članstvu K. S. K. J. cega posameznega člana kakor za celo društvo. Kar -se na tej seji sklene in odobri so taki v krepi v veljavi za celo leto in po ukrepih se moramo člani tudi ravnali. Toraj vsakdo naj pride k seji in naj bi John Lekan, tajnik. pove svoje misli, kako in kaj NAZNANILO. Člani društva Marije Device št. 33, Pittsburgh, Pa., so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže letne r . i • . ! in glavne seje dne 3. decembra t. 1. bilo bolje za povzdigo m korist « kaznij,, društvenih našega društva m Jednote. Na vil• n i te' zadnji mesečni seji je bilo omenje-j I),aw • je zabave na omenjeni dan, je društvo sklenilo, da plača v ta namen vsak član po 50c v društveno bla- berski seji; velj^o članov je ta znesek že vplačalo. Dobili smo namreč pismeno naznanilo od odseka Rdečega križa društva "Orel", da bode priredilo to društvo« svoje veselico dne 30. decembra v korist Rdečega križa v Ljubljani. Ker nam ni bilo prej naznanjeno kakor pri tej seji, zato je naše društvo opustilo svoj nameravani Silvestrov večer, sklenilo se je zaeno, da se udeležimo polnoštevilno te dobrodelne veselice dne 30. dec. Prav je in umestno, da se tudi mi spomnimo naših, tako revnih in trpečih rojakov v starem kraju, ali v naši ljubljeni stari domovini. Upam torej, da ne bo naše društvo zaostalo pri tej veselici; želim iz srca, da bi se sleherni član udeležil te dobrodelne prireditve in bi s tem pokazal, da tudi nam ameriškim Slovencem bije srce za nesrečne naše trpine v starem kraju: pridite torej vsi na veselico dne 30. dec., da bo večji uspeh! Zaeno naznanjam, da priredi naše društvo svojo predpustno veselico dne 20. januarja 1917 in sicer v navadni dvorani D. A. So-koloVni, 525 E. 72. cesta, New York. Ta dan se bo izžrebal prekrasni dobitek, kip Matere Li(r-ške Božje; ta dobitek bo gotovo za vsakega katoliškega člana ali družino dobrodošel. Ker je naše društvo na katoliški podlagi, si je vsled tega zbralo tak dobitek, da ga bo vsdkdo vesel če ga nadene. Zaeno se delajo tudi vse potrebne predpriprave za odhajanje, ali praznovanje naše 20. letnice, ki jo bomo obdržavali dne 4. julija 1917. Naši člani so zelo vneti za to slavnost; vsled tega se je niescčnina povišala za eno leto po 10c več na mesec za pokritje stroškov. Kako se bo vršila ta slovesnost, sc bo že svoječasno tudi na tem mestu poročalo. Skušali bomo z združenimi močmi prirediti tak dan, ki bo ostal za vedno v spominu v zgodovini naše nevvyorske slovenske naselbine. Dal Bog, da bi to slavnost vsi zdravi in srečni dovčakali! Pozdrav do vseh članov in članic naše Jednote! A. Pavli, tajnik. pričelo poslovati z otroškim oddelkom ; priporoča se sta riše m, da dajo -vsi vpisati svoje otroke v ta oddelek, da zasadijo s tem mladike društvene bodočnosti. Z bratskim pozdravom John Močnik, tajnik. NAZNANILO. S tem se opozarja vae člane društva sv. Antona Padov., št. 72, E-ly, Minn., da se zanesljivo udeležijo glavne seje dne 10. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne. V slučaju, da se kateri član te seje ne bo vdeležil brez tehtnega vzroka, sc bo ravnalo ž njim po društvenih pravilih. Odbor. Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 89, Etna, Pa. S tem naznanjam vsem članom našega društva, da je društvo še na svoji predzadnji seji sklenilo, da bo moral vsak član plačati 25c globe, ki se ne udeleži naše letne seje, vršeče se dne 3. decembra t. 1. istotako tudi, ki se ne vdeleži seje, ki se vrši meseca januarja 1917. To so glavne seje in so zelo važnega pomena za vsakega člana. Cenjeni sobratje! Dobro vam.je znano, da se bo na prihodnji seji volilo nove uradnike, ki bodo vodili naše društvo prihodnje leto; tega, da se te NAZNANILO. Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 101 K. S. K. J. v Lorain, Ohio, se uljudno naznanja, da se vrši prihodnjo nedeljo, dne 3. decembra točno ob 1. uri popoldne redna mesečna seja, pri katerej bode p*leg druzih važnih stvari tudi volitev novega odbora za prihodnje leto 1917. Ker je to glavna društvena seja, so najuljudneje vabljeni vsi člani, da se blagovolijo v polnem številu udeležiti te seje. Kdor se ne udeleži te seje brez tehtnega vzroka, zapade kazni po pravilih. Prosim tudi vse člane ako je le mogoče, da naj plačajo svoje prispevke na prihodnji druš-tv. seji, da mi bo mogoče knjige pravilno urediti, ter podati natančen račun. Obenem še enkrat opominjani vse člane, kteri imajo če certifikate v društvenem uradu, da pridejo jxmje (in sicer dne 3. dec. 1916). Se nekaj vas opominjam, namreč na sklep seje z dne 2. julija 1916, da se vsi člani našega društva udeleže skupaj sklepa, sv. misijona, ki sc konča dne 3. decembra 1916 to je prihodnjo nedeljo. Bratje porabimo skupno to redko priliko, sebi v prid in v dušno izveličanje, kajti letos obhajamo 10. letnico ustanovitve našega društva in 10. letnico ustanovitve naše slovenske fare sv. Cirila in Metoda v Lorain, O. To-nudi vsakemu najlepša prosim vas vsled seje polnoštevilno udeležite in si izberite na tej seji dobre može kot raj se uradnike, ki bodo gledali za na- prilika, da primerno obhajamo ta častni jubilej, ki nam bo ostal v predek našega društva in naše slavne K. S. K. J» Dragi mi bratje našega društva! Gotovo vam je znano, da nismo imeli med člani še nikdar toliko bolnikov kakor bas v tekočem letu; vsled tega je naša društvena blagajna oslabela. Prosim Vas lepo, da bi zanaprej svoje redne asesment e bolj točno plačevali, da sc bo zamoglo sestaviti pravilen račun celega društvenega leta. Kdor se ne bo ravnal po tem, in ne bo točen v plačevanju svojih prispevkov, se bo ž njim postopalo strogo po društvenih in Jednotinih pravilih. Sobratski pozdrav Mato Belavich, predsednik. trajnem spominu. K sklepu Vas dragi mi bratje prav lepo pozdravim in Vam kličem: Le skupno dehijino složno še v bodoče, in društvo bode rast-^ lo od leta do leta! Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote. Henry Kompare, tajnik. VABILO na jesenski koncert, katerega priredi Pevsko društvo "Slovan" NAZNANILO. Iz urada društva sv. Jan. Evang. št. 65. K. S. K. J., Milwaukee, Wisconsin. Cenjenim članom našega društva se naznanja, da se bo vršila glavna letna seja dne 2. dec. točno ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani. Po društvenih pravilih sr mora te seje vsak član gotovo udeležiti; le izvanredni slučaji sc opravičijo. Ob enem se vrši na tej seji volitev odbora za leto 1917. Naznanja se tudi, da je društvo v sredo, (predvečer Zahvalnega dne) 29. nov. 1916 v Stancikovi dvorani, 205 E. 115 cc-ala, Kensington, Chicago, 111. Bogat pevski spored z nastopom NAZNANILO. Kot tajnik društva sv. Alojzija, št. 95 v Broughton, Pa., naznanjam s tem uradnim potoni, da se vnši dne 10. decembra t. 1. glavna ^ ,.r ..... ____ letna društvena seja. Na tej seji raznjh pevskih zborov bode nudil se bo volilo odbor za prihodnje le- V8em cenj. gostom 0Hilo zanimi-to; tudi imamo še več drugih važ- VOSfj nih točk na dnevnem redu. Prosim torej vsled tega, da se napo-1 Za dober prigrizek, dobro doina-vedane seje udeležite člani polno- ee vino in druga okrepčila bo bo-številno. Sato preskrbljeno. Sobrateki pozdrav, z velepoštovanjem Anton Ipavec, tajnik. Odbor. V LEKARNAH Ne igraj se z zdravjem! Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutiš dobro, nikar ne spravljaj v nevarnost svojega zdravja s tem, da poskušaš raznovrstne alkoholne grenčice, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takorekoč reka, ki Ti daje dragoceno življenje. Ona se pretaka po arterijah in žilah in prinaša hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice. Edinole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvršujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati, čisto naravno vino jim nikakor ne škoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja telo, da izvršuje glavne namene", pravi dr. Armand Gauthier, Član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu. TRINERJEV AMERIŠKI ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA. trincrs vsssfr BITTER-W1HE T4INIR0VO HORKE viNO ■^yJOItPM TRI«« ^•'•-»aa s *.t.i»«K«»»* • To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno iz rastlin, koreninic, ki bo priznane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jim oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri ZAPEKI VETROVIH j NAPENJANJU GLAVOBOLU NEBVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLO&NI SLABOSTI hitro in sigurno. Odklonite kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo denar! Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako-dvigajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUGI8TIH. CENA (1J0 Sedanji letni ča« pripelje seboj raznovrstne nezaželjene goste, posebno revmatiMmin nevrajgijo. Ali veš, kako jih sprejetil Najbpljli način je, da rabiš TRINERJEV OBLIŽ. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vseh drugistih, po pošti 35 in 60c. Pri vseh boleznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo za kašelj (TRINER'8 COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. Jos. Triner „ 1333-39 S. ASHLAND AVENUE GBKAGO, ILLINOIS | 0253232353235323532348235353484853234848532353235323482353234823482353234823302348482348485323482353 0102020202020100020102010002020001020230000000020200000102000000020202004853020253535323484853532348485353232348 NAZNANILO. Tem potom, naznanjam članicam društva sv. Ane, št. 105 v New Yorku, da se bo vršila v nedeljo, dne 10. decembra, ob deveti uri dopoldne v slovenski cerkvi 62 St. Marks PL, slovesna sveta maša v proslavo desetletnega obstoja našega društva. Naprošene so torej vse članice, da se te slav-nosti udeležijo. In sicer se bode-iiio zbrale v dvorani pod cerkvijo ob trieetrt na deveto uro, ter bomo potem skupno korakale v cerkev. Nadalje je društvo sklenilo pri zadnji mesečni seji, da bode ta dan pri slavnosti za vse članice skupno sv. obhajilo. Vabim tudi vsa sosedna društva da nas ob priliki te slavnosti v največjem številu posetijo. S sestrski mpozdravom, Marija Kompare, tajnica, 355 So. 4th Street, Brooklyn, N. Y. NAZNANILO. ('lanom društva sv. Družine, št. ]U6, Willard, Wis., še naznanja, da se gotovo vsi udeleže prihodnja redne mesečne seje, dne 3. decembra, ker ta dati bode glavno letno zborovanje in volitev odbornikov za prihodnje leto 1917. — Vsled sklepa zadnje seje, z dne ,'{. nov., zapade vsak član kazni $1.00, ki se ne udeleži'te seje. Nadalje so prošeni vsi člani (ice) našega društva, da oddajo svoje certifikate društv. tajniku do prihodnje seje 3 .dec. v zameno za nove. Clani(ice) na potnih listih naj takoj pošljejo svoje certifikate na zdolaj podpisanega. Kateri član tega ne stori o pravem času, bode moral doplačati 50 centov za novi certifikat. Sobratski pozdrav, Frank Perovšek, t a j. kropijo jih svečeniki, ne rose za njimi Bolze sorodnikov in domačih ko jih de vajo v skupne grobove, — ne, — le v grob tiho ž njimi! — S prva so imeli te, za domovino padle junake tudi na mrtvaških odrih po raznih cerkvah, — sedaj je pa preveč žrtev in ne morejo več tegia delati. Iz starega 'kraja došja rojakinja je pripovedovala dalje o prisegah vojaških novincev. Videti je bilo še kot mlade fante, in osivele može, kako so korakali med zvoki vojaške godbe v cerkev; tam se je vršija med slovesno sv. mašo javna, ali glasna prisega, da gredo novinci prostovoljno v boj za vero, cesarja in domovino. Zvonove in zvonikov naših starokraj-skih cerkev so zadnje čase že skoraj do zadnjega pobrali za vojne svrhc (za topove). Pač," s kakim ihtenjem gleda zbegano ljudstvo vse te prizore! Večkra-t se tudi pripeti, da kakega izdajalca domovine, ki je na sumu, ali vladi v kvar, kar na kaikem vojaškem vežbališču javno ust rele vpričo ljudstva v strah drugim. Človek tukaj ima pri takih novicah zares grozne slutnje, kako morajo pa še naši rojaki v stari domovini čutiti, ki vse to osebno vidijo in skusijo. — Res, šibe vojske, reši nas o Gospod! FRIDERIK BARAGA, prvi slovenski apoatolaki misijonar in škof med Indijanci ▼ Ameriki. SpUal Dr. LEON VONČINA. profwor bofotloTja v Ljubljani. (Nadaljevanje). Obečal sem jim, že letos 15 hiš narediti; k letu pa, če me Bog o-hrani pri življenju, jih bom dal še več postaviti, ako le kaj pomoči dobim. Taka naselitev bo prizadela precej veliko troškov. Naše hiše so sicer vse iz lesa, ki se tukaj zastonj dobiva; plačati pa je treba delavce, in tudi deske za tla se morajo žagati z ročno žago, ker tukaj žag na vodi nimamo. Pa kolik dobiček bo to, ako se ta mi-sijon ustanovi! Koliko surovih divjakov, ki zdaj tičijo v kočah enakih medvedjim brlogom in tudi po medvedovo živijo, se bode potem olikalo, v dobre kristijane iij služabnike božje spreobrnilo. Kolikor sem za zdaj mogel preu-dariti, bode ta naselitev stala 400 do 500 tolarjev." Ni bilo še preteklo pol leta, odkar je Baraga ravnokar omenjeno pismo poslal na Dunaj, že je bila ustanovljena naselitev, ki mu je tako močno na srcu ležala. "Ko sem zadnjikrat pisal," sporoča v tej reči 27. vel. srpana V hrvaški eerkyi sv. Janeza preč. dunajskemu nadškofu Mil-Krstnika tukaj v Kansas City, de-tu, "dvomil sem še, ali se bo Kans., so imeli te dni veliko slo vesnost: sv., birmo; pri tej priliki je bilo navzočih in birmanih 195 dala izvršiti moja misel zastran ustanovi jen ja naselitve, ker sem preveč na enkrat začel, in sleher- birmancev. Vso slavnost je vodil ni, s katerim sem o tej reči go-znani rodoljub Rev. M. I). Krm- voril, mi je rekel, da mu ne bo mo-potič. Ta cerkev je res kras te goče^ob slabih mojih pomočkih naselbine, ker je znotraj tako u- Vse to še to poletje dovršiti. Pa s met niš k o slikana. Slike jo svoje- posebno pomočjo dobrega Pastir-časno izvj-šiJ slavni hrvatski u-l ja, ki ima gotovo svoje dopadenje raetnik, prof. Oton Ivekovič iz nad tem, da se po njegovem Zagreba ;poleg cerkve je tudi ve- vzgledu izgubljene ovce v puščavi kimovca piše Baraga zastran tega tako-le: . . . "Devet in dvajseti dan kimovca je foil eden izmed najsvetejših dnij za novi moj misijon, ker to nedeljo smo z vso nam mogočo slovesnostjo praznovali 'blagoslov-ljenje naše misijonske cerkve. Z veselim in hvaležnim srcem sem blagoslavljal to cerkev v čast pre-svetega imena Jezusovega. Misel: "Moj Jezus, tvojemu imenu v čast sem postavil to hišo", — je moje srce z nedopovedljivim veseljem navdajala. Majhna je sicer, lesena cerkev, pa vendar svetejša kakor je bil Salomonov tempelj, tisto čutto stavbne umetnosti, ker posvečuje jo s svojo resnično »priču-jočnostjo On, ki ga nebesa in zemlja obseči ne morejo .On, čegar prvo bivanje na zemlji so 'bile jaslice, ne zaničuje 'borne hišice, ampak se tako ponižuje, da hoče v njej prebivati!" Ob vseh skrbeh, ki jih je Baragu prizadevalo izpreobračevanje in izobraževanje divjakov okoli Lanza, vendar nikakor ni mogel pozaibiti svojih ljubih zapuščenih otrok pri Šent-Jožefu. Ni se mu sicer bilo treba batf, da bi kateri izmed njih zašli s pravega pota in se odpovedali pobožnemu krščan- tkem času je Kristusu pridobil in krstil vse divjake, ki so živeli v Lanzu in okoli njega; prihajali so i tudi semtertja drugi divjaki iz te-motnih držav, kateri so se naseljevali med takimi, ki^Se-že bili krščeni, da bi ž njimi vred se udeleževali hlagodarov svete vere in krščanskega življenja. To prijet no in blagovitno napredovanje sv. katoliške cerkve poroča Baraga v svojem pismu iz Lanza 24. prosinca 1846. 1; iz njega naj posnamemo nekatere bolj zanimive posameznosti . . . '.'Pred nekoliko tedni (piše on) mi je božja previdnost zopet dala priložnost, da morem nekoliko storiti za svoj novi, nadepolni misijon. Prišel je namreč k meni pogan iz nekega kraja, ki je dobrih^pet dni hoda daleč od tam, in mi sporoči, da višji glavar tistega kraja močno želi, videti me in z menoj govoriti. To slišati, mi je bilo že dovolj; nemudoma se podam na pot in grem tja, da zvem misli tega višjega gla'varja in njegovih Indijanov. Ko tja pridem, prosim vse može, da se snidejo zvečer v prav prostorni koči višjega glavarja. Prišli so vsi, in v svojem precej dolgem govoru sem jim med drugim svetoval, da se raji v Lanz preselijo in svoj kraj zapu-ste, zlasti zavoljo «kožuharjev, ki jim sila veliko žganja donašajo, v Lanzu pa je ta silno škodljivi strup odpravljen, odkar so se tam vsi Indijani pokristijanili. Nekateri so mi obljubili, da bodo brž, skemu življenju, ako bi tudi deljjko nastopi poletje, v moj misijon časa bili brez svojega pastirja, saj!se preselili in krščansko vero spre liga farna šola. poiščejo in k njemu privedejo, in S pozdravom Iz urada slov. podp. društva sv. Ane, št. 156, Chisholm, Minn. I radno se prosi elanice gorina-|sko_slovenski Dom>» vedenega društva, da naj se vse udeležijo glavno letne seje, ki se bo vršila dne 3. decembra, točno ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih. Katera članica so te seje ne udeleži, bo morala plačati $1.00 kazni v društveno blagajno. Sosestrski pozdrav, Katarina Staudohar, taj. Tudi naši Slovenci imajo tukaj ,)0 silnem trudu, s katerim sem lepo svojo cerkev, farno šolo in tudi jaz sam ves čas pomagal pri lepo dvorano; kot sem opazil lepo| delu in dosegel se mposlednjič, zidano poslopje« napisom: llrvat-jt]a so j(. v čast božjo in v zveliča- nje duš vse dovršilo- Ljubemu Bogu bodi zato posebna zjiiivala! M. Pogorele. Kpr spm> botli Bogll potoženo! ~ še vedno edini misijonar ob tem Kansas City, Kans. silo velikem Gorenjem jezeru, ne morem vedno na enem kraju o-sledeČe \ stati, torej sem že en mesec zopet Cenjeni sobrat urednik: Blagovolite priobčiti vrstico iz našo naselbini, o kateri tukaj v Lapointu in mislim pri- se le bolj poredkoma kaj sliši. Gotovo je Vam znano, da inia hodnji pondeljek (2. kimovca) v Lanz se vrniti. Lajwintski misijon mo tukaj že nekaj mesecev nove- prišteva odslej novi mihvauški ga slovenskega župnika,Rev. John škofiji. Dne 14. tega meseca smo Cleveland, Ohio. Dno 23. novembra zvečer so pri- Perše-ta, ki je vse hvale vreden, redili elevelandski uradniki tiru- Večni Bog naj mu poplača ves ne-i štva sv. Vida, št. 2"» S. K. S. J. in umorili trud, katerega ima z nami nekteri člani istega društva ter tukaj. V resnici dela naš novi g. slovenski trgovci banket v počast župnik z vso vnemo za napredek novodošlemu predsedniku K. S. K. naše slovenske fare tukaj v Kan- Jednote. g. Pavel Sehnellerju ter sas City. To se je pokazalo zopet njegovi družini in sicer v Knau-sovi dvorani. Omenjenega banke- očitno na našem zadnjem cerkvenem "fairu" ali bazarju, ki je ta se je udeležilo okoli, ali več kot prinesel čistega dobička $1800. 200 oseb, pri kteremu je sodelovalo tudi pevsko društvo "Lira" in Slovenski orkester; govorniki so bili gg. .Mihael Setnikar, predsednik dr. sv. Vida, potem stolorav-natelj Dr. James Seliškar in Rev. A. Berk, Anton Grdina, John Žu-lich, John Grdina, Math Tomažič in Mr. I lesser, County Clerk. V zahvalo vsem njim za gostoljubnost in sprejetje je govoril tudi g. Paul Schneller. Vsi govorniki so imeli prav lepo predmete, ter so v svojih govorih spodbujali vse navzoče z gorkimi besedami za po-vzdigo slovenskega naroda v Cle-velandu. Poročevalec. S pota. Na potu proti Pacifiku vstavil sem se za nekaj dni v Kansas City, kjer se skoraj povsod dobro dela. Velike klavnice v Kansas City obratujejo s polno paro, ravno tako tudi premogorovi okoli Pittsburga, Kans. Podrobnosti od tukaj ne bom opisoval, omenim naj le, da smo imeli te dni svatbo na Franklinu, Kansas, ki me je zlasti zanimala iz sledečih vzrokov, ali razlogov: Ženin kot nevesta sta ff štela oba v srečo, da sta srečno dospela iz starega kraja v Ameriko in sicer ženin le par mesecev preti napovedjo vojne, nevesta pa šele pred nekaj meseci, ko že vojna traja. Ženin, rojak I. Kogovšek je doma iz žirovske fare, okraj Logatec na Notranjskem, njegova nevesta, gdč. Frančiška Fale je pa iz Ljubljane. Nevesta je povedala več reči o nesrečni prestoliei Kranjske, ali sedaj tužni Ljubljani. Govorila je o pretresljivih prizorih, kako do-važajo ranjence z bojnih front v ljubljanske Jiolnisniee ,kako mrtve spravljajo kar po več skupaj na vozu na pokopališče. — Ne (Tisočosemsto dol.) Seveda so k temu pripomogli v obče razni vneti farani s posebnimi darili. Nemogoče mi je vsakega izmed teli na tem mestu posesebei omeniti in pohvaliti. Ne samo odrasli možje in žene, — fantje in dekleta, — temveč tudi naša mladina so je to pot izkazala, kako je zvesta in udana svoji eerkvici; tudi ti so pripomogli, da bo obstala naša slovenska fara še mnoga leta, nam in našim potomcem v ponos ter spomin. Naši slovenski dečki so se tem povodom kosali, kteri bo največ denarja nabral, tla bo imel za streljati, kar seveda take "boj-se" najbolj zanima in veseli. Prvo nagrado za to je dobil deček Šer-car. Ravno tako so se poganjale za prvenstvo tudi naše slovenske deklice in sicer za dobitek "punčke". Srečo je imela pri tem mladoletna Maggie Sterlt; poganjale so se tudi odrasle deklice za dobitek dijamantnega prstana in te so bile: Rozie Stojnič, Rozie Mal-činovič in Mary Sterk ;seveda katera je imela, ali nabrala največ denarja, ta je dobila za nagrado dijamantni prstan, ta sreča je doletela gdč. Roziko Stojnič. Poganjali so se pa tudi možje za 3 lepe stole, bili so: Jakob Poje, Anton Martinčič, m Josip Rus. Prvo darilo, ali nagrado je dobil rojak Jakob Poje. Dalje sta se poganjala za mizo in šest stolov rojaka Ivan Bižal in Peter Kobe; zmagal je pri tem rojak Kobe. Tako je 'šlo pri tej prireditvi naprej vse v lepem redu, da je bilo veselja gledati. Tu ni bilo opaziti kakega nasprostva, ali sovraštva, ne jeze, ne nesloge, vse je složno delovalo, da se je doseglo zaželjeni vspeh. Dovolj za danes. Ob priliki pa zopet kaj več. S pozdravom do vseh članov naše Jednote! Peter Majerle. imeli čast, videti tukaj prvega škofa te nove škofije. Ta častitljivi, popobožni in goreči škof, Janez Martin Henni, Nemec po rodu, je kratki čas, ko se je tukaj mudil, prav veliko dobrega storil. Podbudni in prav primerni njegovi nauki, ki jih je s pomočjo mojega tolmačenja dajal Indija-nom tega misijona, vtisnili so se prav globoko, in kakor upam, tudi neizbrisljivo v srca teh pripro-stih kristijanov. Birmal jih je 122, med drugimi eno odrastlo bolno dekle, ki je nekoliko dni za tem prav dobro pripravljena umrla. Ko j«' videl našo misijonsko eer-kev, rekel je , da je lepša kakor njegova stolna cerkev. Po tem se lahko sodi, kako revna je njegova škofija. Ob tej priliki naj še povem, da sem že dobil tretje indijanske misijonsko bukvice (posnetek iz zgodbe svetega pisma stare zaveze in iz listov apostolov), katere sem bil zavoljo pomanjkanja denarja v Ljubljano v natisek poslal. Natisnilo se jih je 800, tisek je prav lep in brez vsega pogre-ška, tako da ne morem dosti občudovati marljivosti tistih, ki so imeli s popravljanjem opraviti, ker vendar ne umejo kar 'besedice | ne indijanskega jezika. Moji dobri Indijanci so teh bukev prav pre-srčno veseli, in upam, tla bodo v srcu marsikaterega dober sad obrodile." Čeravno se je bil Baraga pri takem početju zakopal v precej velike skrbi, vendar ga vse te skrbi nikakor niso preveč težile in motile, ker živo je bilo njegovo prepričanje, da, karkoli se s trdnim zaupanjem na božjo pomoč Bogu v čast prične, se tudi nazadnje z božjo pomočjo srečno dovrši. In res njegovo zaupanje m« ni bilo v osramoto. Dohajalo mu je od vseh stranij, posebno iz avstrijan-skega cesarstva toliko denarne podpore, da je polagoma poplačal vse dolgove, ki jih je bil Ob tej priliki naredil pri kupčijski družbi ob Gorenjem jezeru, zraven pa tudi izdelal nov<^ misijonsko cerkev, ki jo je v neizmerno svoje veselje mogel blagosloviti, še preden je bilo preteklo eno leto njegovega bivanja v Lanzu. Dne 29. jih jo več let z najlepšim uspehom utrjeval v veri in v ljubezni do Boga, in nazadnje, ko se je moral od njih ločiti, izročil najboljšemu Pastirju v itebesih. 01) vsem tem pa ga je vendar toliko bolj gnalo, obiskati to drago svojo/poprejšnjo čredo, kolikor je bolj čutil, kako da jo utegne k še stanovi-tnejši zvestobi vneti in jo s tem svojim nepričakovanim obiskali jem razveseliti. Vzame torej za nekoliko časa slovo od svojih no-voizpreobrnjencev in se napoti v Šent-Jožef, kamor je ravno o tistem času, meseca vel. srpana 1844. 1., prišel tudi prečastiti gospod Janez Martin Henni, škof milvvauški, čegar višji pastirski oblasti so bili izpreobrnjeni Indijanci okoli Sent-Jožefa od Detroiškega škofa po Baragovem odhodu izročeni zato, ker so Milwaukee veliko bliže Šent-Jožefa, kakor Detroit. Veselje presrečnih Indijanov ob tej priliki se da lože misliti, kakor popisati; pa tudi Baragovo srce je kipelo preobilnega veselja, bo-di-si zavoljo otročje udanosti in ljubezni, s katero -so ga osreča- k misijonar prav z veseljlm prenaša, če more s pomočjo božje milosti pridobiti le eno dušo za večno zveličan je/' ■ (Dalje prihodnjič.) Dobrodelna gledal, predstava. Minulo ^nedeljo popoldne, dne 26. t. m. "je uprizorilo S. M. S. Podp. Društvo "Danica", Chicago, 111., v^Narodni dvorani krasno Ganglnovo narodno igro "Sin" in sicer v korist naših starokrajskih ranjencev in sirot. Igralo se je z eno besedo izborno in vse hvale vredpo; čast in priznanje vsakemu posameznemu igralcu in igralki, ker so rešili svoje uloge tako mojstersko. Med odmorom in po igri je sodeloval tamburaški klub radi tega, da ni imela "Danica" preveč stroškov. Ker je bila ta igra uprizorjena v tako blag in plemeniti namen, smo pričakovali od strani občinstva velike udeležile; tako je bila ista žal le bolj pičla, vendar bo ostala še precej lepa svota čistega dobička v pomoč slovenskim ranjencem in sirotam. Ostala slovenska pevska, dramat. in tamburaška društva širom Amerike: posnemajte naše ohikaško društvo "Danica" in "Lira"! ZAHVALA. Povodom mojega prvega, kratkega obiska v Chieagu, se tem potom prisrčno zahvaljujem eenj. družini rojaka Martin Nemani-cha za nad vse prijazni sprejem, gostoljubnost in postrežbo. -Hvala tudi uredniku "Glasila K. S. K. Jednote" za njegovo, meni izkazano gostoljubnost in zamudo časa povodom mojega začasnega bivanja v Chieagu. Živeli! Na veselo zopet no svidenje morda v Min-neapolisu, mojem stalnem bivališču. Chicago, IU., dne 25. novembra 1916. Peter Belopavlovič. jeli; drugi pa sq odgovorili, da hočejo še nekoliko premisliti in prihodnjo spomlad odločiti, ali bodo v svojem kraju ostali, ali pa se v moj misijon preselili. Prav iz srca hvalim Boga za milost, po ko-ji je že srca nekaterih izmed teli Indijanov naklonil k sveti veri iii k dobremu sploh, ter ga dan za dnevom prosim, da bi tudi vsem drugim vdihnil enake dobre misli. Ob tej priliki naj še ob kratkem povem, kako mora na tej indijanski «emlji misijonar po zimi potovati. Po zimi ni moč drugače potovati, kakor peš, in ker v navadno silnem snegu ni nikjer gazi, zato se ne da drugače naprej priti, kakor s krpi jam i ali kole-štrami. Te krplje so 4 do 5 čevljev dolge, in en čevelj široke, in se na noge privežejo; ž njimi je mogoče hoditi, naj 'bo sneg še tako debel, Podpisana žalujoča družina se brez strahu, da se bo kaj zelo udi- najuljudneje zahvaljuje Mr. Mi-ralo. Pa taka hoja je zlasti za E- ehael Setnikar-ju in vsem drugim, vropejce, ki je niso navajeni, silno; ki so pri'sostovali in nam stali ob težavna. Oe je tedaj treba te krp-strani za časa bolezni in smrti lje ves dan, pa tudi več dni za po- ,iam dragega očeta in soproga g. redoma na nogah imeti in s seboj vlačili zlasti po teh nehodnih se-verno-amerikanskih gozdih, mora ZAHVALA. vali dobri njegovi v Kristusu novemu zveličevalnemu življenju! se pač popotnik ne samo prav ze- prerojeni otroci, 'bodi-si zavoljo pričujočnosti preč. škofa Henni-ja, ki se je nekoliko dnij v Šent-Jožefu mudil v obilen dušni prid (kakor Baraga piše) ondotnim iz-preobrnjenim divjakom, izmed katerih je sto dva in dvajsetim podelil zakrament sv. birme. 15. OBILNI SAD MISIJONSKE BARAGOVE DELAVNOSTI PO VRNITVI V LANZ. Preč. škof Lefevre, oskrbnik de-troiške škofije, ustanovi društvo zmernosti v Lanzu. Po odhodu višjega pastirja vrne se tudi Baraga k svoji mladi krščanski družini v Lanz, v to središče daljnjega, tolikanj uspešne- lo spehati, ampak mora nazadnje tudi skoraj popolnoma osi abet i. Druga posebna težava na takem JAKOB MALI, kaieri je preminul dne 24. oktobra t. i. Prisrčna zahvala vsem za darovane cvetlice in nniogobrojno udeležbo pri pogrebu, posebno pa po- Grdina-tu. potovanju je pa ta, da jo .treba jrebmktt Mr. Anton (^-t, ob severnem mrazu pod milim ne- Zahvala eenj. društvu sv. ^ ida st. 'bom prenočevati, ker ni nobene 25 K. S. K. J in zahvala tudi koče, v kateri bi se moglo prenočiti, navadno je treba hoditi 4 ali 5 dni v teh pustinjah, preden se pride v kakov kraj, kjer so Indijani. Zapali se sicer velik ogenj glavnemu uradu K. S. K. Jednote za tako hitro izplačilo denarja. To organizacijo prav toplo priporočamo vsem Slovencem po širni Ameriki. Bog plačaj vsem skupaj! kmalu pogori, ker indijanski kličemo še enkrat. pa spremljevalec vso noč spi, kakor j da bi na pernici ležal, in potem, j ko ognja ni, je treba veliko mraza pretrpeti. Tako prenočevanje je še posebno težavno, če celo noč burja brije in sneži, da je človek zjutraj, kedar hoče vstati, ves s Žalujoči ostali Helena Mali, soproga. James Mali, sin, Julia, Anna in Agnes, hčere. Cleveland, Ohio, due 20. novembra 1916. ga apostolskega delovanja. V kra-j snegom pokrit. Pa vse te težavo Za naslov ako bo Pošiljateljem denarja! v.l,d ..lo slfcbe poitne zv.z. ...tuj.m. r.j.kom p.iilj.«i zd.j d.n.r v .Uro d.n,o..„. po brezžičnem brzojaru. . u:«-«« v xt . - da nridejo take pošiljatve za današnje razmere hitro. Aa se nJ^tTJSS^^-Ui. je, da se nan, po.je za vsak nas.ov; se računa « noslali nazaj oz roma pisali za primanjkljaj. k8J PrTr:;/iLP:;:si.ik^TrePdo t v Kočijo, o^n, na Dunaj, o,».oder jih odpovej, na do- ločeni naslov domovine ne more dobiti, toda banka K. K. Priv. Oesterr. Potrdil o izplačilu se zdaj iz stare domo i izplačilo takozvan Payee's Credit Anstalt ^ J^^l f^ e in lastnoročn.m podpisom prejemnika aH poštarja. vrt iwtrdUa ome^jena banka ^blrf in hrani ter jih bo poslala sem, ko bo poštna zveza zopet VrejenaOpozarjamo, da je mogoče po brezžičnem brzojavu poslati le okrogle svote kot so spodaj navedene ta še naprej^ 10.000 kron.^ ^ ^ ^^ ^^ dcnar y gotovjni, k>jti privatnih čekov za brzojavne pošiljatve ni mogočesprejemat, BRZOJAVNE SPODAJ OZNAČENIM CENAM JE TREBA PRIŠTETI SE $4.00 ZA BRZOJAVNI, STROŠKE Naslov se mora jasno napisati in dodati: poSlje n.j .«> b»oi„„o. K: 100.00............* 1300 K:'200.00............ 26 00 » 39.00 52.00 65.00 K: 300.00, K: 400.00---- K: 500.00---- K: K: K: K: G00.00...........$ 78.00 700.00........... 91.00 800.00........... 104.00 900.00........... 117.00 K: 1000.00........... 129.00 TVRDKA FRANK SAKSER. 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLASILO K S> K. JEDNQTE. Iahaja vsako aredo. Kranjske-Sloveaake Skm Jednete ▼ Zdruienft _______drža^th ameriških.__ Uredništvo in npravniitre: mi West 22nd Place, Chicago, DL _Telefon: Canal 2487._ __ Naročnina: na leto.............$9.66 .......$1.«0 .......$1.60 OFFICIAL ORGAN ot the GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ef the UNITED STATES OF AMMtlCA leaned every Wednesday. Owned by the Grand CarnieHan Me-▼anion Catholic Union ef the United Statea of Ajneriaa. OFFICE: 1M1 Wo«« 22nd Placo, Chioa«ot BL _Phone: Canal 2417. Subscription rate: Fa* Members, per year........ft.M Vh Nonmem bers........... .$1.0« For Foreign Countries........$1.19 »81 K smrti cesarja Franc Josipa. Žal, da je med vsemi ameriškimi slovenskimi tedniki naš list slednji, ali zadnji, ki prinaša še le danes vest o smrti avstrijskega cesarja Franc Josipa. To velevažno vest bi bili priobčili radi že v zadnji številki, pa je bilo nemogoče, ker je bil list dne 21. popoldne že v stroju; brzojavka o cesarjevi smrti je pa došla v Chicago šele v sredo zjutraj, ki je nam naznanjala, da je sivolasi avstrijski monarh zatisnil za vedno svoje o-či, dne 21. t. m. zvečer ob 9. uri. Tekom zadnjih treh let smo bili tukaj v Ameriki takorekoče že privajeni senzacionelnih poročil z bojnega polja; nobena izmed teh vesti nas pa ni tako iznenadi-la, kakor zadnja novica o nagli smrti našega bivšega monarha, ali vladarja. Med tem časom so J\.v<-striji sovražni listi prinašali često-krat buletine o smrti cesarja Fr. Josipa, o njegovi opasni bolezni i. t. d.; ravno vsled teh neosnova-nih poročil je nas navdajal tudi minuli teden dvom o resnični smrti našega bivšega vladarja. Sedaj pač smemo in moramo verjeti, da cesarja Franc Josipa ni več med živimi. Večni Stvarnik in Sodnik ga je odpoklical s tega sveta pred 8 dnevi, ko mu je dal dočakati tako starost, kakoršne ni v svetovni zgodovini dosegel še noben vladar. Umrl je lahke smrti spravljen z Bogom. — 86 let in 3 mesece je trajala njegova življenska borba. Da, lahko rečemo popolnoma z nepri-stanskega stališča, da je imel pokojni avstrijski vladar tekom svojega 68 letnega vladanja hude, ali kritične čase. Kot 18. letni mladenič je prijel dne 2. decembra 1. 1848 za žezlo v času, ko fee je pojavila na Ogrskem huda revolucija; zaeno je pa pretil sovražni I-talijan na meji in je hotel Avstrijo uničiti. Stali so pa tedaj, še mlademu, neizkušenemu vladarju vrli branitelji ob strani, ki so zatrli domači npor in premagali sovražnika na meji. Tudi leta kasneje je bila večkrat Avstrija zapletena v vojne; v obče je odnesla vedno lavorike z bojnega polja. Da, tudi sedaj, ali ob smrti sivolasega avstrijskega cesarja pretaka Avstro-Ogrska kri na bojnem polju, ker se bori za svoje življenje, pravice in obstanek. Kak bode ravno izid te velike vojne, zanaprej še nihče ne ve; vsekako pa upamo, da sovražnik nikdar ne bo do cela uničil kronovin, spada-jočih pod avstro-ogrsko monarhijo. Nekateri, Avstriji sovražni elementi obsojajo na vse načine pokojnega avstrijskega cesarja češ, — ta je bil povzročitelj sedanje vojne; prav je da je umrl še pred-no se je ista končala. Ako zasledujemo izjave raznih politikov, strategov in državnikov, se moramo res čuditi trditvam, da še dandanes nihče zanesljivo ne ve pravega povzročitelja sedanje evropske vojne. Mnogi naglašajo, da je imela pri tem Nemčija, ali Rusija glavno besedo in da je ena izmed teh Avstrijo samo naščuvala, da naj stopi s Srbijo v ofenzivo. — Vsakemu je znano, da postane človek pri 86 letih že inkompeten-ten; moči, spomin in zavednost ga že zapuščajo, ter je podoben zopet priprostemu otroku. Enako se lahko sodi tudi o sivolasemu pok. avstrijskemu cesarju v tej priliki. Nam se zdi, da je bil cesar Franc Josip svoja zadnja leta le kot nekaka igračka avstrijskega vladnega sistema. Notranja in zunanja (nemška?) politika je pritiskala nanj, da je moral tako plesati, kakor so drugi žvižgali, samo da jim ni padel v zamero. Ker govorimo ravno o njegovem vladanju in avstrijski politiki, naj pri tem omenimo, da je imel pok. avstrijski cesar najtežje stališče na svojem prestolu med tako številnimi podaniki raznih narodnosti. Vladati 17 različnih narodov v eni kronovini je dandanes najtežja stvar na svetu. Vsem se ne more nikdar ustreči, — saj to je še samemu Bogu nemogoče. Pokojni avstrijski cesar je pač skušal spraviti svoje pod-ložnike na en tir, ali v en hlev, tega pa ni mogel doseči vsled neprestanih prepirov med njegovimi narodi. Vzemimo za slučaj samo peščico naših strokrajskih Slovencev. Imeli so v državnem zboru res nekaj ljudskih zastopnikov. Ti pa, namesto, da bi v resnici delovali za ljudstvo, so se v parlamentu medsebojno psovali, kregali in celo klofutali; vse to je bilo dunajski vladi jasno in znano, vsled tega je Slovence večkrat potiskala v ozadje. Pokojni avstrijski cesar je imel poleg teh, gori navedenih političnih težav še svoje lastne, ali družinske nezgode in tragedije. U-morili so mu ljubljenega brata Maksa tamkaj v Mehiki; edini njegov sin, pok. cesarjevič Rudolf je storil tragično smrt v Meyerlingu; cesarjeva žena, cesarica Elizabeta je postala 1. 1898 žrtev laškega anarhista Lucheni-ja; kot zadnji udarec v njegovem družinskem življenju je bil pa u-mor njegovega ožjega sorodnika, prestolonaslednika Franc Ferdinanda v Sarajevem. Tudi cesarju samemu so stregli po življenju. Znano je namreč, da ga je hotel kmalu po nastopu vlade nekdo na Dunaju zaklat i, v Pragi ustreliti, v Trstu pa z bombo umoriti. In vendar je pok. Franc Jos. prestal vse te tragične dogodke vdan v božjo voljo. Deloval je neprestano za napredek in razvoj svoje monarhije, ki se je pod njegovo vlado povzdignila tako se isto prišteva dandanes lam. Ljudstvo ga je vsled tega čislalo in spoštovalo kot svojega o-četa in milega vladarja. Ravno imamo pri rokah Koledar znane družbe sv. Al oh or j a za 1. 1898. V tej knjigi je napisal prof. J. Apih povodom tedanjega SOletnega vladanja avstrijskega cesarja med drugim tudi tele vrstice : "Mir je vladal po širni Avstriji, ko je Frančišek Jožef dne 18. vel. srpana 1830. 1. zagledal luč sveta; mirno so mu tekla leta zlate otroške in mladeniške dobe. Modre nauke so mu vsajali v srce vrli vzgojitelji in so mu bogatili um; najboljša šola pa mu je bila — družina, ki jo je z neomajnim zaupanjem v Boga vodil pre-blagi "oče revežev," nadvojvoda Frančišek Karol, katerega je krepko podpirala duhovita in pobož na nadvojvodinja Zofija. Bil je mladi princ marljiv in vesten u-čenec, bodisi pri knjigah, bodisi v priprosti vojaški suknji, vadeč se službe vojaške. Hipoma pa je stresel grozovit vihar Avstrijo, da je zaječalo staro in častito poslopje in se majalo celo leto sem in tja: bilo je 1848. 1., katero je prižgalo novo luč narodom avstrijskim, a jih nakrat opojilo, da niso mogli misliti trezno in pametno. Podirati so jeli stari dom, da bi iz starih kamenov zgradili nov prostornejši in svetlejši dom — ali pa so celo hoteli, izseliti se iz starega doma, iščoč sreče in boljše bodočnosti pri sokrvnem sosedu, ki je pomagal podirati z mečem, kar so v minolih stoletjih zgradili hrabri polki naši. A čuval je on-di mejo sivolasi junak Radecki, ki se je proslavil v devetem desetletju svoje dobe z nesmrtnimi lavo-rikamo, premagavši Piemonteze. Avstrija pa se je razcepila v za-padno in ogrsko; vsaka polovica je dobila "ustavo," ž njo "pravice" narodov in državljanov; a prva ta ustava ni pomirila Avstrije, v groznih bojih so krvaveli narodi ob Donavi, vladi pa je padlo krmilo iz rok — Avstrija je bila brod, ki ga mečejo ljuti viharji po penečih valovih, dokler ni odložil cesar Ferdinand dobrotljivi pretežkega mu žezla in je položil dne 2. grudna 1848. 1. v roke mla-deniškega nečaka svojega, Franca Jožefa, kateremu je odstopil blagi njegov oče svoje prvenstvo do prestola1. Zgodilo se je to v morav-skem mestu Olomucu — ne v starodavnem gradu cesarskem na Dunaju, zakaj bivala je obitelj cesarska pobegnivši iz Dunaja rna Moravi, in novi vladar je moral še le osvojiti si s prestolnico vred kronovine širne države tudi s srcem, ko sta Windischgraetz in Je-lačič z mečem ravnokar upoko-rila uporno prestolico. Iskreno so novega vladarja pozdravili skoraj vsi narodi; navdušeni so mu darovali kri in blago, da je mogel uničiti s pomočjo Rusov uporno in veleizdajsko vojsko Košutovo na Ogrskem. Žrtvoval je blago in sinove za svojega cesarja v prvi vrsti tudi slovenski ratar, saj so plu-skali valovi srditih bojev baš ob njegovo rodno zemljo; branil in o tel je torej zemljo očetom in zemljo avstrijsko. Ustavna svoboda pa, ki so, jo narodi dobili leta 1848., je bila podobna sadu, kateri ne dozori na zdravem drevesu, nego ga vihar » .fJUWUP JIMJMIpni.piUJ L 29. NOVEMBRA 191fl. ^ sto'držal, dokler ga ni podrl pro-ticerkveni tok poznejših let. Tlačila pa je huda mora neprestane razvoj države; dohodki niso nikoli zadostovali, dasi so zviSali davke; rastli so torej dolgovi tem bolj, čim večji so bili stroški za nove državne naprave in za pomnoženo vojščino. Vojske pa je bilo treba, zakaj prežala sta dva soseda na avstrijske dežele, jeden na jugozapadu, drugi na severu; oni je tiščal Avstrijo iz Italije, drugi iz Nemčije, in dočim se je ohladilo prijateljstvo z Rusijo, sta Pie-raontez in Francoz odtrgala nam 1859. 1. Lombardijo, 1866 1. pa sta porinila Italijan in Prus Avstrijo popopolnoma iz Italije in Nemčije. Plakali so takrat Nemci, a radovali so se tisti, ki so trdili, da bode začela Avstrija sama sebi živeti še le tedaj, kedar se odtrga od Italije in Nemčije. V istini je stopila 1866. 1. naša država v novo dobo, ko se je osnovala kot skupina dveh držav, avstrijske in ogrske, katerih sleher prezgodaj strese na tla, da se ga' na je uredila svoje odnošaje na veselijo k večjemu neskrbni otro- novih ustavnih podlagah, a tako, ci — ali pa segnije. "Svoboda,"i da je ostalo nekaj zadev skupnih, ki jo je prineslo to leto, ni 'bila Novo urejena država pa se je kma-godna, in narodi zanjo niso bili lu potem (1878. 1.) spomnila sta godni; pa tudi tista ni mogla prav oživeti, katero je vladar sam dal pridejo na vrsto in vsakega se vpira modro oko vladarjevo z isto osrčujočo uljudnostjo, vsakemu je uho njegovo odprto — vsakemu ce za njuno junaštvo, vdanost m zvestobo. Na njih zmage sem ponosen in poln veselja; sem pa tudi do srca potrt in žalosten vsled ne- rad pomaga, ako le more. In da vi-1 zaslužnih bridkosti, katere je modi na lastne oči, kako se godi na- j rala moje armada in mornarica rodom je prepotoval v polstolet- prestati. Tako junaško navduše-ju vse dežele svoje in nikjer ni o-stal poset njegov brez trajnih posledic. Sto in sto dobrodelnih in učnih zavodov, nove alv poprav- nje, katero je neprestano navdajalo mojo armado, domobrambo in mornarico mi daje zaupanje, da ne bo smel moj naslednik nič ljene ceste spominjajo nas, da je manj računati nanje, kakor sem tu bival cesar. In kako rada deli) jaz vedno računal." roka njegova bogate darove za o-ne naprave, katere je zgradila dejanska in požrtvovalna ljubezen do Boga in do bližnjega. V več nego pet sto novih katoliških hra-mih božjih kipijo dan na dan go- Motorm vozovi v Zedin. državah. reče molitve tja gori — in ti hray- Državni, department za javne mi so se dvignili s tal, odkar ca- ceste poroča, da je bilo 1. 1906, ali ruje Frančišek Jožef; prvo ime (pred desetimi leti v Zedin jenih Razne stvari. med pobožnimi podporniki je ime njegovo. Blizo 10.000 novih šolskih zgradeb pričuje, kako se je povzdignilo šolstvo; nebroj siroti- državah 48,000 motornih vozov; Tekom 9 let se je to število pomnožilo na 2,445,664 vozov, kajti lansko leto se je plačalo od tolike- šnic, otroških zabavišč, zavetišč, ga števila motornih vozov davka blaznic, hiralnic itd. živo dokazu- v skupnem znesku $18,245.713 je, da tudi naš vek ni brez srca povsodi pa hranijo zapisniki ime cesarjevo med darovalci in usta-novniki. Kedar neure in potresi, suša ali moča uničijo kmetu bla- rčga sporočila, da ima Avstrija nalogo poseči doli na jugo-vzhod Država uporablja ta denar za popravo in vzdrževanje državnih in okrajnih cest. V to svrho se je 1. 1915 od vplačanega davka vpora-bilo $16,213.387. Od 1. 1914 do narodom 1849.1.; se preden je sto-j in vzeti v svoje okrilje narode, pila v življenje, so jo pokopali sorodne milijonom Avstrijcev po spet o božiču 1851. 1. Vladar in j krvi in veri, a vzdihujoče pod vlada sta se zdaj trudila popravili krutim jarmom dušinanov Tur- staro Avstrijo tako, da bi bila kov. Zasedli so junaški naši polki jednotna država, a povsod vlada-na po volji osrednje vlade, samo- gostan, da mu trka beda na duri,i 1915 je naraslo število motornih je prvi, ki pošlje rešilno pomoč, vozov za 734.325 pri davku pa za cesar sam. $5,863.760. To ve narod,.zato ni nikjer no-j Z ozirom na skupno prebival-beno ime tako .slavljeno, kakor istvo ljudstva Zedinjenih držav se ime cesarjevo — zato pa čuti tudi narod ž njim v veselih in žalostnih dneh. Kako je vriskalo ljudstvo o prihodu dražestne neveste plodno Bosno in kršni Erceg, — sveti križ pa krščanska omika sta oblastno ali absolutno; marljivo! si osvojila novo ozemlje pod kri-1 njegove* na Dunaj! Nepozaben je so kovali na Dunaju nove posta- H dvoglavega orla. ve, da bi vso upravo, pouk in pra- Prenovljena Avstrija, nov dr- šeni sprejem na slov. Žili (1856), vosodje uredili tako, kakor to za-jžavni ustroj je torej lepo ozem-hteva nova doba. Mnogo se je iz- Ije, ki je vlada presvetli naš ce-vršilo dobrega in trajnega v tej sar in ki ima svojo posebno na-dobi do 1860. 1. — posebno pa nejh>g<>, osrečiti ravnopravne svoje pozabi, slovenski kmet, da so ta narode. Za trdno upamo, da bodo krat te osvobodili za vedno tlake j narodi in vlada kmalu našli pravo in desetine, da je tvoj oče postal P«t do izvršitve vzvišenega pokli-zares gospodar na svoji zemlji in! ca naše države! Da bi se spomi-mu ni bilo več treba žrtvovati naj- »jali v političnih bojih vsi vza-boljše moči in najlepšega časa za jemnega poklica mile naše Av-gosposko. Sedaj šele si postal' str,je! prost državljan in imaš drugega Kd°r Sita podrobno sliko pre-posvetnega gospoda nad seboj,' »stroja in preporoda naše države, kakor cesarja samega; prost si strmi, kako temeljito se je v te-kakor gospod in meščan. Takrat kl» Po1 spremenila na zunaj računa na vsako 44. osebo po en motorni voz. Največ teh vozov je v državi Ia. po eden na vsako 16 osebo te države, najmanj pa v A-labami po eden na vsakih 200 o- so začeli graditi prve železnice poj'" znotraj. Prostor nam ne dopu- ______zemlji slovenski, skoz vinorodni ^-a, da bi to popisali na drobno, ) visoko da I &tajer, preko ljubljanskega barja a zgodilo se bode prihodnje leto V™' anes veiosi-iin <*ez skalovit Kras. Cesarjevo (jv. posebni knjigi. Pomni ga, dra-j^. jubilejno leto je 41. ki o, odkar drdra južna železnica preko slovenske zemlje z Dunaja v Trst. Železnica pa ti je oznanjala na rojak, da je živa priča vsemu 'temu Frančišek Jožef L, čegar življenje je zgodovina tega preporoda. Bil je krmar naši državni ves glas, da so nastopili novi, dru- ^dg, v mirnih pa tudi v burnih mopda sedaj k<) že mrtev nQ. gačni časi, da je treba drugače dneh, pazee na "zvezdo Avstrije pad iujati naj Inu bo že gospodariti, nego sta gospodarila] *» ">» J« bda zvezdavo^teljica,> hvalež da je oče in ded, ako se hoče rešiti kmet kf> J<* valov,to pol,t.eno morje pre- vkdal ^ ju mu ^ mko pogina, da pa se je treba tudi uči- [do požreti državo. Le priden kaU g. y tujini n kpuha iQ ti. Zdaj si jel spoznavati vrednost ^^^J*^ ^ ! doma; s tem mu je sedaj že pokoj- ni avstrijski cesar indirektno otel življenje, kajti dandanes bi tebe, zemlje svoje; jel si umno gospo- Jf dariti v gozdu, pogozdovati kraš- UaJ°< govoril blagi stric, blagoslav- mladeniča vzdihujočega: ke goličave, urejevati loke rekam ^ mladostt!" Kar mu je r,. mene ne bjlo mopda ^ med ^ in potokom, osuševati barja, orati, oW'al stric 2. grudna 1848. leta:i in sejati tam, kjer je dotlej lovec!t0 80 Je spolnilo: Bog je čuval zasledoval povodne ptice, jel ' si *lavo Nagega 'pastirja narodov | boljšati domačo živino, skratka: v b,tvah l)ri Sv- Lnei*1 na Solfe" i umno si jel gospodariti, baš kakor! r,nu» ko vodl1 v 1)()i ,)rate na,n da slutiš, da pridejo časi, ko se ti | ^aničarje, khčoč jim: "Tudi jaz ostal cesarski dvojici sami navdu- seb. Važne iznajdbe. ko je cesarici prvikrat krepki i Pryi parni stroj ^ je uvedel v "Živ,o" donel na uho! Kako nav- Zedilljenih državih leta 1814. dušenje je vladalo, ko je 101 streli , . . . , . ' . .m Električni magnetizem so izu- oznanjal, da se je rodil cesarjevi"! ^.j. j jgjg dvojici naslednik! Kako nepopis-i ne svečanosti so se napravljale po Vporaba električnega toka za vsej državi, ko je poteklo 25. leto I premikanje, ali gonilno silo se je njegove vlade, njegovega zakona 'Počela 1. 1821. itd. Nisi pa videl tudi očesa brez prvi potniški vlak se je uvedel 1 1 -i oor: solze žalosti, ko se je bliskoma yr razširila vest o smrti cesarjeviče-1 Zveplenke so bile iznajdene 1. ali o drugih tužnih dogodkih i 1^27. ;au J rodbini. Tako povra- Kloroforum 1. 1831. z ljubeznijo ljubezen Brzojav leta 1832. McCormickov stroj za žetev 1. 1834. Električni motor 1. 1834. Pisalni stroj 1. 1843. Električne arktične svetilke 1. 1844. \ Šivalni stroji 1. 1846. Bessemer jeklo 1. 1855. Električne stojne baterije 1. 1860. Antiseptična kirurgija 1. 1865. Telefon 1. 1876. Fonograf 1. 1877. Bacili legarja, pljučnice, jetike, kolere, stekline in difterije od 1. 1879—1884. Roentgenovi žarki 1. 1895. Brezžični brzojav 1. 1896. Praktični aeroplani 1. 1901. Wrightovi letalni stroji 1. 1906. Barvno fotografiranje 1. 1906. Hydro aeroplan 1. 1911. vi an o v cesarjevi čuje narod vladarjevo." Skoraj nepotrebno se nam zdi pisati še nadalje na tem mestu o enju in vladanja pok. av-rijskega cesarja. Večina izmed nas, ameriških Slovencev ga ima še v dobrem spominu, saj smo bili vendar svoječasno vsi njegovi podaniki. Kdor izmed nas se ga bode boriti za obstoj, ker se j)() lahko zgubim ženo in deco." Va- do odprle meje prekomorskemu r(>val Je HoS na obslPu dunai" žitu, ko bode padel užitek polja, I skem in na obrežju jadranskem, poskočila mezda poslom in ukore- ko mu PretlIa *mrt' tam 0(1 n0* ninila se med narodom poprej ne- ža I^benyjevega, tu od petarde znana — potratnost, med tem ko i Obenlankove. Zasedel je prestol bode svobodno razkosavanje kme- (1(m1ov' bo^ato nadarJen z blstnm tij podiralo stebre najmočnejšemu I umom'c.er Ladešič, član dr. sv. Petra in Pavla 89 Etna, Pa., ope riran 2oro<"amo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bla gajniko za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter Pobotnice. Tiskane imamo tadi Bolniške liste, večj3 in manjše in posebn« pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih. t/ Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorlnavedeolh tlako vin na ogled brezplačno 1 OPOMBA: V naši tiskarni se tiska ^Glasilo K. S. K. Jednote". JJ Izvrstno domače vino. Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam V zalogi samo naravna, domača vina. Prodajam ga doma po eno galono ali več, ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav ne manj kot 15 galon. Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakter, New York, in sprejemam naročnino lista ,, Glas Naroda" Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Svoji k svojim! FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, III. tlllllillllllllllilllilllllllllllllillllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllJIlillllllKMItlllllllH | Za giažak vinca rujnega, pošten kristjan življenje da. | ~ Da si ravno je že 24 držav suhih v Ameriki, — v naši slavnoznani ~ — Chicagi pi se ne poznamo suše. " ^ «■■ Jaz sem ga letos naprešal zopet par tisoš "galone", da nam no bo ~ 32 treba trpeti žeje, najdt bo že v petek, ali "svetek". E ^ Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna r: S domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Imam rade- EE ZZ čega in belega. 1'okusite samo eno "galonco", — pa se boste prepri^ ^ E tali, kako kapljieo imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega — •jj gesla se držim jaz. ~ 5 JOSIP PERKO, = Slovenski gostilničar, 2236 So. Wood Str. Chicago, ill. = TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni ali obrestni račun in jim zagotovimo vselej kulantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Tri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za .hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je depozitni urad za mesto Joliel, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. \ V gorah ob zgornji Soči. V Berliner Tageblatt" je priobčil laško leto naslednji dopis svojega posebnega poročevalca K. H. Strobla: Ob italijanski meji, avgusta 1915. Iztrga se iz veličastne skalne divjine in se takoj neugnano vrže nekaj sto metrov navzdol, kakor bi bila v jezi planila iz matemega naročja. To je pod Mojstrovkinim prelazom, in če se prav opazuje to divje penjenje, se zdi, kakor bi bila to le preobrazba iste titanske sile, ki je zmetala te -skalnate stene sem gor, pognala kvišku stolne vrhov in zarezala v gore te grape in skalne globeli. Besno se spe-nja mlada Soča proti vsem skalnim oviram, s penastimi tacami jih razbije na dvoje ter si skozi raztrgane gorske boke izsili svojo pot. Reže, 0žaga, rije neprestano naprej, proti morju; maloštevilni kmečki domovi preplašeno žde med njo in stenami, ozke, pri-proste brvi vise nad njo. kakor bi bile ostale iz pradavnih časov. Pena leti gor k trhljenim tramovom. Ko pa pride reka dalje navzdol, se zdi, kakor bi bila sedaj zadostila svojemu prvemu divjemu nagonu in hoče vnaprej razvijati svoj najlepši dar: svojo barvo. Ta barva je dar bogov, najlepša rečna barva na svetu. Iz katerih gorskih globin jo je neki dobila s seboj, to mod^ozeleno barvo, ki se zdi, da so se v njej raztopili inalahiti in safiri, vmes pa teče modrina neba in v temnejših vrtincih počasi krožijo turkčevi drobci ? To je po resnih profitih Karavank in Karnijsko-julijskih <>lp prvi pozdrav Italije, barva hrepenenja, sveti prapor dežele, ki je stoletja vzbujala nemški zanos. Ko sem pred nekaterimi poletji hodil ob Soči, ob njenem srednjem teku, tedaj je v meni neprestano šepetalo, ne, pelo je, pelo kakor van Dyckov nebeški deški zbor: "Potnik, tenmozcleni potnik v sol učno deželo!" To jc bilo na poti iz Sv. Lucije v Gorico, kjer leži danes na tisoče italijanskih mrličev pred našimi postojankami, kjer je na stotine sinov dežele hrepenenja odplavila modrozelena reka, da strohne med skalovjem ali izginejo v pesku Adrije . . . Trenta se imenuje soški kot med Mangartom na eni ter Pri-Rojnikom in Razorom na drugi strani. Tu je ena najbolj osamljenih alpskih pokrajin. Nekaj revnih slovenskih vasi tiči pod nebo-tičnimi apnenčevimi stenami. Merilo Interlackna ali Ischla nima tu nobene veljave. Tu ni nobenih le-tovaliilV-j nobenih zdraviliščnih pristojbin, nobenih hotelov, nobene dobro oskrbovane planinske koče, niti cest. Tu ni nobenega polja, samo gozdovi se vspenjajo na bokih gora, gor do golih, belih skalnatih zidov, kjer jim zmanjka temelja; na majhnih travniških krpah se pase živina. Vse druge življenjske potrebščine, ki jih ne daje goveja živina ali ovce, morajo ljudje iskati nižje v dolini, v Bovcu, ki je majhno mesto, ali pa jih morajo prinesti iz Kranjske gore. Toda Bovec je danes podoben mrtvemu mestu. Prebivalci so ga skoraj popolnoma zapustili, brez življenja je v sMneu in dežjtf Po njem, begajo zapuštene mačke, ki se nočejo ločiti od hiš. V Bovcu ni ničesar dobiti. Tako ostane prebivalcem zgornje soške doline glavna pot čez Pre-dil v Trbiž ali Kranjsko goro. Dolina je podobna vreči. Pa to je ča-rodejska vreča, ki se kljub vsemu vedno zopet napolni. Lahom se morajo solziti oči po vsem, kar je v tej vreči najti: topovi in vojne kuhinje, obleka in čevlji, kovačije in pekarne in živila 1za mnogo tisoč kiudi. Kajti dolina je vsled vojne postala zelo obljudena, veliko bolj, nega je bila v mirnih časih. Revne vasi ne zadostujejo, zato so si morali ljudje zgraditi nova mesta iz desk, cele ulice barak se vlečejo po ozkeui dolinskem dnu ali plezajo po stenah navzgor, kapaste koče iz tramov in strešne lepenke vise na skalnih podvefcahi Ljudje in konji hočejo imeti streho, kajti v tem deževnem poletju je velika stiska za suhe prostorčke in že prihajajo hladne noči. Tisoče, deset tisoče je treba v tej dolini nasititi in napojiti, in d& je to mogoče, je dah z^i dnem se ponavljajoči čudež. <\r * .j • ... j. ■ .s • n - '* GLASILO K. S. K. JEDNOTE. _ 29. NOVEMBRA 1916. i Kajti prelazi, preko katerih'gredo ti čudeži, niso oni lahki, prijet-|m prehodi, ki so našim dolomitskim potnikom v prijetnem spo-minu, po katerih hodijo elegantne I mlade dame v svilenih bluzah in čevljih za tennis. Nobene prijazno vijoče se serpentine ne vodijo na te gore. To so močni in strmi pohodi k prelaznini višinam do 1700 m in čez, najprej stare karavanske poti, potem komaj še ozka jezdna steza brez vsakega ozira na pljuča ljudi in živine. Čez eno teh revnih poti prihaja vsak dan živež za desettisoče, se goni težko sopeča klavna živina, vlačijo topovi in drdrajo vozovi z municijo. * t • v Ce se gre od Bovca ob zgornji iSoči navgor, najdemo ondi, kjer Soča ukroti svojo največjo raz-Ibrzdanost, literaren spomin. Nekaj hiš jc tu, priprosta gostilna in najpriprostejše prenočišče za pla-i nince. To je Baunibachova koča. Imenovana po pesniku Rudolfu Bau-lnbachu. V planinskih krogih je znana kot izhodišče za pohod na divje gorske velikane krogin-jkrog: Kanjavec, Razor, nevarni ;Jalove, Prisojnik, Ijovški Grinto-• vec. Iz stranske doline Zadnice pa i gleda sem čez kolovodja teh fantastičnih velikanov, Triglav. Na njegovih pragovih, njegovih peščenih plazovih, njegovih snežiš-čih je doma pravljica o Zlatorogu. Rudolf Baumbach je iz te alpske pravljice napravil epos. Čital sem ga pred leti in danes xne vem več veliko o njem. Imeti pa mora vendar prijatelje, občino, saj je |v Žajblu tudi hotel "Zlatorog". Koliko literarnih plasti je med tem leglo čezenj, v desetletjih mini? Kakor okainenina se skoraj zdi izginoli epos. Pesnik te pesnitve je bil mož generacije velike vojne, tudi eden, ki je zašel v tok historično čuteče in iznajdujoče sočasne literature, ki navadno sledi sem velikim bo jeni. Tudi po sedanji svetovni vojni ne bo izostala. Dobili bomo zopet zgodovinske romane in drame v jambih in upajmo, da se v njih ne bo izgubilo nič od tega, kar se je v teh težkih viharnih časih pridobila v poglobitvi, priprasti in obogatitvi duš. Morda bomo*sedaj tudi vse minule čase mogli bolje pojmiti in se vanje vživeti, ko smo doživeli grozo in veličastje te vojne. Ravno tako kakor človek, ki je sam prestal veliko gorja, lažje razume, kaj tlači njegova soseda. m • • Sedaj leže bolniki Baumbacho-vi koči. Med golimi stenami Vplancgh prostora, ki je vidfl veliko ranega vstajanja, veliko veselega pričakovanja poletnih gorskih krasot, leže na vojnih posteljah — samo en ranjence in nekaj bolnih. Tu je več bolnih nego ranjenih, le redkokdaj imajo zdravniki opraviti s sfrelnimi ranami, tu in tam ranitve s kamenitiini drobci; naj-češči so kateri v želodcu, grlu, črevih in razne očesne bolezni. Ljudje od delavskih oddelkov so, Bošnjaki, Nemci, Ogri. Rusi-ni, kakor že pride. Vsi injajo truden, tih, potrpežljiv pogled, nekaj — ne morem si pomagati — kakor živalska udalost v usodo. Za vojalie jih niso mogli rabiti, za delo so pa še dobri, kot vodniki tovorne živine, nosilci ali graditelji poti. Vsak ima svojo majhno hibo, radi katere ni mogel postati vojak. Nihče nima popolnega zdravja. I 'služba v delavskih kolonah je vsaj tako težka kakor vojaška služba sama. Ni malenkost, dva do trikrat na dan nositi bremena, težka 30— ,40 kg. 400 do 500 metrov visoko. Konji, ki se morajo uporabljati tu di kot tovorna živina, imajo posebnost, da ravno na najbolj strmih mestih zgubc razsodnost in/»e vspenjajo hitro, sunkoma. Za seboj potegnejo tudi svoje vodnike brez ozira na sapo in srčno kap. Ob sestopu so boječi in negotovi, drsajo se in plazijo s šibečimi se zadnjimi nogami. Tuintam je videti v teh gorah tudi nagrobne križe ljudi iz delavskih kolon.- Ob pristopi na ne-: ko planino sem pod strmo steno našel grob Ogra, ki ga je ubil kamen. Mnogokrat pa je zapisano i na križu samo ime in "umrl od tega in tega." Ne morda "padel za domovino" ali "umrl junaške smrti," kakor se čita na vojaških grobovih. Tu .vendar je bila tudi 1o vojaška smrt in junaška smrt! Sklad Glasila K. S. K. Jednote" ozir.K.S.K.J. sa ranjence in airote padlih Žrtev v atari domovini. VAŽNO! VAŽNO! VAŽNO! IXX. izkaz. Od rojaka John Kambič^a, v East Heleni, Mont., smo prejel, poštno nakaznico za $102.25 in pismo sledeče vsebine: "Na redni mesečni seji društva sv. Cirila in Metoda š*t. 4:1 K. S. K. J. dne 18. sept. t. 1. se je sprožila misel, da bi tudi mi kaj pripomogli za sklad za ranjence in sirote padlih žrtev v stari domovini. Ker pa naša društvena blagajna ni kaj posebno bogata, za to se ni zamoglo ničesar darovati iz nje v to svrho, ampak društvo je izvolilo tri člane, brata John Krpana, Joljn Saseka in John Kambiča, da naj nabirajo darove v ta namen. To so označeni ko-lektorji tudi storili irt so nabrali tekom meseca oktobra in novembra med člani društva in drugod svoto $102.25, kakor Vam tu prilagam poštno nakaznico. 'Morda bomo Čez par mesecev zopet pričeli nabirati za ta sklad, kar Vam bomo že naznanili. Vse cenjene darovalce se prosi, da naj vsakdo oprosti pomoto, če se je morda urinila pri pisanju imena. Ako hoče morda še kdo kaj darovati v ta namen, bo naše društvo sv. Cirila in Metoda vsak čas in vsak znesek hvaležno sprejelo. Prisrčna hvala vsem veledušniin darovalcem! posebna hvala pa še bratu John Krpanu in John Sa-šeku, ker ta dva sta se najbolj trudila pri nabiranju darov." Darovali so sledeči: Po $5.00: Peter Srdar in Leopold Jescnec; $2.50 Math Tomjanovič; po $2.00 Math Multz in Geo Barich. Po $1.00: John Krpan, John Smith, Joe Lozar, John Sasek. John Sa-šek, John K., Josip Saše k; Frank Balkovac, Ant. Goršič. John Pa-her, Joe Rusk, Joe Miletič, Ant. Leskovar, Peter Serajčič, Anton Krizmanič, Jakob Marohnich, Frančiška Anibro, Mike Spolarie, Josef Levar, Joseph Longcftis, Mike Turšič, Louis Davidič, Ant, Smith, John A. Schneller, John Ambrozich, Anton Smole, Mike Paulinič, .John Dejak. John An-dolšek, Jakob Skok, Frank Laz-nik, An'ion Petelin, Joseph Vcr-zuh, Steve Juricich, Mrs. Maro-liich, Geo Budisclich, Kozina Damijan, Florian Golik, Geo Doshan, Andy Panian, Mile Cherapiua, Stanko Turina, Joe Daniian, Ant. Suhadolnik, Mica Krpan, doe Re-bek, ('has. Jerich, Hcrmin;a Ka-niar, Mart. Miletič, Mile Tomjanovič in Peter llrella. Po 50c: Jakob Bukovac, Frank Rupert Ana Gorišek, John Gradišar. Louis Oswald, Joe Lesar, .Johii Mike Krizman, Joe Barich, Ivana Miculitiieh, Frank Tegel, John Korvik, Frank Skufeu, Ana Filipi?, John Persic, Jakob Strainer, John Zagožen, Joe Stariha, Anton Grbčič, Geo BudiscUfh, Johu Plut, John M i( ulinič, Math Brai-dich, Jakob Rogel, Ant.m G;,r-sieh, Jakob Skala, ('has. Miiic-lich, John Kovaeie, Angela llrella, P. Phaffenberger, John Phaffcn-berger, Sinien Lova ill, John Mar-linovič, Marcus Krainatz, John Jurichič, Math Doshan. Nick Bu-dosclič, Frank Lesar, Mike Bužič, Joe Oj-ažen, Frank Rus, Mike Gregorič, Nick Davidič, Roza Krpan, Martin Pavičič, John Kt-pan II., Ljub. Kuzmanich, Frank Novak, Frank Suhadolnik, Mary Suhadolnik, Frank Lusin, Jack Dejan, Anion Sustcršič, Ana K., Jakob Stukel, Jack Skala, Math Grubiš, Louis Pribil, Anton Sasek, Sam Stipčič, Mike Vert in;— Rudolf Cvar 40 centov; po 25c: Neimenovan, Geo Borchby, Francis Strainer, Lovrenc Jeraj, Jack Ausich, Frank Gersich, Helena Rus, John Kalčič, Ant. Ilcrainia, Frank Sasek, Joe Mike, Mike Ju-kovič, Joe Miculinič, Frank Travnik in Frank Beniger; — Mary Pribil 10c, preostali prispevek $1.00, skupaj.......... .$102.25 John Homo v in Ivana Homovc iz KokOino, Ind., izročila vsak po $1.00 ko-lektorju Anton Banichu v Chicagu.....• •...... 2.00 Skupaj............$104.25 XVIII. izkaz v štev. 45 "Glasila K. S. K. J.". .*116(>.76 Vse, v Chicagu živeče Slovence in Hrvate opozarjam na predstavo v ROYAL THEATRE, 1830 W. 22. St., ki se vrši v nedeljo dne 3. decembra. Poleg krasnih slik na odru bo videti in slišati tudi najbolj slo-vedega slovenskega instrumentalnega mojstra, prof. A. Ahačiča in njegovega tovariša J. Sachner-ja, ki bosta proizvajala na razne instrumente mojsterske skladbe in komade. Prijatelji godbe, ali mu-zike torej dobro došli. Začetek ob 1. uri popoldne. Z velepoštovanjem Lastnik. Zlati Trinerjev koledar. Trinerjcv stenski koledar za leto 1917 jc kot nalašč lepo darilo. Na pozlačenem ozadju se kraljevo dviguje slika Kolumbije z devetimi jako lepimi deklčtr v narodnih nošah. Slika Washingtona in pet razgledov (Rhine. Italjan-ski vinograd, Trinerjev Laboratory in dve notranji sobi) vsebuje ta lepa slika. Pošljite deset centov za poštne stroške in mi vam ga takoj pošljemo. Jos. Triner, izdelovalec Ameriškega prebavnega grenkega vina, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA-LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., ALLEGHENY, PA. * CEN J. ČLANI IN ČLANICE TEB ČITATELJIl Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listu! ■JBIBfiifBiBJafBfBfl MARIJA SLUGA 1828 W. 22nd SL Chieaga, UI. Telephone Canal 473» iskulena in t drfcav-aizn dovoljenjem potrjena BABICA M oljudn« p: venskim in hi lenem. •le. Stavbiasko in posojilno društvo 'SLOVENSKI DOM' Chicago, HL Domače podjetje. Ustanovljeno ii inkorporirano po zakonih države Illinois. Sprejema hranilne nloge ln po sojuje denar na posestva in n* delnice tega društva. Delnice s« plačujejo po 25c na teden in vred nost vsake delnice naraste v tekr 6 let in 4 mesecev na $100.00 (sto) dolarjev.. Rojaki! Poslužite se tega izbor nega načina pri hranjevanjn! Rojaki izven Chieaga 1 — Pilite za pojasnila! Louis Duller, predsednik. Jos. Steblay, tajnik, 1840 W. 23. St Martin Nemanich, blagajnik. Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v meseca v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za lato 1916: Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 672 Butler St., Etna, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa. Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše druitvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak Član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Gangl, 5110 Butler street, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako '.opet do ozdravi. TEL.: CANAL «0*7. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY • 1313 W. 22nd St.. Chicago, III. Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali lclslo smetano, (Cream) ' ali okusno, doma narejeno ranwlo, (Butter) oglasite ▼ moji mlekarni. Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je preje natančno preskušano in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) p redno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je narnvno. Mleko take rrat« j« posebno priporočati otrokom re|encem. Mleko razvažam po hišah točno veak dan o pravem času. Za obilna naročila m toplo priporočam: /"RAMI CHILL. lloTMllw-hrTaitkl mM« Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik PfcysMaa-e m r Q«on Vrhovni zdravnik K. S. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad zraven slov. cerkve. Uradne ure: 10—12: t—7- h Chicago telefon: 4290. Dom 2192 L. ^\%\\\\v \\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WW \\\\\\\\\\\W Li veš? j t slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., vogal So. Lincoln St., Chicago. Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam nn 22. ccsti? Goetilna znana in prodaja vina. Le tam najbolj« boš dobil za jesti. Za žejo pivo dobro se prileze. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveže s požirkom žgane kapljice za "baro". Martin Nemanich Skupaj i . . Iskrena hvala cem! .......$1271.01 vsem daroval- Važno naznanilo za podporna društva, trgovce in podjetnike ter sploh vse Slovence. Znano jc nam, da imajo razna podporna društva več denarja naloženega na različnih bankah, ali pa na zemljiških uknjižbah, (mortageges), kar jim žal donaša primeroma le malo obresti, morda samo po 2y2 ali 3%1 Ta denar bi imela podporna društva, trgovci in drugi lahko bolje in tudi varno naložen, ki bi jim donašal OD 5%, 5%% DO 0% OBRESTI. Denar bi bil naložen tako varno, da je vsaka izguba izključena. To bi se doseglo z nakupom bondov električnih in plinarnih podjetij, šolskih, municipal-nih, okrajnih in državnih BONDOV ali OBVEZNIC, ki so istotako varne kot bi bil denar naložen v banki. Te bonde se lahko vsak čas proda ali zamenja za gotov denar. Obresti se dobiva vsakega pol leta s posebnimi kuponi v vsaki banki. T^dka ' • k ELSTQN & CO., 39 So. U Salie St., Chicago, III. je etiA IKined dobro znanih tvrdk, ki trguje z bondi in obveznicami. Mi smo prodali iiadnji eas K. S. K. Jednoti že za več kakor $100,000.00 raznih bondov in obvemic z visoko donaaajocimi obrestmi ;Ati bondi so tako sipurni, kakor gotov dtaar. Vsled tega se priporočamo toph) tudi društvenim uradnikom, osobito blagajnikom, ter tudi posameznikom^ kijmajo denar naložen na uizke obresti, da se obrnite na nas za pojasnila pri nakupu bondov. Mi Vam bomo priporočili in preskrbeli bonde najboljše vrste, kar bo T vašo lastno korist, rišite nam za pojasnila v slovenskem, ali angleškem jeziku, nakar Vam bomo dali takoj zastonj potrebne informacije. Bonde seSupi lahko že od $100.— naprej. Priporočamo se s spoštovanjem ELSTON & CO., 39 So. La Salle St.y Chicago, III. v ' , , I SVOJI K SVOJIM! — Držite se vedno tega gesla! Uredništvo ln upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote". ZA ADRIJO... Povest iz uskoško-benečanskih bojev. — Spisala Le« Fatur. njanka. Več ne išče med galejami I)ogares8e, že misli samo, da mora obvestiti brata, da se hoče bojevati, če bo potreja, tudi ona in — umreti. Galeje plovejo, velike, preteče, črnih teles, rjavih jader po senj-skem kanalu, se razpostavijo v vrsto. Deset jih zapira luko, deset jih bo križalo bržkone po morju-Na kateri je poveljnik, kako pošto prinese, kaj hoče! Tudi stotnik si stavi to vprašanje, pride na kulo, opazuje z daljevidom moštvo na galejah, vidi nastavljene voja- (Nadaljevanje.) . "Nikdar ne bodem pestovala, teta Mara, nikdar," kljubuje in zardeva deklica, se jezi, "Oj, čudna si mi dekle/' se čudi starka. "Izprošena si ,poročiš se. Čast je ženi biti mati junakov, čast, dolžnost. Kako mi govoriš? Greh je to pred Bogom in ljudmi. Uročena si, Zorica, zato govoriš tako. Pa čakaj, odženem ti uroke." Mara je vzela skledico nenače-te vode. Skledico iz bezgovega, skrivnih sil polnega lesa. Postavila je skledico pred Zoro, vzela s kleščami ogelj za ogljem, meta- topove, brodov krov poln la v vodo, križala vodo, govorila: ( kov. Urok sedi na stolici, uročica "Vražji barantači!" se jezi j pod stolico. Uročica ureče, urok! Fran kol. "Da bi se cvrli živi na utečc. Beži, urok, v goro, v vo-'olju in ne videle njih duše sve-J do."' tega raja! Misliš, da zaplešejo po- Nato je pokropila Mara Zoro z £ten ples? Zapirali nam bodo pot,| uročno vodo in rotila bolezen: križali po morju, ustavljali naše' "Če te je urekla žena, naj ti po- brodove. Huje nam bo, kot da se raaga sv. Ana, če te je urekel mož, sprimemo v očitnem boju. Še po-naj ti pomaga sv. Duh ..." slancev ne bo k meni, cesarskemu Zaman je tvoj trud, dobra, sta- stotniku. Čemu? Prognanci, to ra Mara- Naj stoje statve, naj ča- veove iaijjlN v pregnanstvo. Stotni-stim. Pojdem od vas v goro zele- ka> nadvojvodo bodo pustili, mino, pojdem, da tožim s kukavico...1 s|jm> popolnoma v miru ti vražji Zakaj se smejite, deklica, moji psu Sami si bodo iskali zadošče-boli? Ni od danes do jutri. ni. Ni- njc j>a Frankol stoji 11a straži— koli ne neha, nikoli ne mine. Tež- rat| se vriie Benečan domov- Ti ko onemu, ki želi nemogoče- Mati, dobra, modra mati, je uganila moje gorje, sluti ga Juriša, pomi- pa, žareča Zora," se nasmehne Frankol malce hudobno, "hodi raz stolp. Ni Dogaresse, ni donne ve, sejati. Pa ne smejo geniti po morju- Dve barki z žitom in soljo so zaplenili Benečani. Vzeli so čredo ovac na bregu sv. Jurja, odvedli pastirja. Delajo, kot da je Adrija res njihova last. Dolgo je pisal, se potil senjski stotnik. Podstotnik de Leo, ki je prišel med tem časom v sobo, je čakal potrpežljivo, čital neke listine, pripravil pečat, motril stot-nikove ostroge. "Hvala Bogu!V vzdihne Frankol, prečita glasno, se podpiše s čudno kavko. "Zdaj še generalu. Je-li kaj novega, podkapitan?" "Ribič se .je spustil s svojim trabaklom v bližino galej. Benečani so vzeli ribiča in trabake!".-. "Da bi jih vrag! Kako gospodarijo po Adriji! Pa se jim že iz-cede sline! Ste odpravili vse, gospod podkapitan?" "Vse je v redu, gospod stotnik. Kastva pokliče in pošlje vsak hip lahko petsto mož. Če se zgrnejo vse galeje pred Senj, prihite posadke in moštvo vseh mest 11a 0-brežju, s kranjske meje v Senj. Če napadejo Benečani Reko in Senj, bo bolj sitno, ker bo treba deliti moči. Pa nam pošlje ban, pošlje general Kisel pomoč." "Obrežje je zastraženo ponoči?" 'Po vsem nadvojvodovem Pri-niorju. Ne bo nas prevaril ponoči admiral Ivan Zan. To je tisti, kateremu je ušel enkrat duriša s svojo četo. V Rovinjski luki, saj veste, gospod stotnik." "Dobro je naredil takrat .Juriša, vražji svat!" udari Frankol po mizi- "Hej, Vujo! Vina gor!" (Dalje prihodnji*). IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHHIH,,,,,!! luje me Ivo — razume me ne. No- Cecilije, ne našega prijatelja Ve-beden me ne razume. Mati je re- niera Težko pogrešamo — i-, kla, ko so dejale Senjanke: Pe- m^i bi'ga rad, tako mi vere! pred ša ti Zora, gospa Orlovička, peša nabasanim topom. Da bi se meril iz žalosti za Jurišem, našim so- ž njim na puški alj sablji, ni vre-1 kolom," mati je rekla: | ga namočii v bezgov In če po vel in je Venier in je tudijsak in praskai po debelem papir-Foscari z njim? . . . Pride admi- -u pisal dolgo> z Vnemo- S ral. se potoži stotniku, pride po- tako vnemo Jn trudonit da mu j0 bočni k, pozdravi Zoro- Ponovi ji, tpkel po obrazu Senjskemu stot-kar je bi lrekel pri slovesu: niku bi bi]o ljubše streljati m se_ "Moja hiša vam je na razpola- kati se z Benečani, nego pisati po go. V vsaki stiski naj lete pomoči svoji dolžnosti poročila o prihodu pri meni." O da bi prišel! Potoži- gaiej nadvojvodu v Gradec in hr-la bi mu. priznala, da je imel vaškemu generalu Vidu Kislu v Karlovec. Pisal je nadvojvodu, da so zaprli Benečani morje pri Reki in Senju. Da gospodarijo oblastno za- prav. Da hoče srce srca, da hteva, ima tudi ženska pravico do sreče. O. da bi prišel! Z dekliškim obrazom, moškim nastopom. Lep, plemenit. Potožila bi mu, po Hrvaškem Primorju, žalijo in kar ne sme tožiti bratu: Da pri- škodujejo zvestim Ferdinandovim haja neljubi ženim tako pogosto, podložnikom. Senjanom preti vsa-se vtika kot gospodar v gospodar- kovrstno pomanjkanje, če ne od-stvo, graja Zoro, ker ne dela, jo pr0 Benečani morja, istotako Re-motri s prodirnim. čmosivim, is- čanom> kot bo sporočil nadvojvo-krečim očesom. Potožila bi mu, da dovj svetlosti gospod Štefan de' jo opominja opal na prstu, da ni Ravnach iz Reke, kot mu bo pri-' zanjo sreče, da ji očita opal na trdil grof Frankopan. Grof pravi, prstu, da nima zvestobe, da na- da mora priti do vojske, ker je, znanja opal na prstu ločitev, sol- benečanska nesramnost že preveze .. • lika .Najbolje bi bilo, da pokliče .Tezno vzklikajo Senjani, dviga-, presvetli vojvoda prognance na-jo pesti. Strel iz Nehaja je nazna- za j. Za vsak slučaj, nil bližajočo se jato benečanskih Senjski Uskoki so jako nevolj-grdih galej. Kaj napadejo Senj, ni zaradi odsotnosti Juriševe in ali za pro samo morje? Ni vere v pomanjkanja plač. Ker ni Juriša, Benečana. Frankol si je opasal ne grede na plen. Če ni plače, mo-meč, namestil posadko v Nehaju, rajo pleniti. Nekaj stotin ITsko-v kuli sv. Save, za senjskim zi- kov po Primorju je tako nezado-dom. Naj le pridejo! Naj pokajo voljnih, da mislijo vstopiti v vo-benečanske granate, naj mečejo jaško službo pri velikem knezu ognjene kolače. Že večkrat je od- toskanskem, kraljevem namestni-šel Turek s krvavo glavo od Se- ku v Neapolju — morda celo pri nja, že večkrat je odjadral Bene- sami benečanski ljudovladi. Več-čan. Le škoda, da ni Juriša, nje- krat prihaja med Uskoke kak e-gove čete. Najhrabrejši možje so misar, da jih miti in vabi. Dva ta-v prognanstvu- Pa ko izvedo —, ka je dal Frankol že pretepsti, jih prilete na krilih vetrov v Senj — prepoditi iz Primorja. Tudi .Turi-prilete Otočani, Brinjani, Ledeni- šu, tudi njemu, Frankolu, so po-čani, nadvojvoda pošlje pomoč. A nujali Benečani lepe vsote, ugled-treba je ni, ker se ne boji Senj, na mesta. Presvetlega nadvojvo-ker brani sam svojo čast. da prosijo Senjani, da izpregovo-Oživljena, razburjena gleda Zo- ri avstrijski poslanik resno bese-ra galeje, gibanje po stolpu. TT- do pri benečanski vladi, da odpo- POZOR $1000.00 nagrade Neka lažnjiva oseba si je izmislila, da je bilo meni spodaj podpisanemu F&ANK JURJOVBO-U, skozi roke pravice izpuščenega več sodov vina. Opomniti moram, da je to go-rostasna laž, ter hočem vsakemu, kateri mi zamore dokazati gori omenjeno obrekovanje plačati $1000.00 na roko. Vsakdo pa, katerega bom še za-naprej slišal kaj tacega mene po krivem obsojati, se bo moral pri sodišču zagovarjati pa naj si bo že Peter ali Pavel, ter vsak, kdor še ne ve, kakšna kazen ga čaka za obrekovanje in odškodnino trgovine, lahko pri meni to poizve. Sicer pa mislim, da sva z istim strupenim jezikom, ki si je to iz- m!:lil že blizu. Vsem v svarilo! Z spoštovanjem FRANK JURJOVEC, 1801 W. 22nd Street, Chicago, 111. (Adv. No. 45—47.) Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiii Ne naročajte več kranjskega lroportlraMga brlnjerca, »livoTk® ln troplnovca ITS" denarjrnTpljajte ved to blago, ker m, je te vrste pijače zmanjkalo. Ko enkrat vojna preneha bom »pet dosti te pijače » stared taj?im£rtir£, ker moja tvrdka je ed^a vntudr samostojna, ki importira gorinavedeno žganje naravnost i. ___ Kranjskega. Sedaj imam pač v zalogi le v^ovrstne^^^ ^or ^ visko C' Whiskev'L dr. kar prodajam boljie m cenejše, kaKor Karera aruga tvrdka in to zato, kerneplafujem dragih agentov, manager je v ,n knj.govodje; vse te posle opravljamo večinoma sami. ANTON HORWAT, importer In trgerec s if»nj«n na d«b«lo. TeUfon: Canal 2974. 1S27 W. 22»d St., Chicago, HI. Za zastave, re&all|e in m društvene potrebščine, Prva in na|stare|*a domača tvNka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chieago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. " i-m IV^f T G ¥r ■ i-H < Dobro čuvana javna korist. , CJotovo je v javno korist, da sc manjša vsak dvom in strah glede kvalitete splošnih zdravil. Marsikdo je morda že slišal o posledicah, katere je sedanja vojna prizadela tudi na medicinskem polju. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino se ne prišteva v vrsto omejenih zdravil katero je zadela vojna vihra. Sestavo tega zdravila se je predložilo in odobrilo od vlade Zedinj. držav v Washingtonu, I). C. vsled česar sc mora izdelovalec strogo ravnati po navodilu vlade pri sestavi tega zdravilnega vina. Vsako mešanje ali pokvarjenje bi bil prestopek tozadevne postave. Trinerjev laboratorij ni nič v skrbeh tflede tega, koliko časa bo še vojna trajala, ker imamo še veliko zalogo najboljših zdravilnih grenkih zelišč in naravnega, čistega vina. Za to smo se dobro preskrbeli ne glede na velike izdatke. Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino čisti želodec in črevesje, pomaga pri prebavi, po vrača okus (tek), krepi živce in telo. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Vrsta vseh drugih Trincrjevih zdravil (Liniment Cough Sedative) i. t. d. je tudi ravna rsta, kot je bila. J os. Triner, izdelujoči kemist, 1333-39 So. Ashland a ve., Chicago, 111. Pišite nam v vašem materinem jeziku. V slučajih, kjer ni potreba osebne zdravniške preiskave, vam bo, dal nas zdravnik potrebne nasvete. (Advert is.) ZAHVALA. Pošljite seda) vaš denar v stari kra| brzojavnim potom Brzojavne pošiljatve so sledeče: —S tem so vsi stroški plačani.— za K100 $16.50 K 400 $ 56.50 K200 30.50 K 500 70.00 K300 43.50 K1000 137.00 Denar bode izplačan v 5 dneh. Poštna potrdila dospejo že 6. nedeljo. Za Va& denar Vam jamčimo. PRODAJEMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE KRAJE. Pišite ali zglasite se pri: INTERNATIONAL EXCHANGE BANK 305 So. L« Salle St. CHICAGO, ILLINOIS (Mednarodna menilnična banka) ! zaboj "najboljše piTe "OLD LAGER" kater« izdelaje Citizens Brewing Co., | t Joliet, 111. North Collins Street. Mk PknMt 172. POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRZAV. Ustanovljena leta 1857 Nael)onallzlrana leta 1864 godno, lahko ji postane pri duši. Nevarnost, ki preti mestu, je vr gla mrtvilo raz njo. Nevarnost zahteva odločnosti, dela. Vprašanje, da li je Foscari za brodov-jem, stopi v ozadje. Senjanka se prebudi, ponosna, pogumna Se- kliče svoje brodovje, ki ni prišlo v dobrem namenu pred Senj in Reko. Pomlad je. Rečani in Senjani imajo po otokih vinograde, njive. Čas je popravljati grmače, (Zid pri trtah), rahljati gruh (Zemlja s kamenjem), kopati ro- Spodaj podpisani se lepo zahvaljujem vsem prijateljem v De Pue, 111. za izkazano mi gostoljubnost in naklonjenost za časa mojega zadnjega Iflvanja med njimi. V prvi vrsti se zahvaljujem g. Marko Volcanšku,ki mi je šel tako prijazno na roke da sva obiskala moje prijatelje in je imel pri tem še stroške in izgubo časa. Dalje se zahvaljujem gostilničarjem g. Frank Banichu in g. Josip Paulinu za naročbo vina. Hvala gosp. in gospej Mart. Novak za njih nn-ročbo; posebno se pa zahvaljujem gosp. in gospej Martin Keržan, ker so me izvrstno postregli za časa mojega bivanja na De Pue, 111. Vsem skupaj se še enkrat zahvaljujem za naročilo domačega vina. Na veselo zopet no svidenje! Chicago, 111, dne 27. novembra 1917. JOHN ZVEZICH, 2226 Blue Island Ave. Chicago, 111. Telefon: Canal 1382. Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKEGAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnih družb. Pošilja denarje v staro domovino in o-pravlja notarske posle. Se toplo priporoča Slovencem v, Wau-kegan in okolici. Božične denarne pošiljatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu. Vsled udobnosti in koristi za naše avstrijske in nemške stranke, smo ukrenili potreb no, da se lahko z našim posredovanjem odprcmlja božične denarne pošiljatve po radiogramu, ali po brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam boste dali kolikor mogoče prilike in časa še pred Božičem za odpremo denarnih pošiljatev. Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar odprcmlja tudi čez "strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu. Obrnite se že sedaj na nas in boste postrežem točno, solidno in v popolno zadovolj-nost. — ''Banka, kalero fe ločna postrežba povzdignila." Skupno premožen|e nad $7,000,000.00 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. USTANOVLJENA L. 1852. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA V PITTSBURGU pošilja sedaj denar v stari kraj tudi PO POŠTI IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Brzojavne pošiljatve dospo sedaj v kraj približno tekom 5 do 7 dni. 100 Kron velja $13.- Hrzoja%)ka stane sedaj te £2.50 r za našlo*). Pošiljajte okrogle vsote, kakor K 100,200,500,1000 itd. Brž ko dospe brzojavka v kraj, obvestimo in pozneje pošljemo tudi potrdilo iz starega kraja. FIRST-SECONB NATIONAL BANK Corner Fifth Ave. & Wood Street, Pittsburgh, Pa. , S*«* '"»KHft 0jStf UZ* Mc H rjrumrmrp Lastno poslopje.