m .xfjtfgf Hochlobl. K.k. Hofbibliothek, St. 33; Wien V Gorici, v cetvrtek 19. Avgusta 1875. „SocaH izhaja vsak cetvrtek in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poailj&na : Vse leto......f. 4.50 Pol leta........2.30 Cetvrt leta ,......1^0 „Kmetovalec'" za miroenike Soce Vse 1. f. 2— Pol l:ta f. l.Za nenarocnike: Vse leto f. 3.- P.-l leta f. l.tiO Pri ozn uiilih inravno tako pri „po-slanicah" se.plncajo za naradno tristopno *r*to: 8 kr., ce bv tiska 1 krat 7 „ ., „ „ 2 krat U ., „ „ „ 2 krat Za vece itka po proatoru. Te&j Y. Poaamezne Stcvilke ee dobivajo po 10 soldov v Gorici pri PftternolHjTijvTrstn. v tobakamicah „Via del Belvedere M9 in „Via della caserraa 60< Narociiiua in dopisi naj so Mago-. voljuo po§i!jajo pod naslovom: Vifc. tor Oolonce v Gorici - Rokopisl so ne vracajo; dopioi naj bo blagovoljno fraiikitjejo. - Ddalcoro in drogim no-prerooiniw so naroonfaa %mlt\ ako so oglnso pri uvodnifttvu. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. ICedLo ms«» Tt»* J« 2» Pod tem naslovom je priobCil trzaski ^Cittadino" prav zanimiv filanek 0 pomenu Hercegovinsko ustaje, katcrcga v prostein prevodu tukaj priobcujemo. „Ko smo slisnli glas 0 Hercegovinski ustaji, dvo-rnili smo 0 njej in zalostno pisaii: nij ustaje. Todv ¦/An} ne more nihfie vec dvomiti 0 (iugodkih, katcro prevzamo zgodovina, da jih izrofii spominu bodoonosti. Vsakterega game boj, kojega uze toliko dni vzdrzujejo tlaeeni zoper kruto in divje turlko tiranstvo. Ustali so in ustajajo k boju; soeutja in ugodua voseila vsoh svobodoljubov se jjm naklanjajo, oiikani svet jih easti 2 ljubeznijo, jim ieli zmago. Po njih zmagi se povrno v tamosnjo bogato in srecno dezelo omika, ki jo imela tarn v davnih Casih svojo zibet in brambo. Hereego-vinei nijso brez zgodovine, 0 casu svojih kraljev in svo-je politifike avtonomije so se bojevafi, da so drugim Evropejeem pomagali in jih rosili barbarstva. To ju-na&ko in nesreono ljudstvo sine od nas po pravici tir-Jati hvuloznost. Da je tla&mo, to ue dela niltake 8a-sti oniin, ki zdaj svobodno zive in zlozoni v nm)dvisuo narodo. Tufcno zdihujo uzu voc slok'lji, ko barbar njcgove zene skruni, otroko pa za sramotno bodofmost brani: njegovo muko so nozaslisane, neStevilhe njt'govo bolufiino. Ono lju Istvo je bilo nekda; bogatov svoj gospo-dar in omikauo, ko vsako drago. it* je Benewki senat po6a«til «fojo r. 1 a 10 k nj i g 0, vpflhl jo v njo imena : Cernoviophi, Cossarza, Cioz/.i, Nogaro, Ziurani, Zorbani, Delia Vecchia (Starica) Sandali, Cbragno. Vso te dru-iino so bilo Ilercegovinske. Aloder in ufien senat Do-brovuiski sestavljun je bil skoro iz samib plemcnitili Boznjako? in H»»reegovineev. Ono Ijudstvo Ma po tem takem syojo preteklost, ho5e zopet postati, kar je bilo, zgodovina njegora dokaznjo, da je Mnjivo, kar so ne-kateri dsnajski lisii 0 njem pisali. Isti Dunaj, kojega podkopljivo Sasnikarstvo psuje Hescegovinske Slovane, osvobodili so Foljagki Slovani. Bjritelji imajo preteklost, ne beracijo po iinenu, ampak znebivsi se grdega turskega, hocejo imeti svojo ime. Antonio Venier, Mieh*»I^ Stejao, Francesco Posca-ri, Pasqualc Maiipieri in Cristoibro Moro, Beueski dozi, iraonovali so Hercegovinsko druiine izb 01110 in mo-go&ne (magnifkhe e potenti) in take so bilu v resnici. Listek. Kedaj to kako je priSel Tolmln pod gori-§ke grofe? Ker so ml pri.sli se le sedaj list! letosnjega „GIa-sa" y roke, mogel sem stoperv sedaj ditati sestavek BTolmin kot kraj in okraj" (podlistki it. 12—16). Ta spis, ki kaie potrebo poznavanja domace zgodovine, je vendar prevcc poiuanjkljiv in izraza na nekterih mestih kriva mnenja 0 nasej zgodovini, ker 6. g. pisatelj nij imel $asa in priloznosti porabiti vse dosedaj znane pri-pomodke. 0 tolminski zgodovini posebej pisal je ze ranjki Kafol v si. Yefierniee. Njegov rokopis tolmmske zgodovine je hrani] ranjki voldanski fajmoSter Rutar in sedaj ga ima menda volcanski kaplan 5. g. Kumar. Vc-6 reSij 0 tolminskej zgodovini je napisai St. Koejanfiie v wOdgovorih na pitanja druitva za jugosl. povestnico" Arkiv za jugosl. pov. III.) in v SI. B5eli 185S, dalje v „Zgodovinskih Serticah nabranihpo Gori§kem" (SI. Pri-jatel 1854). G. pisatelj toiminske zgodovine v „Glasu" nij porabil za starejo dobo provazne rege&te „Doeumen-ta Historiae Forijulensis ab anno 1200 ad 1833", kafce-ro je spisal D. Jos. Bianehi, Utinensis, ? zbirki „Ar-chiv fdr Kunde oest. Gesebicbtsqueilen zv. 21, 22, 24, 26, 81, 36, 37. Ravno tako valno je tadi ftaljaneko delo istega pisatelja: Document! per la storia del Friu-li, 2 zvezka in kot tretji „Del preteso soggiorno di Dante in Udine ed in Tolmino", (Jdine 1844. Za novejo zgodovino pa je neobhodno potrebna Morellijeva zgodo- Se se spominja ljudstvo svojih kraljev. 6e mu jo v spominu kralj Stefan Tortko, katevega je lota 1383 Be-neSkt senat pozdravljal po svojem V'enier-ju, pleme-n i t a g a in v e 1 e s I a v n e g a (illusire ed eccolao); nij -so So zabili kralja Ostoja, katerega prijateljstvo so iskiili papez in Benedko; lopa in veli6astna so pisma, v ko-jih so zapisano ob!jubo BosnjaSkega kralja, Stefaoa To-masa, da bode radovcljno na pomo6 prihitel, koderkoli bi barbarstvo zugalo civilizaeiji, da bode njegovo kra-Ijestvo vselej odprto krivifiuo preganjauiin, naj so kne-zi, naj jo ljudstvo. Vedi citatelj, da je bogata in voli-cUKtna zgodovina onili, ki se zdaj unstran dalmatinskih liribov bojujejo. Koga ne ganejo besode BosnijaSkega kralja Tomaza Ostric-a, ko stavi za podlago kraljestvu zatajevanje kralja samega tor preklinja kralje, ki so uvo-jomu ljudstvu lazejo? V kratkom 6lanku nij mogofiu popisati preteklosti onili, ki so zdaj bojujojo s turfikim sovragom; toda kodor pozua zgodoviuo glavnih dogodkov zadovajocili onodo Onega ljudstva, je mora obftudovati in Jiastiti. Revolucija v Herccgovini jo prava rovolucija; vc-liko ljudstvo se vzbuja; v niegovili prsib jo noizmornA ljubezen in neskonLuo sovrantvo. Mogotci se za-njo ne zganejo, za to so ono giba. Kak nasledek bo imela ta ustaja, toga no more Se afii^o reci; ali jo bo mogel , Turk zatreti, toga tudi ne mere &e nihLe re6i; n onn jo dogodek, koji porodi .drugo dogodke. Pozdeva so, da jo velevlasti opazujejo; ali jo pa skrivaj zavirajo ali podpirajo, tega ne vemo. Vendar beromo v Potersbur-iskem (istu nekoliko pomenljivih besedi, na katcro ho-fiemo svoje fiitateljo opozoriti. MSlisimo,M pi§e omenjeni list, nda bi se Porti nikakor ne gabiio, zlorabiti Hercegovinsko ustajo kot povod za n e s p 0 d 0 b n e % a h-teve nasproti dvema drzavama na Balkanskem polu-otoku, — napproti Crnogori in Srbiji. —• To je gotovo, da se ne bo nikdo brigal za te zahteve, a vendar pa bi se vtegnilo pripetiti, da bi hotela Porta mo5 svoje vojske, obstojefie iz 300000 moz posknsiti in tfdaj bi se ime-novani dve drzavi s a m i ne mogli z uspehom ustavljati. V tem primerljaji - 0 tem nij dvomiti - bi jiina velevlasti pomagale. Na Rusko so smejo vsak trenutek nepogojno zanaSati." Te besode se nam zdijo jako ugodne veliki stvari, katera je vzbudila Hercegovince k boji zoper Turke, a vina, ki ima tudi 0 Tolminu mnogo tvarine, zlasti 0 vaznein prepiru med Oeilajskim kapitulom in dednim frofom tolminskim zaradi predpravic, katere je pervi po 'olminskem uzival. V zo omenjenem podlistku naiel sem vec napak, katerih rai pa nij raogofie vseb tukaj popraviti, izbral sera si le eno va/.nejih praSanj, kedaj in kako je prisel Tolmin pod gorigke grofe. Vsied darovalnega pisma cesarja Otona III. ddo Ravenna 28.-aprila 1001 dobi eno polovico defcele med Sofio, Vipavo in Alpami Janez IV. patrijarh oglejski, drugo pa (nekoliko pozneje) frijulski grof Verihen (Va-rient, Verigand), Kako sta se patrijarh in groi to po-sestvo razdelila, se ne ve. Berzkone sta ga iz pofietka skupaj vladala, a ze 6ez malo 6asa jiina je svetovala previdnost razdeliti si ga. Kako se je to zgodjlo se tudi na tanjko ne ve. Znano je le, da je bila pozneje cela Goriea in eel Solkan le grofova last, a naTohnin-skem je bil z majhno izjemo le patrijaih gospodar. Ce se sme torej iz poznejih dogodkov na poprej§nje sklepa-ti ostalo je Tulrainsko z BuSkim ze y zafietku pod pa-trijarnom. Zato pa beremo, da je patrijarh Janez IV. L 1015 desetino po Tolminskem Sedajskej cerkvi prepustil, pa si vendar priderzal duhovsko nadoblast. V tem izrodi-lu se omenjate cerkvici sv. Danij»la na Volfianskem polji in v Logu (Lane). To so najstareje vesti 0 na§ih gorah. Senkvirinska pogoda (S, Quirino pri Korminu) 1. 1202 dala je goriSkim grofom patrijarhovo polovico Go-rice (kakor tudi Mosburg) v popolno last (cum omni propnetate). Kraj Goriea je bil od sedaj naprej popol-na last goriSkih grofov brez fe§dalne podloznosti s jpo- vefc no vemo. Kedo se bije unstrap Dftlmatinskih gorat Nesre6no jpa junasko ljudstvo, katoro je, ko ie bilo He mogoftno in svobodno, svete boje bilo za evropojsko ol-vilizaeuo. K mini slofconi uarodi, koji so postali sami svoji, naj z usmiljeno skrbnostjo in z verno ljubeznijo ogledujejo krvave dogodke; v vsakem poStenom sreu naj se vzbudi zelja, da bi tudi onim nosreenozem lepse zvosde svotile in iarnojSo solnce svojo svitlobo razlivalo na po* lja, kder se mladenfii bojujejo in padajo, da bi osvobo-dili svojo ljubljono domovino. t. V. Uslaja v Hcrceftotiiil. Presli toden so bill ustajniki srefini; more so refit, da ustaja rasto od dnova do dneva, kakor kaka lavina. Okolo Trebinja so bili mnogi boji; ustajniki so so do* bro drznli in Turke vsakikrat zapodili no hudom k. 'iji, V^eraj, 17. t. in. so prinesli dalmatinski liuti vest, da so Turki zapustili Trebinjo in da so ustajniki 1 nasko* kom vzeli tudi trdnjavieo I'oljica in trdnjavo Goransko. Nadalje so 6uje, da so oblegii tudi mofino trdn,iavo Nik* sic blizo Crnogorske meje. Go so jim posreft,' da doba v roke tudi to trdnjavo, po torn imajo v rckah trdno posicijo in popolnomrt' proslo komutukaeiio s prijatelj* sko Ornogoro in tudi Avstrijo.— Povoljnika ustaiev okoli Trebinja sta Da I matinee Stazic' in Sloveneo Hub-majer, stavec iz Ljubljano in biv§i artiljerijeki podfiast* nik, ki ima poveljstvo 6ez topnicarstvo. Ustasi so za> palili ve6 turSkib vasi, tudi iz Trebinja bezeSi Turki nekda pozigajo kristjanske vasi. S!i§i se sploh in nem-Ski Iisti sami to priznavajo, da so ustaSi dobro orgaoi-zirani in da imajo spretne poveljnike, kijjih prav dobro in pravilno vodijo. M06 usta&ev pa od dneva do dneva ra-ste, kajti Slovani od vseh strani bite na pomo5 v, ljud-mi in denarom. — Najveselejga vest pa je ta, da je tudi Bosna ustala in sicer uze 13. t. m. okoli Vigggrada na Srbski meji, do denes pa je cela Bosna v plainemh; ustasi se zbirajo okolo Berbica, Dubi6a, Kostanije in Banjalukc; to so vsi veliki in vazni kraji, kar ka&e, da je bilo v Bosni uze vse pripravijeno za ustajo. Pri Vi-.segradu je na eelu ustaSev nek Srbski kapitan Vlajko-vi6.— Srbska womladina", (zveza za oprostit«4v Jugo* gojem, da pripado zopet patrijarhu, 6e goriSki grofi brez dediuev izi>mr6. A za svoja druga posestva je bil grof §e vedno patrijarhu fevdalno zvestobo dolzan, ker 1. 1077 so dobili patrijarhi teritorjalno oblast Loz Fri-julsko, kateremu se je takrat gotovo tudi GoriSko pri-Stevalo, Za frijulska posestva goriskih grofov (onostran dolenje So6e) ostala je ta fevdalna odvisnost ves 5as patrijarSke oblasti in tudi pozneje pod Bene6ani. Drugace pa je s pravim GoriSkim (brez ravnine ob desnem bregu dolenje Soce). To je veljalo vedno kot noka prohajalna dezela med jugom in severom, med Italijo in Nemfiijo in zato se je pristevala sedaj tej, sedaj oncj, zlasti dokier nij imela lastnega gospoila. A ko je zafiela mo5 goriSkih grofov naraSati, nasproti pa patrijargka pegati, odtegnili so se po5asi vazalni pokor-nosti tudi za svoja druga (nefrijulska) posestva po Go-ri§kem5 Kranjskem in Koroskem. Mesto tega podali so se v neposredno fevdalno odvisnost od derzave, to je iz listin zadosti dokazano.*) Kedaj se je ta sprememba; (kakorSno so bile v srednjem veku navadne), zgodila se ne more natanjko dolociti, ker je trajala vo5 casa, berzkone pa precej po senkvirinskej pogodbi. Ko so se tako goriSki grofi patrijarSke odvisnostl onega prilastiti i-------- -------K » *r , , sti Tolmin z okolico. Ali so imeli goriSki grofi kako drugaftno pravico do Tolminskega, nego pravo moSaej-§ega, je tezko dokazati, ker se ne ve, kako sta si Janez IV. in Verihen GoriSko delila. *) Czornig, Gorz and Gradisca I. pag. 5fi9. J" slovanov) katera steje mnogo svojih po vseh jugosloTOn-j5T**di. pozMja svoje privriemke da^se Fidruzr-fo hrcegovinskemu, ustanku. Dyake, ki so * .Fwne.ji, na An|ezkem, Nemskein in v Austnji, M^J^**: no. Vsled tega dohajajo na bojisce mnogi intehgentni mladene, ki so izufieii na uajboljsih eyropskm^ voja^ih akaderaiiah, in ti bodo organizovali vojsko lotopnistvo. C?" drugo najboljse olozje ^WJ^"g%m gore in Srbije. Pa ne samo v Bosni, ampak tudi^v Al fantji je nekda zafiel upor in Albanesi so hrabn ko^ tew. Nadalje je nek skrivni komitet izdal oklic na, Bolgv-skem, v katerem klifie nase brate Bulgar*, naj bodo pri-pravljeni, da tudi oni v ugodnem trenutkn planejojte* Turki- Ce se Bulgari ustanejo, potem bo vsa evrop-dm Turfiija od severne Bosne do Carigradu v ognju. Kaj bode k tema pocela srbska in &nogoraka vlada?- V Srbyi so dovrSene volitve in radikalci, to ia oni, ki hofieje, da Srbija odloSno postopa proti Tur-ilji! imajo vecmi v novi skupfiini.-- ** ". ja pnW tudi knei Milan domov v Beligrad, pa obeinstvo ga je sprejelo prav rarzlo in * bosedarai: „Na vojsko proti &rfcon/-Zbog tega je sklical preplasen kma precej ministre skup, je skoro celi dan z njimi VonferuaL A ministri, ko Vzvodeli, da njih (konservativna) stranka nH zadobila vefiine pri volitvah, so se se tisti veeer odpovedali, katero odpoved je knez sprejel in hoce zdaj povabiti znanega Bisti6-a, odloenega Srba in Jugowova-na, da sestavi novo ministerstvo. Bistic je najboljsi srbski drzavnik; a njegovo ministerstvo pomom akcijo. Vcerai se je prvikrat sesla nova sknpfiina; prifcakuje so prav gotovo, da bo skupfiina stavila precej odlofino tir-Tatev knezu, naj Turku napove vojsko in naj hiti na pomoe bratora, ker to tirja ves srbski narod xot en sam moz. Ce se knez ne vda tej terjatvi, potom je nevar-nost, da ga narod odstavi. Prilika Turski napovedati vojsko je pri rokah, ker je Turska vlada v Belgradu protestovaia proti temu da so v Srbiji nabira za ustase in da jih Srbija podpira v vaakera obziru.— Iz tega je torej razvidno, da se mora v kratkem rec na Balkanu se vse drugace, zasukati. Crnogora je uze toliko ka-kor vojsko napovedala, ker mej usta&i je vefi 1000 Or-nogoreev in Crnagoia je prav za prav glavna trdnjava, arsenal, denarniea in skladiSce za upornike.— • Kar se pa tifie velevlasti, so Avstfija, Busla in NemSka sklenile, zadrzati se popolnoraa neufcralne.— Samo to skoro neverjetno vest moramo zaznamovati, da ]e nekda Avstriji dovolila, da smo Turska izladjati svo> jo vojake v Kieku na Dalmatinskem obrezju. KIek je sicer turski enklave (jezik) v dalmatinsko zemljo, ki se-za do morja; a do tega, namrec morja, ima samo Av-strija pravico. Ce je ta vest resnidna, potem zamorejo Turki priti do ustaSev po dveh straneh. Listi so sieer prinesli vest, da sta do blizo Eleka priplavala dva tur-Ika parobroda z 800 vojaki, kateri si pa ne upajo na zemljo, dokler jim ce pride naproti turska posadka iz Mostara, ker jih nekda caka 500 ustasev v soteskah in za hribi pri Drenovcu, 400 pri Krupi in 600 pri Kle-poviei.— Ce torej ho5ejo Turki v Hrcegovino, morajo hz hribe in soteske, kder jih caka mesarenje in smrt. — Yendar pa bi aiorda z veliko moc*jo Turki vtegoiii priboriti si prelaz caz KIek in slisi se, da hoce turska poslati tija se 5000 moz. Vendar pa mi ne verujemo, da bi Avstrija v prid Turcinu, skoro bi rekli, prelomi-la neutraliteto, katero jo obljubila varovati na vsako stran. To bi Avstriji odstranilo vse simpatije mej Slo-vani v Dalmaciji, na Balkanu in drugod. Zatorej pa skoro nij verjetno in v resniei so vceraj prisli telegra-mi v Trst, da nij na vsem tern nobene resnicne bese- de.—§e nTriester Zeitnng", ki menda tudi simpatiznje ; s Turki, je vceraj demcntirala to vest.— j Druge velevlasti posebno NemSka in Franeoska se { drze popolnoma passivne in ie listi v obeli teh <:rza- f van le objektivno in malo poroSajo o Hreogovini. Anglezki glavni list nTimesJ pa je on dan objavil prav v kramarskem stilu pisau cianek; da naiurec An-glezi dobro vedo, da se Slovanom na TurSkem godikri-vica, a 6as nij zdaj za njih resitev, dipiomacija mora gledati* da se obraui turska vlada iu Kreegovinci leh-ko cakajo. Sreca, da John Boul igra v evropskem kon-eertu le malo piscaiko iu ne prvega vioiina. Buski listi, se ofieijozni piiejo, vsi ugodno ustagem, vendar pa «Uolos"* i*raLa bojazen, da ne bi se Avstrija proved okoristila na Balkanu.—Yidi se iz vsega, da ruska potitika meri na to, da bi Slovani saoii, to je Srbya in Ornogora gospodarji ostali na Balkanu ali pa da bi se tarn osnovalo novo kraljestvo; Kusija men-da Avstrijo od strani gleda in tako dipiomacija men-da sama ne ve prav, pri eein da je; kajtt dogodki ji budo kmalo vzrastli Lez giavo, kakor so ji uze veekrat, posebno v narodnostnih prasanjih na italijan-skem in nemskem.—Nas poslanik v Uarigradu je na iii-trem odpotoval v Carigrad, da bo tam v druzbi se svojim ruskim in nemskim kollegom svetoval bultauu, naj skusi vpeijati predrugaebe in naj pomiri kristjan-ska Ijudska; pa to bo tezko kaj pomagulo.—Zdaj ko se diplomati priekajo in sami ne vedo, kako bi se obna-sali, je Hs, da Srbija urne st.»pi v akeijo; navduseuje je veliko po celem Balkanu in nij tlvt ixiiti, da Srbiji priskofiijo tudi druge male vlasti na jutrovem, kakor Kumunska in Grska. Ce pa vse te vlasti s pomoejo ustaje po eelom Balkanu gredo proti Turski, po t<'m bo konee gospodovanja polunicsca v Evropi na veselje vsega omikai.ega sv'eta in na cast dozdaj zatiranega Slovanstva.—Velevlasti bodo boje6 se druga drugo mir-no gledale dirindaj in konecne dogodke priznale, kakor so jih v Italiji.—Od Srbije je torej vse odvisno. Bog daj, da bi mogli prihotlnji*- porocati, da je Srbija stopila v akcijo I Dopisi. V Gorioi, 18. avgusta 1875, — Danes se po celej Avstriji praznuje ceaarjev rojstni dan; pri nas v Goriei se to pozna posebno po gibanju mnogih uradnikov in vojakov v paradi. Pretekli rso casi, ko je neka mala stranka hotela z demonstracijami na ta 4aar .dokazati, da Goriea nij ve6 stara, lojalna Goriea; denes n»j vee duha ne sluha o neumnih demonstraeijah; ampak v nasi Niei kraljuje lep mir in sopet sluje Goriea kot naj-zvestejSe mesto.—Bili so casi, ko so nekateri ital. ra-dikalci jezili se, Se je kak tujec, posebno Nemec poku-kal v nuse mesto; a denes prav ti ljudjo vse deiajo in dosti pisejo, da bi le tujca privabili v zdravilni kraj Gorico. Y resniei si tudi magistrat dosti prizadeva, da bi Gorieo v tem zraislu povzdignil, kajti preskrbp.l nam je vode zadosti, ce tudi slabe; zdaj dobimo lepo kopeij, katero bo zidalo posebno drustvo, po tem misli magistrat uze letos skleniti, da se pokopalisee prenese ali na dunajsko cesto, ali proti Sempetru.—Mi menitno, da bi bilo najboljSe, ko bi se pokopalisee preneslo precej dalec od mesta, ali na velike Boje, ali pa v Panovec. - Pov-sod drugod bi bilo gori§ki lepi okolici na skodo; — ce se premisli, da sprehod po dunajski cesti je najlepsi, proti St'inpetru najvec obiskau. Ce bo enkrat hedajno Iz pro§nje Bandola (od 1. 1496), komendatorja o-patije sv. Petra v Bosazzu, do goriskega grofo Leonar-da bi se dalo sklepati, da je bilo Busko (in vsaj en del Tolminskega) ze 1. 1085 v oblasti goriskih grufov (Bppensteineev). V onej prosoji za poterjenje vseh ro-sa6kemu samostanu darovanih posestev se beresledece: ^Constat insuper, quod illustris dominus Henricus Gori-tiae eomes, dedit et donavit supra seripto monasterio eontratam de Pletio eum omnibus adjaeentibus monti-bns, alpibus et pertinentiis, quorum montium fines sive termini versus Tarvisiam et plagam septontrionalem ex-tenduntur usque ad dominium reverendissimi domini epi-scopi Bainbergensis; versus autem plagam orientalem us'que ad dominium sereoissimi domini Maximiliani, in-.yictissimi Bomanorum regis; versus vero Tulminum et plagam australeni usque ad dominium civitatis Austriae, et versus plagam oeeidentalem usque ad ditionem illu-strissimorum dominorum ducum Venetiarnm eum infra seriptfs ruribus, viilis et locis; videlicet: Sedula, Boria-na maior, Boriana minor, Potaleh (Potoki), Creda, Me-iisca (MlinskoJ, Idrisca (Idnjsko), Livisca (Livek), super Tulminum: Idria (Idrija pri Ba6i in ne neraska Id-nja, ker poslednja je nastala §e le po lotu 1490j, Livi-na, (Ljubin) itd. **) Dasiravno se ta od Baucerja naznanjena proSnja vjeina z drugo enacega zapopadka, ki se je hranila v I nemSkem joziku v dvornem arhivu v Gradcu, in dasirav- » no je^ grof Leonard skoro z istimi besedami odgovoril v ! listmi, ki ^e shrasjena v drzavnem arhivu na Dunaji, | vendar ne Smemo verovati jej brez premisleka. Besje, \ da se je rrosilee skliceval na listine in darovalna pis- ** Czdrnig, G5« unci Gmlisca L pg. 485. j ma, katera so se baje v Bosazzu hranila, a pomislitijc treba, da je on 400 let pozneje pisal, nego so bila pre ona posestva samostanu darovana. Meje BuSkega, kakor so v Dandolovej pro§nji zaznamovane, gutovo ne iz-viraio iz kake listine, nego zapisaljejib Dandolo sam tako, kakorsne so ob njegovera fiasu v resniei bile. Ne tcrdioi, da bi bil pisateIj vedoma kvaril listine, kar se daro'.anih posestev tifie, nego motil se je bcrzkone o casu, kedaj so bila samostanu darovana, in o osobah, ki so ja darovale. Ker so bili vsi v prosnji nasteti kra-ji za Sasa pisatdja pod oblastijo goriskih grofov, inisiil je, da so je ti samostanu darovali. Sicer je pa tudi mogo&>, da je pat. Ulrich Eppensteinski (1085-11^) omenjene kraje svojemu bratu Enriku, gor&kerau gro-fu, prepustil, in da je je potem ta zopet samostanu da-roval. Iz navedenih Iistin torej se nikakor ne sledi, da bi bilo Busko iz poLetka last goriskih grofov. 0 Tol-minskem se more kaj tacega se manje terditi (kakor je storil g. Lukovic v 13. listu „Glasaa), ker se v Dandolovej prosnji le dva majhna kraja na Tolminskem ome-njata. Tudi berzkpne neso bili vsi gori nasteti kraji ze 1. 1085 (aii nekaj pozneje, toda 1. 10S3 gotovo ne, ker takrat se nij bil Ulrich, „ustanovitelj samostana". patrijarh^ Bosazzu darovani, ker so nekteri izmed njih gotovo se le pozneje nastali. Razvidno pa je iz Dandolove prosnje, da se je ze, za njegovega casa razlocevalo Busko od Tolminskega in da je obsegalo tudi kobarijsko okolico s „Kotom * Tudi to, da so se Tolminei in Bueani 1. 1384, „prtjatelsko zdruzili," kaze da so bili poslednji neodvisni od pervih, 6e tudi je morda stalo BuSko glede mejne brambe pod Tolminskim glavarjem. ^^^^^ (Dalje prih.) pokopalisee odstranjeno, po tem bomo gotovo ktnal > videli ulico najlepsih bis od Gorice do koiodvora. Oe pa do-bimo §e predolsko zeleznieo, o kateri se bo ie skoro gotovo S'3 letos odlocevalo na Dunaji. po tem bode Goriea v malih letih dobila obraz lepega v>lieega mesta. Vsak, Goiicaii pa denes prav dobro ve, da bo Goriea le po tem dobro napredovala. ce ostune pod Avstrijo in to prakticno prepricanje upliva na Italijane v Goriei tako mocno, da se ne brigajo vec za sanjarije in da je stran-ka, katera je keiaj po Goriei razsajala, popolnoma za-spala.—Sieer pa en par let sem tudi v Goriei obcatimo najveSo miserijo ; nij kupuije, uij denara, nij zaupanja; to je vsakdauji re/rain na§ih U'govcev in ee bo re6 ie dolgo traj-ala in ce nam n > pride na pomoc zidanje pre-delske zeleznice, no vomo kaj bo. Na§ kmet je tudi v prav zalostnem stanu, on ne bo nikoli mogel napredovati prav uspespo, ce ga ne izpnlimo iz rok oderuhoin na dezcli in v mestu. — Za to bo precej vec nade, fie zacne enkrat na GoriSkem pravo, edino delovanje. — Sict-r pa jo Goriski okoliuau v javnib zadevah strasno zaostal; misiite si, zdaj pre-glcduje cenilna komisija izglednico po okolici, pa ho-diti mora le vedno sama, le redkokrat je zraven kak lastnik, da varuje svoj interes pri vredjenji svojega posestva. Davek nas tare, pravite zmerotn, pa se prav nic ne brigate za to, v katero \rsto prido vase posestvo. Zalostn-», pa resnicno je to. S'do v Goriei so se koncale 14. t. ui. Napredek ucece so mladezi n j bil letos tako dober. kakor proj-snjih let; iz programov razvidimo, da je bila nasa slovenska mladina zelo zadaj potisnena, mej tem, ko so odlicnjaki vecinoma le Nemci. Na realki j«' en sam abituricnt dostal maturo, vsi drugi, ki so jo delali, so padli. Pa tudi na uciteljskern izobrazevalisfii GoriSkem so nekda profesorji kandidate so precej z „dvojkamiH obdarovali; kedo pripravnikom tpga ne privosci za odhodnico v Kopcr?! Slisi se, da imajo moj Lahi na tern zavovalisfie bo popolnoma nem§ka in prav tako se bo na deski vadnici, fie ref: prav raziimemo, vpeljala nernsfiina. — Iz tega sledi, da hoce ustavoverno rainisterstvo popolnoma izbacniti narod :i a jezika iz izobrazevalisfia v Goriei ter pofiasi vpeijati nemsfiino tudi na Ijudskih solab po doz-di. Genua-nizacija je torej cilj in konec nasega Solstva in kar smo po tolikih bojilt pridobili, hofie se nam sopet vzoti na popolnoma nepostaven nafiin.—Enako hofie postati izo-brazevalisce v Kopru aparat za germauiziieijo, ker tam. kakor tudi v Goriei, se bo v 4. letu tirjalo, da se kandidatje in kandidatinje pri praktifinih vajah posluzujojo samo nemsfiine. Mi uze denes protestujumo proti taki strogi germanizaciji v interesu solstva in nasega na-roda ter izra/ujemo nado, da bodo deLelni in drzavni poslanei do skrajne meje ustavljaii se nepostarim in nepravicnim naineram ministerstva. Ka/.e se torej, da se nam blizajo prav slabi in resni fiasi in prav zarad t^ga mi na Gor'.Skera moramo misliti na mir v doraafiem tabru ; pa ne na gnjiti mir, ampak na tako spravo, ki"se opira na skupno pomnoi'mo delalnost in na skupni (Miergicni upor v mejah postiye. Oo bode pri nas posrefiiht se pametna in eestna sprava. uplivalo bode to tudi na druge nase brate po Sloven-skeai. kajti fias je, da neha tista zagrizen<>st in osebna zavist. ki uh- a' priori vse obsodi, fie ne pride iz rok nekaterih gospodov; fias je, da neha intriga, in da za-fine doba pravega roiioljubja, ki klifie vsacega brezizje-me, da polozi svoj dar na altar doraovine. — Veselijo nas je, ko smo citali v stv. 32. BGlasa", da se tudi dmga stranka vjema v glavnih potezah z uvodnim clankom v 30. stv rSoce".—Ta filanek je v resniei po-sredovalen in nafiela tu izrecena so skoro prav tista, ka-terih smo se drzali vsi gori§ki Slovenci pred prepirom, katerega uzrokov nofiemo tlenes ponavijati. — Liberalna stranka bo menda z redkimi izjemami roko podala k pametni spravi; prav malo bo takih na Goriskem, ki bodo rekli: „Jaz s^m liberalec, kot (ak se ne niorem druziti s klerikalci !u Kljubovalei a tout prix so pri nas bide rauhe. Sicer pa j<> na Slovenskem 5o precej takih „i"n-transigentov." (Giej zadrzanje dveh listov nasproti „So-* fii", ko se je pogajala z nE d i n o s t j oM. zarad lista) pa tudi ti bodo morali vdati seobcnemumnenju, ali pa zgi-niti izpozori§ea. Mi smo hoteli piscu elaiua „beseda.goriskim rodolju-bom" odgovoriti iri ga opozoriti' na nekatere stavkc, s katerimi se ne vjemamo; to je pa storil v zadnji „So-ciH dopisnik iz Tolmina.—Zatorej nam nij treba za denes dalje govoriti o tej reel.- Sklepamo pa zagotovljaje, da se ie na§lo stajis&e za porazumenje, da se dotiene obravnave prav zdaj vrsijo in da je najboljga nada, da uie v kratkem zafine skupno delovanje za narod v duhu prave sloge. Iz Gor, 15. avgusta. (Izv. dop.)—Po vsera GoriS-kem se je ze zacelo slovensko Ijudstvo narodno in v omiki vec ali menje zavedati, Ie v muiih gorah Se spi v tein obziru spanje pravicnega. Jialostno je bicer za rodoJjuba to priznati, todn potrebno je, da zvemo mtSe ponianjkljivouti in slabosti, kajti nie novarnejega nij, nego kmlar se clovek sum Bubo slepi in z nnpacmmi pojftmi o svojem stanji in svojili potrebah samoga sebe v brezskerbno uedelalnost zaziblje. Res jo sicer, da se nafia mlatlina v tako imenovanib iolah za silo nauci za si- brati in tudi pisati, a s km je njena omika do-kondana, ker nij bil vzbujen v njej nagib k saraosvoj-tiem izobrazevunji na dani jej podlagi. Ljubezen do citanja se le redko najde pri nasih Ijudeh. Res je, da so ljudje v velikera stevilu zapisujojo v druzbo sv. Mo-bora, a v*;e to ie zaradi noke iiu.'iiitnosti m da dobe mnogo knjig za niali denar,a buio jo ne! Le ob nedo-Jjab in nekaj frtsa po ziiui priim.'jo katero knjigo v ro-ko, toda bolj iz rndovednosti, nego ukafceljnosti. Pa saj tudi Ijudstvo ni'tna casa brati, ker mora vse svoje moci v bojevanji za vsakdanje zivenjo pora-biti. Tirj.itve do kmetov in njih fastne potrebe se nam-rcc vedno bolj mnoze, a ne v enaki meri pridolki in sredstva za fcivenje. No da bi manjkalo pogojov za to. n"go naS kmet je preindolenten, prevec konservativno dtnrib navnil «e derzee. (ilavni uzrok toga jo prevelika odstranjenost in lofienost od druzega svcta, ki izvira iz pomanjkljivih kotuunikaeij, po katerih se morejo novo idaje in omika tudi v najoddalmyo kraje siriti. Res je, da se je v novejom casu tnnogo eest sezidalo in fce sa kaze njih blagolejen npliv, ob cestah so ljudje voliko bolj vzbuj^ni. A van drugace jo v oddaljeuih kotih in grapab. Zaradi alabih potij ne morejo otroci ali celo ne, ali vsaj ne redno Sol obiskovuti in tako je pot omiki a priori v dezelo zabranjen. Noben list, nob en glas prosvete ne zahaja v take kraje iu zato jo mogo6e, da nckttri ljudje res tnislijo, da je Sofa posebua krivovor-ska sekta. Nek spoStovauja vreden mo% mi je z vso reanotuiostjo pravil, da kdor „v SocV veruje" ne urn re, nego nekako pogino, kakor zivina in po smerti jako cu-dno sraerdi! Ne bodem preiskoval, kedo je take abotnosti Iju-dcm vcepil — snmi se jp gotovo neso umislili —, rajo skrbitno, da se to 7 priholnosti spremeni.Zato pa nam je treba Sol, dobrih narodnih S<>1 in sicer mnogo Sol, katere vodijo sposobui, znaLajni ucitelji. Neobhodno potrebno je, da se zdruzeno mocjo na nevedno Ijudstvo delujemo in odnehamo od neplodnoga scuvanja in zblo-dovanja, ki rodi le gori popisan sad. Opustimo vse osebno merznje, vsa obrekovanja in kljubovanja ter de-lajmo z nerazdtdjenimi silami za omiko in svobodo na roda! Iz Cericnega 14. avg. 1875. (Izv. dop.) V ne.leljo 8. t. m. smo iuuT; Cerkljam radosten dan. Po 11. uri so je!i moznarji pokati in hribovci so bili ravno iz cer-kve grode iznenadeni-kaj bo. Ktnalu pa gre gosp. okr. glavar v uniformi iz svojega stani.sa spremljan od duhov-nikov. uradnikov, rseh 24 obcinskih zastopnikov in dru-zih odlienih osob v pri'dso.lniSko dvorano, katera je bila lepo okinfiana. Ondod se ustopi gosp. glavur pred zbra-no gospodo in lepo slovensko naznani potnen versujoce a* ceceoaoaije; aamree, da ima nascmu verlemu zupann zlat kriz pripeti, katerega mu je presvitli eesar, Franc Jozet, podeliti blagovoiil. Ko se je to zgodilo, zagode doma&i godba pod oknom cesarsko hirano. Eo je bila ta kon&aua, se je gospod ^upan za prejeto cast blizo tako-le zahvaiil: Slavna gospoda! Nikoii bi se ne bil nadjal te casti, ki mi je danes dosla. Dobro vera, da sem popolnoma priprost kmet brez vseh studij in jaz se nobenih tacih zaslug ne zavem. Ker pa mi je viso-ka vlada vend.tr tolikc casti storiln, in ker ml slavna gospoda se svojo nazoenostjo, za katero sem ji zelo hva-lezen, prica, da se s tern poslavijenjem ujema, zato si bom pa zarmprej vse prizadjal te casti vreden biti. Slavna gospoda naj pa blagovoli z mano presvitlemu le-sarju mklicati: Zivio! zivio! zivio! Po dokoncanih zivio - klicih smo dvorano zapn-stili in godba nas je peljala v drugo dvorano k. g. Wa-gentrutzu na objed. Med izverstnim objedom smo se kaj prijetno za-bavljaii. S easoma se je jelo napivati, in celo pikantno napivati. Spodaj na mostovzi pa je domaca godba hva-levredno svirala in stran hise »o pokali moznarji, da se jo vse treslo. Proti veceru se je druStvo zelo zadovoljno domov razslo. Pred kratkem je na§ o5a zupan dobil se, drugo dobro darilo za najboljSi izdelek kifnetijska statistike. Kdor ve, da na§ zupan nij nijednih hlac v Soli raz-tergal, ampak daje le samouk, in se nij po sveti mikal in likal, vendar pa vsa opravila velikanske zupanije in drzavno pravdni^tvo dobro sam opravjja, ta ne bo mo-gel vzeti povekSevalnika, da bi mu ugovarjal. On, je naraven mofc-brez zvijafi, brez zamere in brez serda-— puni^en; toraj Bog ga zivi mnogo let! Trst 18. avgusta. Razglasila se je vest po casni-kih, kako vlada pazi na slovenske barve v Trstu in v okolici. Nek dekret od 1868 leta prepoveduje razobeSa-ti ptu> zastave, ako nij cesarske zraven. Dobro, na§e barve belo modro in rudeca tile so v drzavnem zboru kot postavne spoznane, a zdaj mora straziti cesarska zastava slovensko, kar nas komproraitujo pred svetom, kajti mi smo zve.sti Avstrijand, branili smo prestol in obrnuili, in Bog zna ako se nam ne bo zopet prilika ponudila stati na braniku za cosorja in dom. Takrat bo Slovau gotovo tudi goro6no suKal svoj mofi, za to pa naj so svetinje naroda, kar je v prvi vrsti prapor, na tak nacin nekako ne preganjajo in z nogami teptajo v ofejgled rovarskih Lahonov in druzih neslovanskih na-rodov. „Oittadino" ficuio vadnc vlado na nas, cefi, za-kaj se no propovedo take zastave na vsak uacin, ki nij-so doLelno in ne avstrijske, ampak panslavisticne. Da bi nCitt(idino" le toliko strahu imel, kotimamo Sloven-ci pnnslavistifinega dnha, ozdravil bi se na mah. K stvari!—Tukajsno telovadno la$ko drufitvo ima zastavo, ktero prepovedujejo vse vlade svojim podloznim in dru-Htvom in to je rudeei prapor revolucije; a trzaski gim-nastikarji se Bklicujejo, da je to mestna ter dezelna zastava ; to je lag in vlada toga he sprcgleda. Zastava je in bo vedno bela. lo so mi uze stari okolicani rekli, da jo zastava sv. JuLta bela, to se vidi tudi pri proco-siji o sv. telesu, ko se nosi mestna zastava okrog sproni-ljana od uradnikov v obleki 16 tega stoletja, toraj je taktiim, da ima telovadno dmstvo res prapor, kteri gotovo nij opravicen. Te zastavo pa visijo po raznih kra-jib okolicc, na kar slavno vlado opominjamo in tudi bistro oko si. policijo, da ne postane en dan netnir, kajti nij dolgo od toga, ko so ruzkaceni kmetje hoteli pin-niti na posestvo trzuskega gospoda, na ktercm jo vinra-ia rudeca zastava brez skrbi mej tern ko so zandarmi na Proseku doli potegnili in konllseirali postavno zastavo, iu jo tain le pumulni kmet reft tako pomiril, da so ui zgodila uezgoda. Ivaki naslodki bi znali nastati po takem ravnanji, to naj pomifili slavna polieija. Lepo omiko tr/asko gimnastike znaci ravno sodaj cin, kterega moramo objaviti. • Neinsko telovadno druStvo „Kintrachtu praznovalo je v nedeljo svojo Vi lctnico in posebno vesiarski, klub. 1'uvabili so vsa taka drustva in'moj tetni tudi lahonsko gimnastiko, piiomikanci so odgovorili, da ne pojdejo z krompirjem nikamor (non vogltamo andare coll© patta-te) pa ko se drustvo „Eintrachtu v Mile odpelie, vesla za njim eno uro pozneje telovadno drustvo lahonsko z rudeco zastavo, ceravno jiin je polieija prepovedala; ne znam pa, ce je policijsko oko to videlo; jaz sem videl dobro. Zakaj da so tudi laSki teiovadci g'i v Mile je znano; namreL zato, da pokazejo, kako umejo mirceni-ti in kaka je njih omika. fz 8lovenskega Trsta 18. avgusta. Lepo je videti, ako clovek iz mesta na dezelo gre, da so narod sloven-ski zivahno giblje. Serce poskakuje radosti. ko sliSi lepo ubrano pctjo slovenskih slavfikov, kmeckih funtov. V Skeduji, kamor mejev nedeljo gnalojetako petje, bil sem iznenadon. Oerkveno petje, kterega vsako lcto .na ta dan poslusam, genilo me je neizmerno, toliko bolj, ker sem slisal kako narodno melodijo. Ko pa je sv?to opravilo koncalo, in se je poooz-ni ljud napotii iz bozjega hrama, spremljula ga je ko-raj/,na narodna marsaillosa. -Naprej zastava Slave", tilovek ko je prej molil in prcmisljeval pobozno, naen-krat ga zdrami krepki glas orgelj in ponosno stopa na prosto, ter vosci v daljno Hreogovino bratom zmago. Da je petje tako izvrstno, zahvaliti ise je obLespo§tova-nemu gospodu ucite^ju Cencurju, kteri zasluzi istiuito prvo mesto v okolici. Slava mu! Mej tem ko se na-hajajo uneti rodoljubi po Trstu in okolici, dobi se tudi 8emtertje kak izmeCek. Neki Miha Koruza so je ne davno prav cuduo iz* razil proti inteligentnim gospodom, mej ktere se tudi on pristeva, toda zgresi dalefi svoj cilj, da nabiranje novcov za uboge sirotein sploh delati za narod, ne pri-stoja nakemu delalnemu rodo^ubu, ter je nasvstoval, naj omenjeni rodoljub rajgi gre rsajtergott voziti, kakor za narod delati in za uboge sirote denar nabirati. Mi se v prvi vrsti ne cudimo gospodu Koruzi, ker poznamo njegovo izobraienje le po t^ra, da je morda nekdaj dobro znal koruzo meriti ali barantati. Misli le g. Miba Koruza da, se clovek Le le pri barantacu za5no ? in da siiomak ni zmozen delati za narod, temveLlobo-gatin. Cudna jo ta ideja. Vsi smo poklicani delati za narod; resnicno pa je, da bi narod propal prav kmalo, ko bi so zanasal na delovanje trzaSkih bogatinov, ki se kakor g. Koruza boje vsake lahonske sence. Nam je vse eno; ali objavili smo to, da bo rodoljub, kteri ma-terijalne in dusevne mofei zrtvujo za narodt znal, kedo je Miha Kbruza, drugo pa da se bo g. Miha Koruza v prihodnje nekoliko drugaoe vedel in zgubil straSljivost, ktera ga smeinega dela, pri izobraienih Slovencih, v krogu katerih se govorijo re® o njem, ktere so le ob-Xalovanja vredne. Vsak parnilc, kteri v Balmacijo od nluie neae no. vihmofi, upornikom ve6 ali manj, tudi orH if k>IZ poslalo; naSi slovenski sinovi so tudi go kXvi-3nekaJ Jih je yze odnnilo in Pricakuja oddafkov; Iz b5S hr&S tm™ dn^m Tes?,e novice; ustasi se vedno mj!SH!iF* je'dab08korftj vspl8mtel°V ^ hnt«i ^kf9a ai' J0liJa (lzv' d°P«) (tonec.) iko bi hotel obcinske razmere na Dolenjsk.m obsirno razDrav-jat, mora bi svojo porocilo predolgo ra" ogniti fn a bul in ,»lfJ V k^tk(,,il P°r06am ° SVOJih pomd. bah i. razloz.m svoje mnonje. - Dezelni odbor Lin. bjaiuiki obfiuja tudi vefiinoma vslovenskem jeziku zob-tekimi uradi, pa se v njih gospodarstvo rodko dru-gafie vtika, nego kedar gre za dovoljenje prikladov. Pri mT Bm PR Ura,dujej0' k,vkor som »"« «Wom«L nwlo da no vsa zupanstva. na Dolenjskera zkljuoljivo po nemsko in sicer ne samo v takiii krajib, SS vladujujo nornfikutarskielomenti, kakor n. pr/v Krfikem ampak tudi tarn, koder se obcinski zastopi ponaMo B narodnjaSvom n. pr. vNovom Mestu. lm M vem, kaj bi prav za prav o takih narodnjakih ralslil in kako b jih kvalifikoval, katori v oitalnicl, pri zidinjl narodnoga doma in celo pri volitvah jasno fn pogteno razvijajo svojo; pravo zastavo, v mestnam zastopii pa, kder so prvi in pravi gospoJarji in kdar bi jo inoraU naiponosnojse povzdigovati, tarn jo sramozliivo, da na recom servilno pob.-sajo, zavito v crno - rudofto - zlate povojo. Prav tako se mi zdi postopanfo slovunskero urada, katen v nomsfiini posluje. - Profobcinskiraura. dom v KrSkotu videl som mnogo „KundmachuntfM pa nobonega razglaBa, v mestnem ceniluiku so bill napolnjem nemfiki-in prazni slovonaki prodali I. t, d. a fiesar bi se inoralo soditi, da se obcinske zudove in narodb samo za neinskiuarja razglafiajo»kor pravit Neincov tukaj nij,—ia da pogtoniin Slovencom ne treba vedeti, kaj so v obc ni godl- Prayega aanimarja in gibarya m obfiinske zudove so na Dolonjskem sploh malo Rapazuja, kar uzo jauno kazo to, da se malo kda bngajo za volitvo ob*lufikih zas^poy. V raostih Krfiko in Kostanjavioa nij bilo novih obcinskih volitav, kakor so mi pravill, u za nad » lot; v torn casu jo mnogo ob5, svetovaleov pornorlo, tako da so k sajam komaj nabira postavno fitevilo zbor-niuov. Mofifianje so za to ne zmenijo in glavarstvo, katero bi rnoralo po postavi za to skrbeti, da se volitvo koj po preteku vsako triletne dobe ponavhajo, je munda so zadovoljno, da jo nikdo na to postavno dol-znost ne opommja. Saj grodo stvari vendar svoj pot in menda tako, kakor ono zeli. Bog va Se bi hotel tudi drug mestni zastop tako piosati, kakor se od zgo-raj zvizgal Kolikor sem pozvadal, so tudi ob5insko go-spodarstvo na Dolenjskem sploh ne more redno in po-voljno imenovati, in to je ravno krivo, da nekateri zu-pani brez mrmranja dolgo cez postavno dobo prenagajo krizo in nad logo svoje tezavne, z mnogimi zrtvami, kakor s tmjem. zaras5ene sluzbe. Prav primitivne racu-ne Se tu pa tem polagajo, ki se navadno od pohlevno udanega svotovalstva en bloc potrjujojo, o proraJiunih pa Se mnogi zupani ne poznajo ne pomena ne koristi in za to se §o v mnogih krajih obfiinski stroSki skla* dajo po starih navadah in tako se opravljajo tudi robo* te, kedar je treba v obfiini kako javno delo narediti, Vse te razmere izvirajo po mojem mnenji iz navednostl in otrpnelosti Ijudstva, in iz preslabega nadzorovanja pristojnih dezelnih in poiitiskihoblastnij, katere bi morale pa ne samo nadzorovali, ampak tudi pogostoma po-dugevati, ter tako polagoma vtoraeljiti zraven rednega ob5inskega gospodarstva tudi to, da sa bo ijudstvo sploh zavedaio svojih pravic in dolznosti in se po tem tudi samo brigalo za javne koristi obcine. Se ncke zanimive prikazni v Krskem naj omenim preden se dalje podam; ta je slavna (?) „Blh garde". Ona hofie imeti zgodovinski pomen ter segati v one tuzne dase, ko so morali Dolenjei svoj dom braniti ne-prestanih napadov turSkih barbarjev. Pustimoji tapD-men, naj so ga veseli v svojih nedolznihvojaSkiU igrah in vpraiajmo jo samo, ali nieni, da so se tudi sLavni nje pradedje, ko so biago in zivJjenje v krvavih bojih irtovali za svoj dom in za svobodo, sramovali svojega; poStenega, slovenskega imena ter svojim .poguronira ce-tam nadevali ima. a a la MBflrgergarde"* Dvomimo 1—»Kr- , ska garda obstoji iz kakih 50 glav, in je kar sa mora reci, dobro organizovana; na celn ji atoji vitezki kapi-tan, prav poseben prijatclj Slovencem, kar je jasno po-kazal, ko je nekdaj v uradu prav esteticno/prevodil, izraz Bliquidirt", menda aarao v dokaz, kako visoko spoStuje narod, med katerim mu je fciveti. Garda ima svoje vaje navadno ob nedeljah zju-traj. 0 takih dneh ropota bobnar uie prav ranci ob zori po mestnih ulicah gor in doli, kakor bi jib imal sbobnati cele regimente skupaj. 'To je pae zelo nadle-zna navada in gotovo bi bil posabno rahlo5uten, njezni spol vite^kemu kapitanu prav hvaleien, ako bi jo za vselej odpravil. Zaradi 50 soldatkov celo masto izslad-kih sanj predramljati, je naj manje nedelikatno; saj bi spretcn buditelj v istem casu lahko vaakaga posebej rah-lo za uho strasel in tako bolje na tihem prebudil in. privabil. Kaj menite gosp. vitez Pok'....•/ Ce sem morda La kai na KrSkem pozabil, poro-Sim prihodnjiS naz Rake ali -] Politicni pregled. Ustavoverni listi pravijo, da je Dunaj srediSfie, kder se dela zdaj politika glede" jutrovega pitanja. Skoro neverjetno, da se je GorSakoff podvrgel An-drassy-ju, kateri ima ustajo y Hrcegovmi vsaj na videz za malenkost, ker se je iz Dunaja sopet po-dal na njegov poletai sedez v Terebes. Avstryska vlada je poslala v Dalmacijo pespolk Rammgov, ki je bil dosedaj v Presburgu iu pa eu bataljon loy-cev najbrle odide tudi slovenski polk Kuhn v Dalmacijo, Reservisti dalmatinskega polka Wfc-ier so bili nekda pokiicani k regimeniu v Gonco,pti pns-la sta nekda samo 2, ker drugi so vsi y Hrcego-vini. Vsled tega jo Cesar podelil na njegov rojstm dam Ysem dalmaturakini vojnskim begunoin poimlo- Sflenje. , . . „Siovenski Narod" je U konfiscirau prej-gnji teden 2 kr&t, ker je Slotence spodbujal, da gredo na pomoC ustaSem. Vkljub temu pa je nekda se Drecej Slovencov iz Kranjskega odSlo v Hr-cegovino. Denesnji ^Narod- je sopet konfiskovan. V Pragi je 15. t. in. kardinal-nadSkof knez Sehwarzenberg obhajal 25 letnico; slovesnost je bila veiikanska in sijajua; jubilantu je gratuliralo mini-tterstvo, po tern vse cesko narodno pleinstvo, mnoga Seska druStva itd. Tudi cesar in cesaricaMa-rya Ana sta poslala posebna pooblas&uca, da inu destitata. Minister Chluinetzky je odpotoval v Svaj-co; menda se bo lam u<5il, kako svoboduo federali-sticne drzave napredujejo ˇ fsakem obzira tudi v obrtniji in kmetijstm Druzih Taznih novic nij v Avstriji.— Na zunaujem se se bolj bafijo % ustajo v Hr-cegovini, kakor pa pri nas, Italijanski listi pou-darjajo, da ukljub diplomacy! se mora reSiti jutro-vo pitanje in ze!6 ustasem, da bi se oprostili tujega jarma, kakor so se Italijam. # Francozi so tudi zadovoljni, da jenja tnriko barbarstvo. S kratka povsod imajo Slovani, ki se bore za narod in SYobodo, Yelike sirapatij3, razun na Angleikera, kder racunijo le Z mosojo. Srbski listi priganjajo Ylado na vojsko s Turki. — Iz Garigrada pa dohajajo vesti, da visoka porta ne more dobiti denara,(se AngleMjmocejo posoditi) da je Y najvecl zadregi in da ne more poslati dosti YojakoY proti ustasem.—Nekda odide 20,000 mo2 pod poYeljstYom Nedvijib—pase t Hercegovino.—S temi bo Turska malo opraviia. Iz tega se vidi, kako ugodno priliko imajo Srbska in druge drzavice na Balkanu, da se popolnoma osvobode. — Yse drugo o bojisci smo porocali na drugem mestu. Nemci so y Detmoldu 18. t. m. slovesno od-krili spominek Arnima, ki je bil potolkel Rimljane v Teutoburskem gozdu. NemSki cesar sam je bil nazofi. Ta slavnost ima Yelik pomen za Nemce. Razne vesti. (Kojatni dan WJih Velieanstva), se je tudi V Gorici slovesno se sv. maso obhajal. Po mestu sti predvecer svirali obe godbi vojaska in mestna. Vsta-vili ste si godbi pred glavarsivo m in pred pa-la So knjezo-nadskofa in to prvikrat letos v Gorici.To je tudi znamenje easa! (H aevskenm draitva „Slavec'*) so nadalje pristopili kot ustanovniki: 5. g. Butar ravnateij na Sv. Gori,g. profesor Plohl v Gorici. (Rrosrame) goriskih srednjih sol in dekli§ke nemike Sole smo si moralipo stranski poti pribera&ti, a prepozno, da bi mogli uze danes o njih poroeati. Pri-hodnj'16! Za danes obracamo pozornost naSih fiast, ditateljev posebno na program nemske dekli§ke Sole; je zares klasicen! (Wadalje «o darwali aa HerceRuvinsice Biroa knJFtfa ili CD j§a knjiga o metrcnl meri in vagi je: Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-eih in njili upotrebljevanji pri raduuih z metrif-no inero in vago in 90 natan-c a i h primerjatnie dosedaj v Avstriji v rabi biv§ih mer in vag in metrifiae mere in vage. Prodajajo jo: J. Giontini, 0 Klerr, Kleinmayer & Bamberg in „Narodna ti-skarna" t Ljubljani; E. Liegei v Celo?-ei; J. Pajk v Mariboru; Th. Drexel V Celji; E. Fiilak v Gorici; F. H. Schimpf ? Terstu; Albrecht & Fiedler v Zagrebu. Dobiva se tudi pri pisatelji J. 2nidar§i6u na Premu (via St. Peter).—Cena : 60 kr. WaJ boljsa Kiijo^a it be J! pravega do made ga vlna. Belo Yipavsko od 10 do 12 gol. vedro Crno Frijulansko „ 14 „ 16 „ Dobiva se v drogeriji «51* p p e ii li ii I <* 8*-jevi na Travniku. Lastnik VIKTOR DOLENEC. Izdaitey in za uredniitvo; odgoYoren ALOJ2aJTALEKTINClC - Tiskar: PATERNOLLI v Gorici. I